Li ' ' i • I ¡& 13. Številka. Maribor, dne 28. marca 1018. S3. letTTf* a m i List ljudstvu v pouk in izhaja vsak četrtek m velja s poštnino vred in v .Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 8 K, pol leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročnina za Nemčijo 8 K, za druge izvenavslrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plača na !eto samo 7 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošiljss do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnem rlrliiifsirt liet Krmr r\ACf>hni-- nimitiina _ D/\t>Atttc^ni licK eitnain 1A >mm I . X! . r * • • • " « • - ■ - - - ■ — ■ društva" dobivajo list brez posebne naročnine. Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema Posamezni listi stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne peHtvrste za enkrat 48 vin., ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanil«* stan? beseda 10 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Letošnja Velika noč. Cetrtokrat že uam vstaja velikonočno solpce nad morjem krvi in nam je pisanko zavila v črn paj-čolan. Ljudje kratke pameti in sprijeuega srca godrnjajo celo zoper Boga in z bogokletnim jezikom podtikajo njemu krivdo nad to morijo, posnemajoč hudobne jude, ki so se rogali trpečemu Zveličarju, češ, če si Sin božji, stopi iz križa! Strašna vojna je sad blazne človeške modrosti brez Boga in zlorabe proste volje posledek človeških strasti, zlas-ti napuha, gospo-dcvalnojsti, trdosrčnosti. Ce se človek vpraša: zakaj se za pravo koljemo med seboj? mora človek zardieti nad človeško omejenostjo in zlobo. Samo po sebi je vendar umljivo, da imamo vsi pravico pod solncem živeti, govoriti s Svojim jeziikom, se posluževati sredstev, ki jih narava ponuja vsem, da dosežemo svoj fiasni in večni cilj. Ali ni nezmiselno, sebi lastiti vse pravice, drugim pa nič? Pa vendar so ljudje, ki jim to ne gre v glavo. In tako si morajo ideje, ki so same po sebi umljive, šele po strašnih borbah priborit) veljavo. Zmota je pač najdražja reč, ki se plačuje ne samo z denarjem, ampak celo s krvjo. Velikonočno jutro prodira s svojimi žarki skozi mrak človeških zmot, krivic, nasilstev, laži in surove sile. Izraelcu je bila Velika noč spomin izhoda iz e-giptovske sužnosti v novo, prosto domovino, kristjanu je Spjomin Gospodovega vstajlenja in znamenje zmage življenja nad smrtjo, pravice nad surovo silo, resnice nad lažjo. Da so Izraelci dosegli slobtoden izhod iz Egipta, je bilo treba deset egiptovskih nadlog. Zakaj? Ker je bil Faraon zakrknjen in ni hotel za-sušnjenih Izraelcev odpustiti- In kršičanska Velika noč je postala mogoča le po Velikem petku, po strašnem trpljenju. Kdo je kriv, da je prišlo nad Evropo ne samo deset, ampak nešteto vojnih nadlog? Vsak izmedl nas je neKoliko kriv, jo obče znv no že od začetka vojne. Samo duševno -de; m gluu ljudje morejo dvomiti o tem. Bivši nemški poslanik \ Londonu, knez Lichnovski, nam je ravnokar to očitno potrdil. O starem Nabuhodonozorju stoji zapisano, da je sklical veliko vojno posvetovanje i.i je sklenil, .ia se „brani" proti vsem, v resnici pa je hotel podjarmiti si vse narode. To je tisti -id duh, ki si je zapisal na prapor: Germanom dan, Slovanom noč, Francozom smrt za vselej! A cela zgodovina človeštva potrjuje resnico, ki jo oznanja velikonočno jutro: tudi najbolj surova sila, ki sloni le na krivici, se začasno stre. Kar je postavljeno na laži, krivici, nasilstvu, se ne more dolgo vzdržati. Surovi moderni faraon, ki hoče v sužnosti držati vse narode zlasti še naš muKotrpni narod, se bo nazadnje Nam pa, ki krivico trpimo, kliče Velika noč v spomin besede dičnega pesnika Gregorčiča: Le vstani, uborni narod moj, Do danes v prah teptan, Pepelni dan ni dan več tvoj, Tvoj je — vstajenja dan! Letošnjo Veliko noč naj torej prešine vzvišena velikonočna misel vso našo dušo, zadnje strune našega srca. Zavedajmo se: po delu, po borbi obhaja končno pravica svoje vstajenje. Vzpričo žalostne sedanjosti nas osrčuj lepa misel hrvatskega pesnika Preradoviča, čegar obletnico obhaja cela Jugoslavija te dni: v težkih trenutkih ohrani ljudistvo — zvestobo sebi, zaupanje v Boga! Slovenci! Slovenke! Jugoslovani! Bliža nam se veselo vstajenje našega rodu. Bliža se nam svoboda, samostojnost! Živela Jugoslavija! Aleluja! Pridelovanje tobaka na v Štajerskem, Štajerski deželni odbor razglaša o nasadih tobaka pogoje tobačne uprave, s katero morajo skleniti pogodbo tisti posestniki, ki žele saditi tobak za erar : C. kr. generalno ravnateljstvo tobaiue uprava na Dunaju namerava na predlog c. kr finančnega ministrstva udomačiti in pospeševati na -Štajerskem pridelovanje tobaka. Pridelovanje tobaka zahteva mnogo toplote ter ravno in plodno zemljo. Kot bolj ali mani ugodne lege na Štajerskem se zaznamujejo: I. Južnovzhodno Srednje Štajersko, t. j. ozemlje vzhodno od črte Wildon—Maribor—Pragarsko do ogrske in hrvatske meje, na severu do levostranskih brežin ^Murske doline, na jugu do Bistrice, Dravinje in Drave. II. Severovzhodno Srednje Štajersko., doline ob reki Safnici, Žabnici (Safen), Bistrici, Ilzbachu, in Rabi. III. Južnovzhodni del Spodnjega Stajerja med Savo in spodnjim tokom Sotle. IV. Celjski okraj, obstoječ izveči-io iz Sa dnjs-ke doline med Braslovčami in Celjem. Za poskusni nasad v letu 1918 da brezplačno semena na razpolago tobačna uprava; drugo seme se ne sme porabljati. Poskusno zemljišče mora obse* sati najmanj 2000 štirijaških metrov. V celem .Štajerskem se v letu 1918 za pridelovanje tobaua ne sme porabiti nad 20 hektarjev. C. kr. tobačna uprava namerava dati poskuše-valoem za meterski stot oddanega posušenega, na določen način, ki se pozneje naznani, ra/.branega in v šopke zvezanega tobaika 159 K kot povprečna cena iu sicer v tem smislu, da velja ta cena za tobak, ki je približno po kakovosti enak ogrskemu derrficinskemu LISTEK. Kako so z nami ravnali. C. g. Peter Zirovnik, kaplan in upravitelj mi-noritskega posestva v Št. Vidu pri Ptuju, sedaj kaplan pri minoritski cerkvi v Ptuju, je bil v začetku vojne leta 1914 po nedolžnem preganjan, kot mnogo drugih poštenih Slovencev. Nemškutarji in zagrizeni Nemci so uprizorili proti njemu strašno gonjo. Samo srečnemu slučaju se ima č. g. Zirovnik zahvaliti, da je ostal pri življenju. In kgj je zakrivil? Nič drugega, kakor da je ostal zvest sin svojega slovenskega rodu in ker je bil kot katoliški duhovnik trn v peti ptujskim in okoliškim verskim in narodnim odpadni-jfom. Nemškopisaui list „Union" v Pragi in za njim ; slovenski listi so prinesli dobesedno nasledi jo izjavo tako kruto in po nedolžnem preganjanega patra Pet. Zirovnika: „Jaz Peter Zirovnik sem v 44. letu starosti, sedaj kaplan pri minoritih v Ptuju na Štajerskem. L. 1914, v začetku vojne, sem bil kaplan in upravitelj posestva pri Sv. Vidu pri Ptuju. Dne 3. avgusta leta 1914 sem se cb %9. uri zvečer vračal domov. Na potu me ie srečal c_ kr. orožniški posta'evodja Ce-bule in mi zaukazal, da naj grem ž njim v svoje sta-novanie. Ko sva prišla domov, me je vprašal surovo: „Ali ste zakrivili veleizdajstvo ali žaljenje Ve ;'jan !« va?" Odgovoril sem, da nisem ne erega, ne druge ga. Rekel mi je: „Naj bo, kakor hoče, zaukazano je mi, da naj Vas aretiram." Rekel sem mu: „Ce Vam je ukazano, moram ubogati." Vzel je iz žepa verigo, ker mu je bilo zaukazano, da naj me vklene. Dal sem se mu mirno vkleniti. Prosil sem ga, da naj me z vozom odpelje v Sterntal, ker se bojim ¿¿gradov množice na Brecu in v Ptuju in opozoril sj •.. orožnika na Tombahov slučaj. Rekel mi je, da mu je zaukazano, da me brez voza, peš odpelje v Ptuj. Prišla sva brez odmora na Breg. Cesta med hišo trgovca Sorka in drugo hišo je bila popolnoma zasedena. Bilo je tu moških, žensk in otrok. Vprašal sem orožnika, kaj pomenja ta množica. Namesto odgovora mi je zaukazal: „Naprej!" Ko sva prišla do množice, me je množica napadla. Culi so se glasni kbci: „Doli s prokletim srbskim psom, veleizdajal-eem, kraljevim morilcem it.d." Ob enem so me bili s palicami, kamenjem, rokami, mi dajali zaušnice, mi ruvali lase, pljuvali vame, metali name blato in tudi konjske odpadke, posebno okoli ust. Strgali so mi klobuk z glave, pod desnim očelsom pa me je nekdo udaril z nekim ostrim predmetom. Dne 6. oktobra mi je dr. Treitl pregledal rano v sodnem poslopju v Ptuju. Pri onem napadu je svetila luč iz gostilne in sem mogel razločno spoznati nekatere znane obraze, n. pr. mizarja Marža in tesarja Kressniga. Ta me je v hiši gostilničarja in mesarja Stanitza napadel s klicem: „Prokieti srbski lopov!" in me udari z obema rokama. Množica me je tako obkolila, da nisem mogel videti spremljajočega me orožnika, ki ni nit) ganil s prstom v mojo obrambo. Ko pridem pred občinsko hišo na Bregu, Jo stonil iz nie orožniški stražmojster Zlatar, me potegnil iz množice in me odpeljal v pisarno. Pokazal mu in sem rano in mu povedal, da so mi odnesd klobuk Zlatar me je vprašal, ali vem, zakaj sem aretiran* Odgovoril sem, da ne vem in da imam mirno vest* Rekel mi je: Mi imamo zanesljive priče za vašo krivdo. Dejal sem: To ni mogoče. Zlatar je dejal: VI duhovniki ste vsi veleizdajalci, zaprli vas bomo vse, samo župnik v Hajdini je napol dostojen Človek. Jaa sem mu odgovoril: Razbojnika varujete množice, me« ne pa ne! On je rekel: Vi ste hujši od razbojnika! Potem me je začel zaslišavati: Ali iste kaj dali za Rdeči križ? Jaz: 34 K. On: Zakaj ne več? Jaz: Nisem mogel več, dal pa bom o priliki. On: Ali ste darovali mašo-zadušnico za umorjenega nadvojvodo nadvojvoclinjo? Jaz: Da. On: Zakaj ste tako s V no proslavili rojstni dan Njegovega Velič? J^.z: Ker je taka navada. On: Zakaj ste 18 • .ove»< i2obesili cesarsko zastavo? Zakaj molite - vnstva? cesarja, domovino in armado? To ste dc' . avgustr zato, da zakri;ete. kar čutite v svoji cerkvi iá> To je trajalo nekako eno uro. Ves jiali vso samo vo pred občinsko hišo kričalo ir . notranjosti! — okno. hotelo razbiti vrata in sr ta čas je občinst* pv.om 1 Danes mora poginiti! ^ tulilo, g^akaio na jtmaga tvoj Kristus! — Kr ¿.^'o: Vun s šrbsT-im te bogokletne besede, je Ti lopov! Naj (¡ sedai vojno navdušenje! - V J sem opozoril 0ro> booedo. da naj gre d' odpovoril: Ka Ob X11. uri r JnoSice ni opomin i" Je ,9 v spremstvu trd- J®"*- 9P°mwjal m, z üno žica po poti nn- , ' „ '' so me odpeljali . ganili. Na m' Padal? *0V Vl'" ar pa Z í°l,Vor la, toda on Ju tL\7sČ '¡ 86 Wí' 2 AS íeT mogla do JŽnik f0 ;í ' ñ >e PriSIa vofaSfrV1 T menfí ir, 1 razPoredil tako lu - esk°f- Jn6ne me je neprestan?*nož,c, uwjansko napada- Stran 2. in segedinskemu tobaku srednje dobre letine. Ker pa najbrž v prvem poskusnem letu tobak ne doseže oov-prečne kakovosti, se splošno ne sme računiti s r>oy-prečno ceno 159 K za meterski stot. Ako pa v posebnih slučajih ta cena ne bi zadostovala, bi o. kr. i: nančno ministrstvo nagrado tudi prime/no zvišalo. N enem hektarju se more pridelati i.0 meterskih stotov posušenega tobaka. C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne uprave je naprosilo štajerski deželni odbor, da bržkobrž imenuje nekaj kmetovalcev, ki bi hoteli že letos poskusoma pridelovati tobak na svojih zemljiščih. Kmetovalci, ki imajo v zgoraj pod I, IT, 111 in IV označenih okoliših za pridelovanje tobaka pripravna zemljišča in se nameravajo lotiti te nove kulturne stroke, se tedaj vabijo, da to v teku osmin dneh naznanijo štajerskemu deželnemu odboru s približnim podatkom velikcjsti za pridelovanje tobaka določene ploščine. S to prijavo ne prevzame kmetovalec ncbdne obveznosti. Za pridelovanje prijavljene stranke dobijo takoj kratko navodilo za pridelovanje tobaka in za ravnanje obranega tobaka do oddaje. Šele potem, Ko I.odo pridelovalci natančno poučeni o vseh dotičnjh Tc zmeran, se bodo zahtevale obvezne izjave. Ali nam bodo dali svobodo ? Velikokrat Se zdaj slišimo to malodušno vprašanje. Zdaj, ko že ves naš jug gori, naj še kdo trepeta in se boji: Ali nam bodo dali svobodo? Bodite brez strahu! Nihče nam je ne bode kar tako dal. Vzeli so jo, a vrnili je ne bodo radi. Madžari že z vso paro zatirajo naše vstajenje. Strah jih je postalo svet zmagujoče ide.se samoodločbe narodov, zato pa trobentajo v svet in dokazujejo, da so vsi o-grski državljani Ogri in nič drugega, kakor otrok vsakemu ptiču reče vrabec. Nemci že tudi v svojih mislih hodijo po mostu iz Berolina v Trst, po mostu, ki je sezidan iz trdnih in potrpežljivih mojstnic — slovanskih narodov. Tak je položaj: Nemci kličejo Viljema, Madžari pa vraga nad nas, kdo bi še veroval, da bi nam dali svobodo? Kako tedaj? Svobodo so nam ukradli. Opozorjeni so že bili da naj nam jo vrnejo. Niso hoteli. Dobro. Tožili smo jih pred celo avstrijsko domovino, pred celim svetom v naš' deklaraciji, naj nam vrnejo, kar so nam bili ukradli. Odpuščamo jim, siromakom, vse procente, ki bi nam jih še morali izplačati. A ljudje, „ki se boji-o le Boga", sicer nikogar, nam ne vrnejo naše svobode. Mi smo pošteni ljudje, zato potrpežljivo čakamo, kdaj izreče naša vlada našo pravdo. Zdaj je še le pripoznala, da je neka tatvina pri vsem tem, recimo v vrednosti enega milijona. V svoji salomonski modrosti je do zdaj še skromna, približno tri groše za tobak naj bi nam vrnili. Mi se pa lepo zahvalimo za toliko prijaznost in upamo, da se mogoče še kaj pospne v svoji modrosti. In cela zadeva pride pred svetovno poroto — pred svetovni mirovni kongrep! 1 Mi namreč hočemo na vsak način našo pravdo! Pa nikar ne mislite, da naša stara pravda ni-n.n zigo-ornikov! Mi sami smo in tudi moramo biti njen prvi in najboljši zagovornik, Strniti se moramo vsi v eno močno, nepremagljivo armadb, da bo zahteva naš vseh — naša pravda 1 A tudi med našimi nasprotniki vstajajo zagovorniki naše pravde. Ti nikakor ne zagovarjajo nas le zaradi nas, temveč, ker so spoznali, da je naga pravda tudi zapisana! Tako je! Naša pravda je zapisana, ne le na oslovskem papirju ali pergamentu avstrijskih zakonov, pač pa v srce vsakega človeka jo je s krvjo zapisal naS Stvarnik z besedo: Pravica. Pravica vsem H>uiwninni'ii --n w i ■miMinriinr*— tuwwn. la. Na potu proti kolodvorskemu poslopju sem dobil dva tako močna udarca po glavi, da sem skoro omedlel. Zlatar pa je dejal samo: Naprej! Na Pragarskem je bila množica že obveščena. Čakala me je v družbi s pijanimi vojaki. Vso je kričalo: Ustrelite ga! Prehodite ga z bajonetom! Tolkli so me zopet po glavi. V Gradec smo dospeli drugi dan ob %10. uri zvečer. Tu so me ravnotako dejansko napadli, ko sem bil na vozu. V garnizijskem zaporu nas je bilo v eni sobi 24 oseb. JetnišniČar Fiirst nas je pozdiravljal zjutraj in zvečer z besedami: Vi srbske svinje, psi, veleizdajalci, kraljevi morilci! Vi Črni lopovi! — Bil sem 19 dni v zaporu in nisem bil niti zaslišan, niti me niso peljali pred sodnika. Potem so me izpustili, ne da bi bil izvedel, zakaj sem Bil aretiran, kdo me je ovadil, kdo je ukazal orožnikom, da me aretirajo itd. Vklenjen sem bil nad 13 ur. FČo sem prosil za olajšanje, ker se mi je kri zasedala na roki, mi je odgovoril orožnik: To ni tako težko . . » Takih patrov Žirovnikov je bilo tisto leto vse polno na Štajerskem in ^Koroškem. Slovensko ljudstvo ne bo nikdar pozabilo tistih, ki so povzročili in vprizorili ta vnebovpijoča preganjanja. Plačilo pride potovol SLOVKrUSKi ttOSFOiiAiL — tako kliče glas vesti, katerega je dal Bog v nas! (Le na Nemce je menda pozabil, ker tega glasu -ne poznajo, ali pa so oglušeli vsled zmagujočih topov.) Ta glas pa se ne da zatreti, ta glas bo pričal .za nas, pa naj se vsa Germanija in celi pekel z njo postavi proti nam. Tako stoji naša pravda! % Kje ste zdaj vi vsi trepetajoči, ki še niste začeli boja za našo pravdo, kje ste, kateri ste že obupani preklicali svoje pravo pričevanje? Ali ste se v črno zemljo skrili ? Zemlja pod svobodnim solncem bo vas izmetala iz sebe. Ali pa ste se k našim sovražnikom naklonili? Le — z njimi boste prisiljeni, pričati za našo pravdo! A — kaj bi govorili o nekaterih zajcih, ko pa smo drugi kakor levi! Mi se zavedamo, da je zdaj naš dan, ko zbiramo pričevanja — izjave za našo staro pravdo. Bliža se dan, ko bomo dobili svojo pravdo, za katero hočemo stati trdno in neomajno do zmage! Mi smo s. oje svobode kovači! Velikonočni pozdrav slovenskim junakom, „Slov. Gospodar" je dobil te dni od naših hrabrili junakov na ironti in vrlih črnovojnikov v zaledju tako veliko število navdušenih in prisrčnih velikonočnih pozdravov, da je uredništvu nemogoče vse te pozdrave in vigredne Čestitke spraviti v list. Na- ■ polnili bi s temi pozdravnimi dopisi lahko kar tri cele številke „Slovi. Gospodarja.1" Da pa ne izostano drugo nujno gradivo in novice, nam pri najboljši volji ni bilo mogoče objaviti teh pozdravov. Prosimo naše vrle može in mladeniče-vojake, da nam oprostijo. „Slov. Gospodar" je našim junakom vedno na razpolago. Junaki Slovenci vseh polkov, vseh oddelkov! Veselimo se Vaših junaških činov, radujemo se Vaše , narodne zavesti, naše srce vsklije radosti, ko vid:-1 mo, da Vi niste samo neustrašeni branitelji naše lju- \ be Avstrije, temveč da se tako živo zanimate za našo narodno probudo, da stojite vsi kot en mož za na-! šo osamosvojitev, za našo svobodo, za našo milo Jugoslavijo. Slava in hvala Vam, junaki slovenski! Že četrto Velikonoč obhajate na bojišču. Velike so Vaše žrtve. V blatnih strelskih jarkih boste obhajali Velikonoč. Nepopisno je trpljenje, nepopisne so težave, ki jih morate prenašati. Grenka je Vaša velikonočna pijsanka. Mi vsi to dobro vemo in čutimo z Vami Vaše neizmerno gorje. Občudujemo Vas! Pozdravljamo Vas! VeČina Vas je na bojišču proti Lahu, dlrugi branite celo Nemčijo proti Francozom in Angležem, tretj i ste na vzhodu ali na Balkanu, zopet drugi na morju in mnogi celo v daljni Sveti deželi, in koliko Vas je v^zaledju! In vsi ste nam poslali velikonočne pozdrave. Vsi izražale željo, da bi kmalu nastopil ljubi mir in da bi Vi vsi prišli domov k svojim dragim: k svojim ženam, staršem, otrckoin, bratom, sestram, nevestam, sosedom, prijateljem in znancem . . . Dragi! Prišel bo ta veseli trenutek. In upamo, da ko se vrnete, bo naša slovenska domovina že osvobojena, prosta, samostojna. Vi junaki slovenski, ste si to gotovo zaslužili. Ko Vam vračamo pozdrave, Vam kličemo: Živeli junaki slovenski! Pridite skoro v našo Jugoslavijo med svoje drage! Ona Vas pozdravlja, ona Vas proslavlja, ona Vas čaka in pravi kot dobra mati: Bodite pozdravljeni, najboljši sinovi moli, pridite v moje naročje! Imam pripravljeno za Vas sladko pisanko svobode, zadovoijnosti in blagostanja! Pozdravljeni! Juge slovanska žena» Ti si Jugoslovanska žena. TTesnično, ponosna moraš biti, da si Jugoslovanka! Zakaj, velik in mogočen je Tvoj jugoslovanski narod, kateremu pripadaš. Na milijone ljudi govori Tvoj slovanski jezik, ki ga najdeš daleč po širnem svetu. Jugoslovanske matere so dale stotisoče najhrabrejših sinov za o-brainbo domovine. Bodi ponosna, dla pripadaš temu ljubemu jugoslovanskemu narodu, ki ga občuduje ves svet. Prava plemenitošt in lepota je, ostaii zvest svojemu slovanskemu narodu. Skrbi, da bodo Tvoji o-troci ostali zvesti Slovani, in bodo vedno spoštovali Tvoj jezik. Uči svoje otroke moliti slovensko in da bodo povsod govorili in pozdravljali v slovenskem jeziku. Naroči svojim otrokom slovensko časopisje in naj pristopajo k slovenskim, društvom. Vzgoji svoje otroke v poštene, pobožne, plemenite, odločne Slovence, ki bodo ponosni na Tebe in Tvoj slovarski jezik. Pošiljaj iib le v slovenske šole! Ne pozabi nikdar, da so naši narodni nasprotniki leta 1914 in 1915 na tisoče nedolžnih Slovencev gonili po ječah ter jih o-pljuvali, tepli in sramotili! Jugoslovanska žena, o-krasi svoje sobe in stanovanje s podobami velikih slovenskih mož, ki so s trjdjenjem, učeno besedo in lepo pesmijo ter kot poslanci Jugoslovanskega kluba delali za naš slovenski tiarod in za Jugoslavijo! Ljubi svo o jugoslovansko domovino iz celega svojega srca. Ljubi jo zvesto in udano do svoje smrti; Ko si 1 ila še mladenka, si prepevala slovenske pesmi, skrbi, dla bodo tudi Tvoji otroci prepevan lepo slovenske pesmi. Naj pojejo z veseljem in ljubeznivostjo v čast Tvojemu velikemu jugoslovanskemu nar rotfu. __ 28. TBiiroa 1918. Ljubi svoj jezik! Brani ga kot drag zaklad pred nevarnim tujstvom. Bodi svojega naroda vredna! Nabiraj podpise in podpiši za sebe in za svoj« otroke izjave za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 in pri vsaki priliki zastavi prijazno, a odločno besedo za dosego naše jugoslovanske države Jugoslavije! Kupuj Ti in naroči svojim o, trokom, da bodo podpirali slovenske trjgosce in obrtnike in skrbi, da se bo povsod uveljavilo geslo „Svoji k svojim" i Stori, kar moreš, da koristiš jugoslovanski domovini. Bodi odkritosrčna, zvesta, plemenita, priprosta in ljubeznjiva žena ter odločna Jugoslo-vanka! Ti si jugoslovanska žena! Naše žrtve za domovino. K ugledni Padovnikovi hiši v Oblakih pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je došlo pred ne-aavno žalostno poročilo, da je sin Anton po. zelo mučni bolezni, katero si je nakopal v brambi za cesarja in domovino na italijanskem bojišču dne 11. nov. m. 1. v Celovcu mirno v Gospodu zaspal. Bil je v najlepšem cvetu svojega življenja, v 21. letu. Z njim jo izgubila okolica pridnega mladeniča, njegovi žalujoči starši pa veliko oporo pri njihovem napornem delu. g t. Lovrenc nad Prožinom: Se le letos jo došla žalostna vest, da je dne 17. septembra 1916 pade! junaške smrti na Doberdobu vrl, marljiv mladenič Karel Kompolšek, p. d. Polakov. 'Usmrt i ga je zračni pritisk. Polakovi so z njim izgubili skrbnega, delavnega in ljubečega sina, njegovi tovariši pa odkritega, vedno veselega prijatelja. Ne vemo za Tvoj grob, ljubi naš Karel, daleč od nas počivaš, a Tvoj spomin živi med nami! Dne 9. marca je v H o č a h po dolgotrajni in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal vrl mladenift Janez Mulec v 29. letu svoje starosti. Bil je vojaški orožnik. To službo je opravljal vestno in natančno do svoje smrtne bolezni. Svojo večmesečno bolezen je v-dano in potrpežljivo prenašal. Lepo se je na smrt pripravljal, prejel je večkrat sv. zakramente. Njegov pogreb je bil veličasten. Udeležili so se ga domači o-režniki, več drugih vojakov, šolarji domače šole z vsemi učitelji in še veliko drugega občinstva. Bodi mu slovenska zemlja lahka! Na svindenje onkraj zvezd! Dne 9. svečana 1918 je umrl v vojaški bolnišnici v Piseku na Češkem Marko Potočnik, oženjen posestnik v H e c e n j a k u pri Sv. Lovrencu n. Mariborom, in sicer vsled jetike, katero je na-lezel na bojni fronti proti Lahom. Zapušča mlado v-dovo in enega sinčka. Bil je marljiv ¿n priden mož, ter zvest bralec „Slov. Gospodarja" še v Piseku. Naj Ti bo lahka žemljica češka! Sv. Lenart nad! Laškim. Žalost je preti esla celo vas Velke gorelce, zlasti pa Gradišnikovo hišo, ko je došla vest, da je ljubi Tonček, še le 20 let star, daroval svoje mlado življenje dne 15. sepL 1917 na oltarju domovine. Naš cvet, naša nada jo bil darovan, presajen med junaške cvetke na vrt ne beške domovine. „Ne bo rezan kamen Ti na grobu stal, Pod napisom zlatim tudi ne boš spal", a v srcu hvaležnega naroda boš lesketal kot zvezdica milega slovenskega naroda, ki mu vzhaja zlata zora proste bodočnosti. Žalostno naznanilo je dobila Krajnčeva, p. d Spilerjeva družina na S Č a v n i c i, župnije S v . A n a v S 1 o v. g o r. Dne 14. januarja t. 1. je umrl na italijanskem bojišču njih edini sin in brat Franc, ki bi naj bil opora svojim že onemoglim staršem, o-sobite že 75 let staremu očetu. Zadet je bil v spanju v glavo in se ni ganil več. Bil je še koma.jl9 let star Bil je vrl delaven fant, da so ga vsi sosedi bili veseli. Na italijanski ironti je v 11. soški bitki dne S. avgusta ob 8. uri zjutraj na Sv. Gori pri Gorici padel od sovražne granate zadet Tomaž Prosenjak iz Strezetine pri Ormožu, star še le 24 let Bil je vrl mladenič in edini sin svoje ljubeče matere. Dno 14. decembra 1917 je od krogle v prsa zadet izdihnil svojo dušo vrl mož desetnik Jožef \lik-lavžina iz Šoštanja. Na italijanskem bojišču se že dalje časa bojeval, kjer je tudi našel svojo junaško smrt. Za svoje junaške čine jo bil odlikovan z hrabrostno svetinjo L razreda in z bronasto svetinjo. Zapušča ženo in tri male otročiče. Prijatelji, obranite mu blag blag spomin in spominjajte se ga v' molitvi! Od č. g. vojnega kurata smo prejeli žalostno vest, da pridnega in poštenega moža Jožefa Segula cd Sv. Tomaža pri Ormožu ni več mad živimi. Daroval je svoje življenje dlne 14. nov. 1917 na italijanskem bojišču, star 31 let. Zapustil je žalostno ženo in malo hčerkico. Tudi njegov brat Frano, ki Ja bil oženjen na domu, znani šaljivi muzikant, se je izgubi! na laškem bojišču Že leta 1916. Zapušča ženo in dva mala otroka. Žalostno novico so dobili Lajhovi v G r 1 i n -cih pri Mali Nedelji- Padel je drugi sin ^ranc, zadet od italijanske granate. Brat JakoB počiva v Galiciji že od 10. oktobra 1914. PoKojni i ranr I« bil pridlen. pošten in Nag mladenič. 28. marca 1Ô18. flt#v«msm ckkpqimm*. Blrar. Kdo j# pi vzrooll svetovno vojno? NemSka diplomacija je doživela sk^jno ne prijetno odkritje. Na dan je namreč prišla spomenica bivšega nemškega poslan ka kneza Lihnov-»kega, ki dokazuje da je sedanio vojno brezpogojno hotela imeti Nemčija. V spomenici pravi knez Lihnovaki med drugim sledeče: Ko sem prišel pred izbruhom svetovne vojne za poslanik* v London, sem se prepriča!, da se Nemčiji pod nobenimi pogoji ni treba bati. da bi jo Anglija napadla, pač pa bi pomagala Franciji za slučaj, če bi prišlo med Francijo in Nemčijo do vojne. Ko sem izvedel o umoru avstrijskega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda, sem se podal v Bprolin poročat državnemu kaucelarju, da se nam ni ireba bati Anglije, ker smo si z njo tako dobri, kakor že dolgo ne tako in tudi francosko ministrstvo je zelo miroljubno. Državni ! kaccelar ni b« tel verjeti mojemu zatrjevanju in \ mi je rekel, da Ros;ja namerava pomnožiti svoje \ vojaštvo za 900.0C0 mož novih čet. Meni se ni i povedalo, da general pl. Mohke sili k vojni, pač , pa se mi je rekio, da Avstrija namerava nastopati j proti Srbiji. Avslnja je stavila Srbiji več točk, jj v katerih zs-hleva zadoščenja. Na pritisk Anglije ? in Rusije je srbska vlada sprejela vse točke raz--veu dveh, glede katerih se je izjavila, da je pripravljena za pogajanja in pri količkaj dobri volji j bi bilo prišlo do sporazomijenja. Anglija se je po .nudila, da posreduje. Priporočal sem, da se sprejme "ta predlog, ker bi sicer bil izbruh svetovne vojne neizogiben, v kateri bi mi izgubili vse, pridobili pa nič. Toda. vse zastonj. Sililo se je vedno bolj, da Avstrija napade Srbijo. Tudi srčne prošnje ¡ruskega zunanjega ministra in ponižne brzojavke toP°v»i & streljajo na veliko razdaljo, smo ob- | cija, pa todi ne avtonomija (samouprava) kakoršno strftliovau Pariz. ' : nam ponuja vhda. Jugoslovansko vprašanje se Angleško uradno poreč lo: Na oeli fronti Vfdo- ■ . . _„ _ .... , .. . . J vi strahovita borba. Nemci rapadajo samo na fronti i baJe mora. reS,tl od Av»tnje ia Ogrske Bkupaj, Monchy—La Pere s 40 divizijami. Nemški uspehi ni- j to se Pravi c'd Nemcev in Madžarov. Kako, tega so v nobenem oziru velike vrednosti. Nemško prodi- ' nsm seveda pametni Nemci ne povedo. Med rrmje, ki napreduje zelo počasi, je združeno z ogrom- njimi je bil todi cd j ski AmbrožiČ, ki se še z nimijirtvami. Sovražna inlanterija je prekoračila ka- vsemi Štirimi bran proti Jugoslaviji, dočim se dragi Neme» že udajejo v usodo. Na vsa ta zbo- nal Somme. Tretji dan bitke. Iz nemškega poročila: Pri mestu Bapaume se io bila krvava borba. Sovražnik je bil znova poražen. Po srditih bojih so vrgle nemške čete sovražnika severno vzhodno od Bapaume Čez kraje Ytres in Sailly nazaj. Vedno sveže angleške rezerve so se z veliko silo ustavljale nemškemu prodiranju. Prestolo-naslednikove čete so zavzele višine zahodno od reke Snmme. Na večer dne 24. marca so Nemci zasedli še mesto Nesle. Med Sommo in Oiso so pozno zvečer zavzele nemške Čete angleške postojanke na zaliod- rovanja in sklepanja Nemcev odgovarjamo Nem fern: Kaj vas briga, vi tujci, ako in kako ai ho čemo urediti svojo lastno hišo. Cesar «a Češkem. Cesar se je dva dni . mudil na nemškem Češkem, kjer je obiskal one | okraje, v katerih vlada posebno pomanjkanje, j Spremljala »ta ga princ Hohenlohe in ministrski i predsednik Seidler. Hujše kakor Nemcem na l ČeSkem se godi Jugoslovanom v Bosni, Ercegu, Dalmaciji, Istri in na Goriškem, za to bi bilo tndi Četrti dan bitke. Ste- nem bregu kanala. Na večer sta padli mesti Guicard ■ t« kraje treba posebne pozornosti, in Chaumy. Obstreljevanje Pariza se nadaljuje, vilo vjetnikov znaša že ¿.000 in čez 600 topov. Iz nemškega poročila: Bitka se nadaljuje. Iz Italije je sovražnik dobil na pomoč angleške in francoske divizije. Pri mestu Bapaume je padlo več vas' v nemške roke Nemci so prekoračili cesto Bapaume —Courchotte. Južno od Peronne so si Nemci iz\oje-vali prehod čez Sommo ter so vrgli sovražnika čez železnico Peronne—Roye. Iztrgali so mu mesto Epta-lot in Bussy. Plen: 903 topov. Pariz še vedno obstreljujejo. Silovitost borbe. Iz angleškega glavnega stana se poroča: Na fn,nti Monchy—La Fere imajo Nemci 4000 topov, ki so oddaljeni drug od drugega 10 do 14 metrov. Bobneli so topovi na obeli straneh tako silovito, da se je pod nogami tresla zemlja, kakor ob najhujšem potresu. Najhujši nemški pritisk je na tistem delu opusto-ruskega carja, v katerih je zatrjeval, da Rusija [ «enega ozemlja, katero so Nemci izgubili v naši zanima nobenih napadalnih namenov, so bile brez ; ¿nji ofenzivi. Na tri naše divizije je streljalo 1000 v-nešne Knkor ie razvidno ¡7 v*eh nr>dnih nbiav I nomšklh toPov' med n3imi tezkl avstrijski mOžnarji. , pesne. »\aKor je razvidno iz vseh uradnih objav j j„nagtv0 naših žet je brezprimerno. Sovražnik mora m kar tudi ni ovrženo po naši beli knjigi, katera { odkupiti vsak ped zemlje z ogromnimi žrtvami. Mno- je v sled pomanjkljivosti in nepopolnosti težka gi kraji so tako porušeni, da se niti ne pozna, kje se isamoobtožba, smo dali avstrijskemu zunanjemu ; io nahajala kaka stavba. Ministru grofu Berhtoldu pogum, naj napade Srbijo, ¿eprav ni bilo za to nobenega teniškega vzroka. Avstrija je napovedala Srbiji vojno in sledile so nato vojne napovedi kar zaporedoma Ni se torej čuditi, če vsled teh neizpodbitnih dejstev razen -Ntm^ije pripisuje ves omikani svet nam edinim «krivdo na izbruhu svetovne vojne. Umor Franca Ferdinanda. Mi v Mariboru dobro vemo. da so takrat, ko se je izvedelo za Franc Ferdinandov umor, nekateri Nemci pri veselici v mariborskem ljudskem vrtu vriskali od veselja. Tako je bilo tudi drimod. Največja svetovna borba. Na francoskem bojišču se je pričela borba, ka-koršnje ne pozna svetovna zgodovina. Od švicarjske meje do severozahodne francoske morske obali si stoje 500 divizij nasproti. Najhujša borba se vrši na severozahodnem delu Francije, v takozvani Flandriji, In sicer na. 80 km dolgi fronti. Tukaj je NenuMja pod ■vrhovnim poveljstvom nemškega ceisarja Viljema dne 21. marca pričela z veliko ofenzivo. Vrgla je v boje 190 divizij ter ogromno število topov, med njimi se nahaja tudi veliko število avstrijskih težkih možnar-Jev. Nemcem se je že prve dni posrečilo predreti prvo in drugo obrambno Črto angleških Čet, ki se na- Lega glavnega bojišča. Bojišče v Flandriji se naiiaja severnovzhodno od Pariza ali zahodno od Verduna ter južno od Belgije Med rekama Somine in Marne se nahaja težišče bojev pri mestih Chambrai, Peronne, Bapaume, Ham in La Fere. t Obstreljevanje Pariza. Iz Pariza se dne 2j3. marca ])oroča: Nemci so danes od 8. ure zjutraj nadalje oddali vsak četrt ure I po eden strel na Pariz iz topa, ki strelja na dalja-| vo 120 km. Lega sovražnega topa še ni dosedaj do-i gnana. Slovenci na zahodni Ironti. V strašni borbi na zahodu igra veliko ulogo slavnoznana avstrijska artilerija. Naši motorni mož-narji, ki so rušili močne belgijske trdnjave, bruhajo sedaj svoj grozen ogenj na francoska mesta, topničarji je mnogo Slovanov, posebno Slovencev. Tako nam n. pr. piše naš stari znanec Jožef Drolc iz Polzele, da je med avstrijskim vojaštvom, ki se u- { deležuje bitke na zahodu, ogromna veČina Slovanov- i Pri Drolčevi 30.5 cm motorni možnarski bateriji se ; j nahajajo še naslednji Slovenskoštajerci: Fran Ogra-i jenšek iz Gornje Ponikve pri Žalcu, Franc Lah iz najajo v tem delu fronte ter u dre ti do tretje angleške Velike Nedelje, Ivan Puncer iz Braslovč ter J. Stu-bojne črte. Tzgube na obeh straneh so ogromne. s j^n - - Prvi dan bitke. Nemško uradno poročilo dne 23. marca pravi : Prvi del velike bitke v Flandriji je končan. Na črti Monchy—Cambrai—St. .Quentin—Le Fere je zmaga na naši strani. Precejšen del angleške armade je u-ničen. Sedaj se bije bitka na črti severnovzhodno od mest Bapaume—Peronne—Ham. ¡Naš plen znaša 200 topov in 10.000 vjetnikov. Angleško uradno jjorocilo dne 23. marca se glasi: Nemčija je pričela z ofenzivo na celi fronti z veliko silovitostjo. Sovražnik je na nekaterih mestih dosegel nekaj uspehov. Sovražne izgube so ogromne. Drugi dan bitke. iz Podčetrtka. Ivan Potisk iz St. Lenarta nam piše dne 20. t. \ m. iz daljnega zahoda: Dodeljen sem bateriji, ki to , s svojimi novimi velikani streljala na Pariz. Mi imr ; mo 4 take ogromne to >ove. Ni mi dovoljeno, da bi j'h opisal, kakšni so. A streljali bomo ž njimi 100—12- " km daleč, t. j. približno tako daleč, kakor iz Trst') > i Maribor (zračna črta). Z njimi bomo bruhali stmšon j ogenj na Pariz in na dlruga francoska me^a. B tka. ki jo bomo bili sedaj na zahodu, bo tako strašna, take krvava, kakor je še ne pozna svetovna zgodovina Priprave so naravnost neverjetne. Cudlno se mi zdi, da so poslali izmed avstrijskega vojaštva na zahod Nemcem na pomoč največ Jugoslovanov .... j Vesele velikonočne praznike! •- " ' Knez Liehnovski pripoveduje v svojih odkritjih, da se je avstrijski ple-menitaš, hud Nemec, Feliks grof Thun, ravno ob času umora vozil z nemškim cesarjem po morju. Bil je isti čas l>olan in več dni ni bil iz postelje. Ivo je izvedel za umor, je takoj ozdravel in prišel na krov ladje. Nemški knez hudobno pravi, da ne ve, alii ga je veselie ali žalost spravila tako liitro po koncu. Wilson o jugojslovanski državi. Iz Lugana poročajo: Pariški srbski poslanik Vesnič, ki se je mudil v Ameriki, se je vrnil v Pariz. Vesnič pripevedluje, da je javno mnenje v Ameriki obenem s predsednikom Wilsonom uverjeno, da se vojna mora zaključiti z ustanovitvijo jugoslovanske države. Ta država bi naj imela nalogo, da se upira prodiralnim željam Nemčije. izgiajen Buaaneu. Zagrebške »No/ine« pišejo : Včeraj opoldne je stal na Peječeviče7em trga postarni Bosanec, živa siika glada in nevolje. Človek se je komaj držal na nogah, prijela ga je omot ca. Navzoči ljudje in žene so mu priskočile v pomoč in so mu zač< le donašati razne hrane in krepčtl. Nadarile so ga ob lno z jestvinami in ga spremile pod streho, da si odpočine in opomore. — Sicer pa se take žalostne slike ne vidijo samo^v Zagrebu. V nemški državni zbornici se je vr-j šila razprava o osmem vojnem posojilu. Zbornica je J dovolila vladi najetje vojnega posojila 15 milijard, — ¡i nadalje razprava, da se uredi vprašanje glede bodo-I če usode Poljakov, ki žive v Prusiji. Poljaki namreč \ zahtevajo, da se jih priklopi k bodoči samostojni polj-\ ski državi. Nemci rekvirirajo. Iz Poljske in U-I krajine prihajajo glasovi, da Nemci tam brezobzirno f rekvirirajo, karkoli najdejo. To je zelo verjetno — | kajti mi poznamo nemško poželjivost prav dobro iz: ! nastopanja Nemcev na Kranjskem, Goriškem in v j Benečiji povodom zadnje oienzive. Pripovedujejo se I strašne reči. Iz Ukrajine... Cel čas so na« tolaž li dr-Med j žatniki, kako bo kmalu začelo teči mleko in strd iz Ukraj;ne. S daj pa prihajajo glasovi, da ni treba nič posebnega in Se ne tako kmalu pr ča-kovati Tako se od pristojne strani ljudje motijo, da si niti testa malega, kar imajo, ne uravnajo pravilno. V jeseni so nas motdi z obilno, zadostno žetvijo, Bedaj z Ukrajino. Resnice in jasnosti je 'reba, prikrivanje se vedno maščuje. Tedenske novice. Vsem naročnikom, čitateljem, dopis-,..„:nikom, agntatoriem, >sem zavednim Slovencem in Slovenkam želi vesele, blago slovijene veluonočne praznike TJredništ vo in upravništvo Slor. Go«no(larja. 3 Rsr,n© političcc vesti, Poročilo z dne 24. marca: Ze drugega dne velike ofenzive med rekama Soarpe in Oise je biio vje-tih 30.000 Angležev, vplenjenih 600 topov, in 300 strojnih pušk. Vplenili smo tudi veliko množino vojnega. gradiva. Angleške izgube so krvave. Poražena je bila 3. in 5. angleška armada in deli ameriških in , ... . ^ . , • francoskih čet. Ostanke razbitih armad smo vrgli v \ 0,!o fe'° Da Dum ju zborovanje Nemcev iz cele smeri proti Bapaume—Bouchavesnes zadaj za reko j Avstrije o naši Jugoslaviji. Sklenili so. da se nam Sommo. Zasedli smo mesta Peronne, Ham in Cliau- na noben način ne sme uresničiti naša deklara- Kako jih je sfr»h! Ne mine dan, da bi j ne bilo kakega nemškfga zborovanja ali oh^in skega sklepa proti Jugoslaviji D e 25. marca je -lil« /imI /> ri n T k.t W . < <1 r, h A r A 1 r 11 n • « NT ______I - _ I _ Duhovniška vest. V petek, dne 15. marca je bil preč. g Ji.žef Mešiček, dekan v Brežicah, v Mariboru inštaliran za častnega kanonika. Častna kolajna za 40 letno službovanje. Č g. Andrej Podh' si.nik, župnik v Rečici v Savinjski dolini, je oil kovan s častno kolajno za 40 letno zvesto in požrtvovalno služb» vanje v dušnem pasti rst vu f Mati posanca dr. Benkoviča. V Kamnika na Kranjskem je dne 17. suSca 1918 umrla gospa Rtan i. SLOVENSKI GOSPODAH. 38. sasrea !9tS. Marija Benkovič, roj. Ogrinc, mati državnega poslanca dr- Benkoviča. Potrti rodbini naše sožalje, blagi ranjki pa svetila večna luč! Cesar Karel pri 87. pešpolkn. V vojnem albumu tega polka bo o tem posebno poglavje. Oni pol-kovni pripadniki, ki so bili tako srečni, da jih je Nj. Vel. csebno odlikoval, pohvalil in ogovoril, naj poSljejo čimprej svoje slike in navedejo dobesedno cesarjev ogovor »Uredništvu vojnega albuma pri nadomestnem bataljonu pp. št 87 v Celju«. Sveti obred umivanja nog so prevzv gospod knezoškof danes na Veliki četrtek izvršili pri dvanajsterih starčkih, katerih imena so: Matija Kaian 89 let star, Matija Eilec 85, Štefan Merknn 83, Matija Gorjanc 82, Pavel Kevač 81, Janez Zach-ner 80, Jakob Mahajnc 80, Jožef Knaplež 78, Filip Škerget 79, Jarij Korošec 76, Janez Pecko 71, Štefan Turnšek 70. Skupna starost teh »apostolov« znaša 954 let. — V mariborski stolnici se bodo od četrtka naprej vršili cerkveni obredi po sledečem reda: Na Veliki petek se začne služba bolj a ob 8. nri zjutraj. Proti uri čaščenje svetega krila, potem prenesenje Najsvetejšega v božji grob; popoldne ob 5. ari zadnja postna pridiga, nato križev pot in litanije Kristusovega trpljenja v kapeli sv. groba. Na Veliko soboto ob Va®- uri zjutraj blagoslovljenje ognja in krstne vode, nato sv. maSa. Vstajenje se vrši ob 6. uri zvečer z običajno procesijo in zahvalno pesmijo. Na Velikonočno nedeljo ob 6. ari zjutraj tiha'sv. maša, nato blagoslovljenje kruha, ob 7. nri sv. maša z blagoslovom, ob 2/a10. uri vhod prevzv. g. knezcškofa, nato pridiga, po isti pon-tifikalna sv. maša s podelitvijo apostolskega blagoslova. Popoldne ob 4. ari pridiga in slovesne večernice. Mlad doktor. Na e. kr. češkem Kari-Ferdinandovem vseučilišča v Pragi je bil dne 16. sušca imenovan za doktorja prava g. Avguštin Reisman, odvetniški koncipijent v Slov. Bistrici. Mlad doktor je rodom od Sv. Jakoba v Slov. goricah. Čestitamo! Odlikovanja pri kmetijski družbi. Povodom občnega zbora štajerske c. k. kmetijske družbe so bili odlikovani za zasluge v kmetijstvu naslednji Slovenci: Martin Jelovšek, deželni živinorejski nadzornik z zlato; Jos. Cede, župnik v Studeni cah, Franc Praprotnik, nadučitelj v Mozirju s srebrno zaslužno kolajno. Političen shod v Rajbeaburgu. Poslanec dr. Benkovič priredi na belo nedeljo, dne 7. aprila po rani maši v Društvenem domu političen shod. Slovenski tabor ob štajersko koroški meji. Cela Mislinjska dolina mora na belo nedeljo na tabor v St. Janž. Podati hočemo roke svojim bratom trpinom Korošcem, ki pridejo iz Koroškega na naša tla iskat tolažbe med brate. Prideta poslanca dr. Korošec in dr. Verstovšek. Začetek ob 1. uri po poldan. Za Jugoslavije s« se še izjavili: Občine: Po-dova pri Maribora, Markovci, Zabovci, Borovci, Prvenci, Bukovci, Biš in Bišečki vrh v ptujski okolici, Kungota na Pohorju, Svetina pri Celja, Globasnica, Medgorje, Jezersko in Zvabek na Koroškem, Zreče pri Konjicah, Spodnji Porčič in Verjane v Slov. goricah, Sv. Florjan pri soš tanju in Gorica pri Maribora; krajni šolski sveti: Svetinje, Sv. Vid nad Voldekom, Ru5e pri Mari boru in Zakot pri Brežicah; Bralni društvi: Sv. Ilj pod Turjakom, Šmartno na Pohorju; Hranilnice in posojilnice: St. Martin na Pohorju, Polzela v Sav. dolini; Mladeniška Zveza pri St. Trojici v Slov. goricah, duhovščina dekanije Videm, slo venjebistriški Slovenci in Slovenke 208 podpisov, žene in dekleta v Zrečah 263 podpisov, Ponikva ob južni železnici 1287 podpisov žen in deklet, mož in mladeničev, 123 podpisov v občini Zbi-govci Lastomerci, žene, dekleta, možje in mladeniči v Možicah, v župniji Sele in v občini Slo venski Pliberk na Koroškem, v Poljčanah 656 faranov, 132 podpisov v Pekla pri Poličanab, občinarji trške občine Str. Trojica v Slov. goricah, žene in dekleta občine Gornji Porčič (96 podpisov), žene in dekleta občine Osek (102 podpisa) ter 108 žen in deklet v Belih vodah. _____ Šaleška dolina ia Jugoslavijo. Veličastni she- tf sa prirajajo ravno t krajih, kjer se ja pred vojno r^iril namškutar. Sožtanjski okraj ja pokazal zadnjo i ^daljo svoja pravo slovensko lioa. Ni občina v tem delam okraju, katara bi na bila zastopana po lepem Stavilii zborovaleav. Prišli so na shod skoro vsi Ju- Snl, testi ta duhovKttiaa je bila vrlo zastopana; ia latftlce Pudstvo je prihajal« kar trumoma «d vBah iAtett«eMK SettMtfofc» vekmjofca. je. gospe in gospodične so se zbrali na šaleškem taboru. Veliki prostori Društvenega doma v Velenju so bili premajhni. Niti ena tretjina ljudi ni mogla v dvorano. Zborovati smo morali na prostem. Otvoril jo z-borovanje vlč. g. župnik Cizej, prisrčno pozdravljen. V poljudnih besedah je razložil ljudem narodno gibanje sedajnega časa ter pozdravil poslanca dr. Karel Verstovšeka. Za predsednika slioda je "bil izvoljen velenjski župan g. Skaza, za podpredsednike ostali župani šoštanjskega okraja. Predsednik |g. Skaza pozdravi vse navzoče in izraža veselje, da se je sešls tolika množica na shodu; bilo jo je gotovo 1500—2000. Poslanec dr. Verstovšek povzame besedo. Navdušenje zborovalcev je izbruhnilo in živijo-klici so doneb proti nemškutarskim gnezdom v dolini. Poslanec je ^ dolgem govoru, ki je bil tako zanimiv, da so zboro-valoi vstrajali na svojem mestu do večera, obravnaval snov, zakaj zahtevamo Jugoslovani preosnovanje države, Novo Avstrijo. Združenje Slovencev, Hrvato\ in Srbov je naš cilj. Dosedanja državna oblika se je skazala za nas nedostatna, ker nas ni varovala na življenju in imetju. Taki izrodki barbarstva, ki so se godili med vojno, morajo prenehati iu se ne smelo v državi ponoviti. Govornik je dokazoval vse svoje trditve z vzgledi in dbgodki ter hudo bičal gospodarstvo avstrijskega uradništva, ki je docela dogospoda-riio. Nato je predsednik predlagal resolucijo, da se zborovalci zahvalijo presvitlemu cesarju Karlu I. in Sv« Očetu papežu za trud, da bi se sklenil splošni mir. Zborovalci se soglašno izražajo za jugoslovansko deklaracijo in izrekajo popolno zaupajije vodji Jugoslovanskega kluba dr. Korošcu in svojemu poslancu dr. Verstovšeku, katerega zopet burno pozdravljajo. Nato so se še zborovaloi posvetovali s svojim poslanoem o raznih gospodarskih vprašanjih. Le počasi so se razšli ljudje, veseli in zadovoljni, da so skupno obhajali zares narodni praznik. Shod v Mozirju. Dasiravno ni bilo objavljenega shoda na praznik, se je zbralo lepo število zborovalcev iz tržke in okoliške občine raozirske in iz Rečic«, da bi poslušali poslanca dr. Verstovšeka, ki se je slučajno mudil v našem trgu, vračajoč se od velenjskega tabora. Prostori g. Stermšeka so bili nar tlačeno polni. Za predsednika slioda imenujejo zborovaloi oba župana g. Veita in g. BrinovŠeka. Tržki župan g. Veit vodi zborovanje. Poslanec dr. Verstovšek poroča o sedajnem položaju, o gospodarskih in političnih vprašanjih, ki so se razpravljala v državnem zboru. Njegovo poročilo so vzeli z zahvalo in z navdušenjem na znanje. Govorili so še gg. Cesar, Matija Goričar, Štrucelj in Rudolf Pevec. G. Lipcld govori v vznesenih besedah o delovanju poslancev Jugoslovanskega kluba ter stavi resolucijo, ki se izreka za jugoslovansko deklaracijo in izraža popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in poslancu dr. K. Verstovšeku, kar se soglasno sprejme. Ptujska okolica za Jugoslavijo. V Si. Janžu na Dravskem polju se je v nedeljo, dne 24. marca, vršil veličasten shod za Jugoslavijo. Na povabilo Slovenske Kmetske Zveze se je zbralo nad 500 ljudi iz St. Janža in bližnje ptujske okolice, Govorili so: poslanec Brenčič, urednik Zebot, župnik Skorjanc in kaplan Sagaj. Shodu je predsedoval domači g. župnik. Navdušenje je bilo na shodu zelo veliko; ljudstvo je prežeto skoz in skoz jugoslovanske misli. Resolucije, v katerih se je ljudstvo izreklo za deklaracijo, in se je zahtevalo raznih narodnih in gospodarskih pjavic, so bile soglasne sprejete. Pri glasovanju se niti ena roka ni vzdignila proti. Ptujska okolica je pel» za Jugoslavijo. _ Veličastna prireditev za Jngoslavijo Ljubljani. Preteklo soboto in nedeljo se je vršila v^Ljubljani veličastna jugoslovanska slavnost, kakoršne še ni videla bela Ljubljana. Slovensko žeostvo je izročilo načelniku Juguslovanskega kluba dr. Korošcu na slovesen način nad 200 000 podpisov za Ju goslavijo. Sprejem načelnika Jugoslovanskega kluba na kolodvoru v soboto zvečer je bil aelo prisrčen. Vršili so se navdušeni nagovori županje dr. Tar-čarjere in Cilke Krekove ter dr. Korošca. Spr«vod s kolodvora v mesto je bil pravi zmagoslavni pohod JugoalovanoT. Na magistratu je nato župan dr. Tavčar pozdravil načelnika. Na sahtevo ljudstva je dr. Korošec imel z balkona mestne hiše navdušujoč govor na tisoč in tisoč glavo množico. Zvečer se je v »Unionu« vršil prijateljski ses^a nek, ki se je pa spremenil v pravi jugoslovanski tabor. Govorili so župan dr. Tavčar, načelnik S. L. L. prelat Kalan, zastopnik napredne stranke dr. Kramer, načelnik Ju poslov, kloba dr. Korošec, zastopnik koroških Slovencev urednik Smodej in odposlanec slovenske socialne demokracije Kristan, V nedeljo ob 11. ari se je v »Unionu« vršil b! ovešen sprejem deklaracij skih podpisov. Velika evorana še menda ni bila nikdar tako polna lavdušenega občinstva kot tokrat. V imenu slovenskega ženatva ste govorili žopanja dr. Tavčar-ava in sestra blagopokojnega dr. Kreka, Cilka Krekova. Obe govornici ste v imenu slovenskih žen in mladenk izrazili večno zvestobo jugoslovanski donacvioi ter izročili nad 200.000 podpisov tlwnsk«t* astra » deklaracije. Dr. Korošec je v svojem odgovoru poudarjal: »Ne bojim se, niti trenutek se ne bojim več, da se ne bi uresničilo, kar hočemo«. Govdrili ste še tudi zastop niči hrvatskega in češkfga ženstva. Ob koncu je tisočglava mn žica zapela: »Lepa naša domovina«, »Hej Slovani!« in češko »Kje dom je moj«. Organizirana borba. Zagrebške »Novine« pišejo, kako so Nemci in Madžari mobilizirali vso svojo javnost proti rešenju jugoslovanskega vprašanja ter pravijo: »Mi ponavljamo: samo mobilizirani, organizirani narod bo zmagal v tej dobi splošne mobil zacije. Sedaj je čas, da vsak naš posameznik odvrne ed sebe strah, pesimizem in malo-dušni izgovor, da se noče zanimati za politiao. Tukaj se ne gre za politiko, marveč za narode. Za to morajo vsi v prve narodne vrste 1« Kdaj bo mir? O velikonočnih praznikih se bo želja po miru pojavljala zopet močneje. Ob takih praznikih se je v vsaki družini vse zbiralo, kar je ljubilo domači krov. In letos jih zopet ni domov. Nekateri ne bodo nikdar več prišli, drugi bolani, zmučeni, postarani. Vsakdo si želi, 'da bi že kmalu minilo to strašno merjenje. Naš'avstrijski cesar ima srčno in odkritosrčno željo, da konča vojsko. Ali tudi vsi njegovi ministri in generali, to je drugo vprašanje. Naš vojni minister še je neposredno pred začetkom ofenzive javno označil drugo stališče, namreč mir potom poštenega sporazuma. kako bomo jo končali, ve le sam Bog. Trpljenje Jugoslovanov v tej vojski je strafno. Plsanko za Tiskovni dom. Prijatelji, ¿cmišlje-mki. somišljenice, spominjajte se v veselih družbah ob Veliki noči našega Tiskovnega doma v Mariboru» Darujte pisanko za bodoče nafte narodno ognjišče v Mariboru. Za Tiskovni dom v Mariboru so darovali p.t.: Na Dobrni: Blažič Ančka, Blažič Urša in Crepinšek Mimika po 1 K; Korenak Martin 2 K; Ozimič Jožef kaplan v Oirkoveah, 100 K; Marijina družba v Cir-kovcah 375 K; Lukovnik Karel, Ranča, 2; Pihler Biai, Ptuj, 10; Pihler Franc, Ptuj, 20; Bezjak Ant., Ptuj, 6; Bec Anton, Zagorec, 6; Hladnik Jožef, vojak 4. pp., 2o K; Po 20 K: Potočnik Matevž, Radva-nje; Kačič Luka, Laško; Rozoničnik Valentin Smi-hel pri Mozirju; Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Loki pri Zidanem mostu; Cernec Štefan, Prihova; Skvoro Vinko, Maribor; Skvoro Iv., Gradec; Rodbina Toplak, Ločič; Gomzi Matija, Dunaj; Neimenovan, Sober; Neimenovan v Mariboru II. obrok; Ceh Frančiška, nabrala v Sovjaku; Neimenovan, Ključarovci; Gopeo Anton, orožniški stražmoj-ster, Pulj; po 10 K: Tekla Navratil in Cvahte Ter., Gornja Polskava; VisoČnik Marija, Hoče; Ernst Kos Podsreda; Murk Marija, Sv. Marjeta pri Moškanj-cih; Pevec Ivan iz Bočne in Florjane Pepi iz Polzele, oba vojaka; Hanželič Frančiška, Hoče; Vokač Jožef, Studenci; Peršuh Jernej, Gornje Pleterje; A. Beljak, Okoslavski vrh; Medved Antonija^ Preloge; Rožman Josip, Staranovavas; Nadelsberger Otilija, Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Rodbina Cagran. Biserjane; Rižner Anica v Savlih; Kumer Nežika. Prihova; Esib Tončka, Prihova; -Ožko Janez, Cad-ram; Janžekovič Franc, Vukovsld dol;Rodbina Golob Jožef, Kapela; Cobja Franc, Kapela: Polak Fran, c. kr. poročnik, Ormož; Gomzi Micika, Ormož; Zdolšek Frančiška, Okrog; Simonič Lizika, mladenka, Sv. Duh; Kosi Franc, Ključarovci; Ambrož Marija, Sar-dinje; Jesenek Marija in Micika ter Jesenek Alojzij, Sv. Lovrenc nad Mariborom; Stava Ocvirk—Dolin-š*k, St, Ilj pri Velenju; Ozmec Treza, Lahonščak; G ril Jakob, Sratovci; Pirnik Anton, Vurberg; Ko-stanjevec Ivana, Dunaj; po 5 K: Soršak Jakob, Sp* Poljskave; Neimenovana, Maribor; Razlajg Aloizij, Sitarovoi; Predikaka Marija, Gornje Pleterje; Dre-venšek Ivana, Pleterje; Rozman Jožef, Stojnoi; Ro-bar Tomaž !n Marija, HoČVo Pohorje: Kraojc Jožef, Biš; Vračič Ivana, Biš; Adauiž Janez, čehivcdja; Golnar Marija, Sv. Jurij ob Sčavnici; Založnik M.. Zibika; Kapun Marko 4 K; Na zborovanju izobraževalnega društva v Kapeli 70 K; Vodoska dlekleta v Vrnih pri SlovenjgradcuVi» K; Lovronito Frano, žu pnik, Razbor, 100 K; Strnad Jožefa, Rošpoh, 0 80;? Rodbina Hrašovec, Maribor, iS K, Holcman Vincenc« kaplan, Laško, 40 K; Cepuš Anton, Laško, 40; Na gostiji K. Kačič, Laško, 95 K; Vesela družba pri Je-rebiču v Ivanjkovcih 15 K; P. Cirift Benko, Ptuj, K 57 in 90 in 100; Spindler Franc, župlnik, Siv. Juri ob Pesnici, 50 K; Ornik Mimika nabrala na svatbi Purgaj—Plečko 80 K; Randl Avg., črnovojnik, postal 55.50 K; Neimenovan Prihova 100 K; Flis Fr., Prihova, 50: Jančič Tonetu Prihova, 6; Gimnazijci v Mariboru 54; Pivec Em. v Kočnem nabrala 40 K;' na Sedmini Uršule Kolar v Cadramu zbrani Jugoslo-\ani 54 K; Leskovar Kal., C«3'am, 8; Denčman F.. Lj čane, 2; Frangež Jernej, kn.-Sk. duh. svetnik in fcuprik, Sv. Marjeta od Pes lici, 1000 K; v kletarsfci gostilni v Ormožu nabralo 15 K: Janžekovi* Anor.„ Laitaraberg. 20« K; Kumer Jeael»* Jarepi*», t 28. marca 1018.^-w- BDOVmSHE eOSPODJfl. Piran ó. Mohl Franc, Sv. Marko, ií: Peršuh Anion, c. in kr tojni kurat, 30: Crpovojmki 2ii. pp., S. siotuije, sc fiabrali 7 K, darovali so. Kovačič Jakob 2, Santej Rarel, Srebotnik Karel, Gorenjak Avg., Horvat Fr., Novak Jožef po 1 K: Pesek Lovro, Št. Janž, 4 K; V Tremarjih pri Celju so dali: Cenoelj Fani, Cen-«elj Angela, Stor Mici po 2 K, Stor Jožefa. Stor M., Stor Jakob, Lipovšek Tončka po 1 K; Na Kamenša-fcn jjri Ljutomeru: Slavič Anton 7 K, pu 3 K: Ad. Siegmüller, Ivan Fric. po 2 K: Pušenjak Miliael, t£:ampergar Ivan, Bogdan Ivan, Skrlec Marija, M. S^underl, Vogrinec Franc, Vunderl Mat. ml.. Rauter Fr., Pušenjak Alojz, Teuš Antonija. Sagaj Roizalija, po 1 K: Luknar Fr.. Gregorinčič Mat.. Grut Alojz, Vaupotič Al.. Dunaj Fr., Križan Ivan, Bogdan Pav., Hanžel Andrej. Slavinec Alojzija, Slavineo Marija, in Rauter Marija: Tratnik Marija, Ormož. 3; Robar Ju]., Slov. Bistrica, 3: Žene v Turjanskem vrhu pri Hapeli: Mauko Liza 5, Rautar Marija 6, Košar Al. A, Ploj Cecilija 6, Rautar Anica C. po 2 K: Zemljič Marija, Drobec Ana, Žnidarič Marija, Mavrin Antonija, Belak Ljudmila, Zemljič Frančiška. Ferenc Antonija, Kocpek Terezija, po 1 K: Zadravec Alojzija, #ilavee Barbara, Neimenovana: Novak Terezija v fiočah 100 K: Slekovec Ivana, Grabonoš, 4; po 2-K: Ifovačič Marija, Grabonoš, Gorogranc Franc, Sofen-eko, Gstaltner Marija, Rogoza. Ceh Marija in Založnik Martin, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Križan Franc, ministrant in MilošiČ Marija, učenka, oba Sv. Lovrenc na Dravskem polju po 1 K; Več neimenovanih pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 12.80 K; Posojilnica Sv. Lovrenc na Dravskem po1 ju <0 K: Sagaj Alozij, kaplan. Sv. Janž, 200 K; Rodbina »jorber, Sv. Peter pri Mariboru, 100 K: Barbič Mih. *ojni kurak 100 K; Posojilnica Frankolovo 200 K; Pogrebci f Ane Rakun 19.60 K: Zrnko Gašper, župnik, Puščava, 50 K; Sv are Marija v Bišečkem *r-hu nabrala v dekliški Marijini družbi 25 K; Lah Micka v Moškanjeih nabrala 64 K; Zmazek Franc, fupnik, Sv. Benedikt v Slov. gor., 300 K; Narodna dekleta v Gorici na Dobrni 50 K; Lampreht Jožef, Lovrenc nad Mariborom, 40 K. — Najprisrčnej-zahvala vsem 1 Dr. Anton 7 * r o v 8 e k, ravna-(»Ij Cirilove tiskarne. Ze zopet hujskajo proti slovenskemu kmetu. List spodnještajerskih odpadnikov in hitrovcev „Mar-feurger Zeiturag" prinaša v zadnji nedeljski šievijki Sliko, kale se mladi prašiči pitajo z mlekom. Poleg ¡stojijo trije borni mestni otroci in poželjivo upirajo Svoje poglede v korito, iz katerega prašiči srkajo kravje mleko. Vrh slike je napis: ..Mnogo slovenskih fanetov krmi kravje mleko prašičkom." Spodaj pa: Svinja-mati mestnim otrokom: „Glejte, da se izgubite! Kravje mleko je samo za moje otroke!" Tako huj-tftka vsenemško lutrovsko trobilo proti slovenskemu kmetu. Na vsak način bi radi ljudje, ki pišejo ta list, prebivalstvo v mestiih še bolj náhujskaíi proti «lovenskemu kmetu. Čudimo se, da državno pravdni-fctvo in okrajno glavarstvo dovoli, da sme lutrovskj list tako satansko-hudobno hujskati proti slovenskemu kmetu. Vsak pameten človek ve, da so pri nas re-Srvirirali Že toliko dojnih krav, da še za domače o-troke ni mleka. Ce bodo pa naši nasprotniki tako huj-«kali protJ slovenskemu kmetu, potem pa se utegne «poditi, da bodo kmetice res raje dajale mleko praši-ííem. kot j>p dr bi ga nosile v mesto. Pravi ra svojcev prezenčno slnžečfh vojakov do JirSavnega vzdrževalnega prispevka za svojce vpo-idioancev. Predno je stopil novi zakon v veljavo, t. J, pred 1. avgustom 1917, so imeli svojci pravico do jjodpore Šele od dneva, ko je vpoklityuiec svoja pre-«enčna (aktivna) leta odslužil. Od 1. avgusta 1917 i-imajo pa tudi svojci prezenčno služečih vojakov to pravioo. Svojci aktivno služečega vojaka naj pri ob?. w»du napravijo novo proSnjo. Železniški promet ob velikonočnih praznikih. Opozarjamo občinstvo, da k praznikom ne bo vozilo sič več vlakov kot dosedaj, temveč se bo moglo pn>-ražati po železnici le skromno število potnikov. Kraptnske Toplice. Ker je termalna zdraviln» roda v Krapinskih Toplicah kljub vojnemu času ostala zdravilno učinkujoča brez kakih surogafov ln ker bo gotovo tudi zadostna preskrba z živili uspeSno u-plivala, se je topliško ravnateljstvo odločilo, da bo ž» od dne 1. maja 1)918 sprejemalo trpeče človeštvo. — Kdraviliški zdravnik: dr. L. Novak. Cenike in pojasnila daje zastonj ravnateljstvo Krapinskih Toplic, Hrvatsko. (Kienr.) Poletni čas se ne bo priče! fine 1. apnia, k*. tfor je bilo prvotno določeno, temveč šele dnfa 15. ft-prila. Tako so določile avstrijske, .»grško in nemčka p ada- i Gospodarske novice. Poslovalnica slovenskih Štajerskih poslancev »a v Četrtek, dne 4. aprila, dopoldne ob 9. uri t prostorih uredništva „Slov. Gospodarja" v Mariboru posvetovanje o važnih gospodarskih vprašanjih. — ¡iJDnevni red: 1. Posvetovanje o bodočem rekviriranju in o načinu rekviriranja. 2. Rekviriranje živine, po-rfN>evaIfic poslanec Roškar. 3. Rekviriranje sena in *iame, poroča poslaneo Pišek. 4. Dobav» obleke in o-fmtv* za kmetsko ljudstvo, poroča dr. Verstovšek. 8. Oprostitve delavnih moči, poroča posletier BrenČiČ, H» PosIoveTnfco: Dr. Versfovfiot Občni zbor štajerske Kmetijske družbe se je vršil dne 20. in 21. marca v Gradcu. Slov. Stajer je bil dobro zastopan. V razpravo je prišlo več važnih gospodarskih predlogov naših podružnic. Zahtevalo se je, naj se odpravi način dosedanjega vojnega gospodarstva, naj se da članom podružnic koledar — Slovencem slovenskega — zastonj, naj se zviša količina moke in žita za kmetsko prebivalstvo in naj se neha z nasilnimi rekvizicijami. Slovenski delegati so se prav pridno oglašali k besedi. Dr. Verstovšek je ostro bičal gospodarstvo central in postopanje cesarske namestnije, ki nastopa izvanredno strogo posebno proti slovenskim kmetom. Kmeta se puli in skubi, židje in drugi izkoriščevalci pa si iz kmetskih pridelkov kopičijo milijone, i f - • Dr. Verstovšek je ostro prijemal grofa Claryja, ki nosi pri nasilnih rekvizicijah in pri slabem gospodarstvu z rekviriranimi pridelki. In cesarski namestnik niti ni prišel na zborovanje, da bi od zastopnikov kmetijstva slišal pritožbe kmetskega stanu. On hocSi pač na razne slavnosti, a na tako važno kmetsko zborovanje ga ni. Cel zbor je odobraval te besede. Nemška večina je zavrnila predlog, naj se da članom zastonj družbine koledarje. Za predsednika je bil spet izvoljen deželni glavar grof Attems. V osrednji odbor so bili izvoljeni za Slovenski Staier: župnik Go-milšek, župan Roblek in poslanec dr. Verstovšek, Iz cele zbornice pa so bili izvoljeni Slovenci: Lovro Pe-tovar, Fr. Stajnko in Franjo Thaler. Spodnještajer-SK.i nemškutarji in nekateri zagrizeni Nemci niso hoteli voliti naše slovenske kroetske kandidate, temveč so se pri voli t vi prvih treh odstranili, pri volitvi iz cele zbornice pa so silno agitirali proti našim možem. S tem so dokazali, da ne marajo s Slovenci s kupno delati. Seveda pošteni Nemci niso nasedli na nemškutarske limanice. Nastop nemškutarjev je spet jasno pokazal, da je najbolje, da se osamosvojimo i v gospodarskem oziru. Rekviriranje slame in sena. Dne 22. marca so bili nekateri štajerski zastopniki pri ministrskem predsedniku zaradi rekvizicij slame in sena na Štajerskem. Poslane« dr. Korošec je kritiziral način vojaške dobave mesa, s katero se dela ogromna škoda na narodnem premoženju. Opisal je tudi način rekviriranja na Spodnjem Štajerskem ter dokazal s podatki, da stojimo zaradi pomanjkanja živine pred gospodarskim polomom. Živina, ki se sedaj jemlje, spada h glavnim življenskim silam kmetskega in vseli drugih stanov. Omenjal je tudi rekviriranje in tihotapljenje z živino v rogaškem, Šmarskem in drugih obmejnih okrajih. Protestira tudi proti rekviriranju sena, ki je na Štajerskem mnogo huje, kator v drugih deželah. Kakor se je pri konferenci videlo, je štajerski cesarski namestnik mnogo kriv na tem, dla se na štajerskem tako brezobzirno rekvirira. Semensko proso, ajda in oves. Posestniki i» najemniki mariborskega okraja, ki še rabijo oves, ajdo ali proso za seme, naj se takoj oglasijo pri o-krajnem žitnem nadzorniku g. Seidlerju v pisarni komi&ijonarja g. Urbana. Naknadna oddaja žita. Opozarjamo posestnike, ki morajo naknadno oddati žito, da naj se prepričajo, Če jim je okrajno glavarstvo pravilno predpisalo dotično količino žita ali ne. Navadno so rekvizicijske komisije pozabile odračunati koruzo za krmo. Vsakemu gre od pridelane koruze, če se odračuni seme, 1 četrtina koruze za živinsko krmo. Ce si n. pr. ime! ob Času rekvizicije 660 kg koruze in se ti je je pustilo 60 kg za seme, ti morajo pustiti četrtino od 60G kg, t 3.150 kg za živinsko krmo. Ce ti tega niso pc stili, se pritožj na okrajno glavarstvo. To se ti mora na vsak način upoštevati. Dopisi. Maribor. Sladkorne karte za mesto Maribor se Bodo delile na Veliki petek, dne 29. marca, od K9. do 11. ure dop. • { St. Lovrenc nad Mariborom. Dne 14. februarja je umrl tukaj Karel Poliska, nekdanji ravnatelj ftentlovrenškin glažut, v starosti 97 let. Bil je najstarejši mož eele župnije. N. p. v m.! Gornja Radgona. Kmetijsko bralno društvo u ljndno prosi vse svoje člane, kateri še imajo od prejšnjih časov izposojene društvene knjipe in še jih do aedaj niso vrnili, da to nemudoma storijo, da se lah re knjižnica uredi. Manjka še namreč zelo dosti na gin knjig. Nadalje opozarja društvo okoliško prebivalstvo, da izvršuje brezplačno naročevanje in pla-Cevanje vseh slovenskih Časopisov. Marsikdo bi si rad naroČil ta ali oni slovenski časopis, pa si ga nt ima naroČiti, ne ve, kam naj piše, nima položnice i-t. d. Ravnotako si marsikateri naročnik, kateri bi moral obnoviti naročnino, ne zna pomagati. Vsi ti pa naj pridejo v bralno sobo, kjer jim društvo radevolje ln brezdačno pomaga. Istotako opozarjamo, da sprejema naše Bralno društvo darove za Tiskovni dom, za Krekov spomenik, za Slovansko Stražo in aa druge dobrodelne namene ter jih pošilja brezplačno n» določene kraje. — Društvo ima svojo sobe v posojil-nični hiši, Gornji Gris št. 8. St. Ilj pri Velenju. Na velikonočni pondeljek, dn« 1. aprila, popoldne po večernicah, je pri nas ob-ini zbor iaobr»4ev»lnega druSiv«. Govori prof. dr. Bftbnjee Šmartno ob Dreti. V nedeljo, dne 17. marca, je izbruhnil v bližnjem Rovtu požar, ki je \fcicd po» \ manjkanja vede upepelil v najkrajšem času pet poslo-p.. Ni pa Še bilo dovolj! Požar je zahteval tudi člo-; veško žrtev. Podrla se je sleua na enega uajmarlji-I vejših sotrudnikov tukajšnjega ¿labilnega društva, g. j Ivana Bitenc, ki je bil na mestu mrtev. Zapustil ju ženo s petimi nepreskrbljenimi otroci. Kako ]t* cenilo ljudstvo njegovo delovanje v splošno korisi, je kazal pogreb. Poleg domačega gasilnega društva so se u-deležili pogreba sosedni gasilci iz Bočne, ki so položili na krsto krasen venec, in mnoge oočmstva. — Svetila vrlemu možu večna l«č! Zreče. Gospodinja Ivana Kovač je vsled vojnih razmer morala sama gospodariti na obsežnem posestvu, sicer krepki osebi so opešale moči in šele BI let staro ¿zakrila je gruda. Druga je 63 letna Marija Kovač; njeni nepremožni pogrebniki so zložili za >Rdeč kri2< pohvalevredno 6 K. Pred tednom pa je smrt vzela postrežljivega soseda Martina Vodenik, starega 82 let. V vse tri hiše zahaja »Slov. Gospodar«, naj torej domači list vknjiži družinske spremembe. Isto velja o sledečih gospodarjih, ki so razven že svoječasno omenjenih tukajšnjih vojakov-junakov za cesarja in domovino darovali življenje: Košir Peter, Lajhar Anton, Fijavž Mihael, Drakslar Anton. Vsem svetila večna luč! Zreče. Gg. Lamut Mihael in Rožen Janez sodelujeta v prospeh občine kot občinska odbornika že čez 25 let. V pogledu na to dejstvo ju je občinski odbor v svoji zadnji .seji imenoval za častna občana. Častno občanstvo je najvišje odlikovanje, s katerim občina premore počastiti zaslužne osebe. Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo ima svoj redni občni zbor na velikonočni ponedeljek, dne 1. aprila t. 1., v posojilničnem društvenem prostoru z običajnim dnevnim redom, ter vabi vse cenjene člane in tudi druge, ki žele pmtopiti k društvu, da se udeležijo tega zborovanja, g ^.GoinilaKo. Umrla je v cvelu s»cje mladosti (22 let) izvrstna cerkvena pevka Lizika Virant iz ugledne rodbine Virantove. Z njo izgubi tudi gledališki oder tukajšnjega »Bralnega društva« svojo najboljšo moč. Trpko prizadeti rodbini naše globoko fsožalje! Sv. Peter na Medvedovem selu. Naša Dekliška Zveza priredi na velikonočni pondeljek ob 3. uri popoldne v župniŠČu gledališko predstavo velezanimive domače zgodovinske igre „Junaške Blejke." Domačini in sosedje, pridite jo pogledat, izredno vam bode dopadla in vas navdušila za Boga, Marijo in domovino. Slavnost posvetimo proslavi 601etnioe prikazni Iurške Gosp . Slavnostni govor bo govoril naš priljubljeni pisatelj Č. g. Januš Goleč. Igra se bo ponovila na Belo nedeljo. Najnovejša poročila. Angleško poročilo, " Angleško poročilodne 26 marca se glasi: Skrajno resna bitka se je vršila celi dan na široki fronti južno od mesta Peronne, južno in severno od mesta Bapaume. Sovražnik je zelo srdito napadal naše postojanke in je prisilil naše čete, da so se morale kljub hrabre nu odporu umikati. Sovražne čete so zasedle^Nesle in Bapaume. Srdita borba se nadaljuje Nemško poročilo iz zahoda. Nemško večerno poročilo z dne 26. marca se glasi: Na obeh~ straneh 'reke Some je sovražnik na široki fronti na umiku Pri zasledovanju sovražnika je nemška armada na mnogih mestih proti zahodu prekoračila stare nemške postojanke izza bitke ob Sommi 1 1916. Nemške čete stojijo pred mesti Albert, Lihons, Roye in Noyon, v m M«t»4cs? «»»¡adnSi?*®!* K o p r i v n i š k i 1 a n t j e: Se res ni vredno kregati s tem listom. Hvala za pozdrave! —Žena od Sv. Marka niže Ptuja: V takem slučaju se obrnite do Vašega državnega poslanca. — S p. G a s t e r a j: Seveda morate vložiti prošnjo. Glede rekvizicije živine pa je skoro povsod tako. — C r n o-vojniikj delavec p-ri Steyrju: Pišite kakemu g. poslancu. — R a č e: O taki rekviziciji še ni dosedaj nič znano. Ce bo kaj takega uvedeno, pa bomo poročali. — Gornje Krapje: Zal preobširno. Kratko pa smo že itak poročali. Pozdravljeni tt Hala Lenčlca »d Svetega Roga, Primerna Vnjiiica za prvoobhajanoe in za pridne otroke. — Stan» 50 vinarjev in m dobi r Cirilovi tiskarni * Maribora. Stran 6. SLOVSHBCI ms'pmm 28. «area 1918. Ijotorijsko številke. Trst, 80. marca 1918 33 18 71 29 & Dunaj, 23. maroa 1918 62 37 24 45 16 NAZNANILA. I Eua beseda stane 10 vuare» XX Hupi se: XX ? Na prodaj železna vrata, 118 Kamilica. S97 ! Vinski kamen. vsako množino ku- | pi po najboliših conah trgovec Iran Prešern, Maribor, Glavni trg, 10. 8fc0 Dojna krava se vzame ca dobro j krmo ali pa se kuni. Pojastiila v papirni trgovini Pristeriiik, Maribor. 408 Išče se posestvo s pekarijo; ponudbe na a p nivo Slov. Gesp. pod ,Pekarija št. 842". 339 Travnik in njiva v bližini mesta iaribora se kupi ali vzame v na-»m. Vpraša se pri tvrdki Tiechler, Maribor, Tegetthoff-ova ulica št. 231 Travnik, polje ali malo posestvo v mariborski okolici se vzame v najem ali pa se kupi. Ponudbe na upravnifttfo pod „Malo posestvo v mariborski okolici št. 362". Pozor! **bo Drobni« Umu «¡¡»v«! t Jtške» txgn kapi -sakc nuMHfcef okovik drogov (irelaijtv) ton Isčs po 7'S») komad. Kap'.* m todi okrogel hakof le«. H «LUPlll korenje, repo, kislo selje, repo, «trd, d?eveimo skorjo« ježioe, po najvišjih cenah in todi po va- fonih za aprovizacije. Ponudb» iarlu Rayer, Maribor, Te-ethof-ova ulica 67. Kupim večje posestvo » dobrim! toravniki Id gos-doTi ua Ju e m ž ta j e r s k e m (nairajše » B&v. dolini» ia prosim poandbe s podrobnim opisom. Naslov ffott aprcvništvo ,81«*, (io?po durih5 '»«a k. X IVorf« se: X Prodajo so čpvj'1 za hribovce, eleuantui moški čevlji št. 43. (blago izza miru), deloma novi. Naslov v uprarništvu pod „M. M. čevlji št. 410., Smr-ke (za saditi) se prodajo 40.000 vzgojenih 4 letn h »a 6 60 K (100 komadov), 60 0i 0 nevzgo-jcmh za 3-fiO tv 1. ko gozdarski vrt pri graščini Plovrna, p. ¿¿.lec, Štajersko. 414 Prodajo se dobro ohranjeni moški Čev ji št 43. Pismeue ponudb» pud „ Z. št. 331" ua upravuištvo Slov. Gosp. Proda se gostilna v Breznom ob Dravi s 3 sobami, brod čez Dravo, ua zelo prijazuem kraju, "4 ure od postaje, ft minut od farne cerkve. Dva vrta. Cena 9000 K. Več se izre pri: Lisi Rebernik, pri W. Goli, p. Meža ob Drari, Koroško. 472 Deteljno seme, pravo štajeriko zanesljivo se dobi pri A. Piuteriu Msin „kmetski prijatelj" Zopet nova Pfeiferjeva iznajdba manjših domačih mlinov na kamenje za g' nidbo z roko in ge-peljnom s stolom na pet sitnic za finejšo* pšenično, žitno, koruzno in hajdovsko moko in 4 vrste zdro-ba za kuho. En šolar lahko melje. Mlin je 1 m 20 c m dolg, 60 c/m 1 m 3?> c/m visok stane 500 K, mlin na kameuje brez stola in sitnic 300 K, mlin brez stola na jeklene šajbe 200 K, mlin brez stola na železne šajbe 130 K. Vsakemu kmetu je pač dovi lj znano, da mlini samo na kamenje zam rejo najfinejšo, najboljšo in redilno moko napraviti. Ce se kamna po dolgi rabi ogladita se z navadnim klepačom sklepleta in sta zopet z. rabo kakor nova. Med tem če se pri d-ugih mlinih šajbe al valarji ohtabij», so za zavrečti. Med vojno se slikani ceniki ne-S morejo pošiljat'. J Pfeifer tovarna !za stroje in mline v Hočah pri Mariboru. 366 j Proda se dva orala velik t-avnik, ¡ki leži v Starem Logu pri Pra gorskem. Natančneja pojasnila daje : . Andrej Košar, posestnik Gornji j Hajdin, Ptuj. 367 [ 80 komadov Inega peciva, raz- | ličnih sort Vam pošljem za 321— 5 kron, brez stroško? po povzetju | Naročite takoj. M. Ernst, Gradec, * Klostenuesgasse 25. Part. •-------- ■ Dobroohranjen klavir se takoj pro- l da za 360 K. Pogieda se lahko v I četrtek in v nedeljo, Maribor, ' Langergasse 14, pritlično, na levo. I 338 Hiša z velikim vrtom in velikim j dvoriščem je na prodaj na Pra-' gerskem. Vpraša se pri F. Riegler, . Pragersko. Cena K 14.000 325 | Na prodaj hiša s trgovino 20 arov vrta v sredini Trbovelj tik premo-gokopnih rovov. Več pove posest-aica v Trbovljah Loke št. 19. 336 i - Ugašeno apno se na malo proda pri Kotian-u, kamnoseku v Račah. 278 Kmetovalci, pozor! Mline za vsako v-sto žita, kateri melje moko in zdrob se naroči pri M. Šamer, Konjice. 296 Na proda] novo zidane eno in dvo nadstropne hi«e v mestu, davka in občinskih doklad proste ~ z velikimi in majhnimi stanovanji j proti solncu obrnjene, se prodajo j pod lahkimi pogoji. Vpraša se pri ! Jožefu Nekrep v Mariboru, Mozart- \ strasse št. 59 484 i v Slov. Bistrici. 394 Moški čevlji š» 41 K 90-, ženski „štifletni" št. 40 K 80 —, skoraj popol .orna novi, z močnimi kožnatimi podplati; predvojrio bW-g", -o lo slo euski stranki proda. Pismene zglasitve ua „Mehlata", Gradec, Sieyerg. 60/11. Zaradi prenaprave prodam motor sistem „Kenauer" 10 — 12 konjskih s 1. ž* ko (liatterfftge) stružni stroj (II >helm»8chine). 50 cm. par umetnih kamnov, «se kakor no*« z tams*vom. Franc Mah>-n, strojnik v Truoi,e pri svinjah, zna molzti, *ruh peči in o tvadno hrano ku-hati. Plača K 40'— mesočao. Po nuilbe v navedbo, kje e do sedaj t služili, n%j se pošljejo na Ana Maj lič, Celje. 4U ; Šafe' ali hišnik s petimi delav- ; i-k mi m-ičmi in dobrim spričevali i želi službo. Naslov pod „Šafer št. 4ii7." Učenec 3e sprejme pri g. Koren, kov^šni mojster. Šmiklavž po>ta Hoče. ^ Fant iz dobre poltene hiš» z dobro šolsko izzobrazbo, s» želi izučiti za kemija. Naslov: Vino. Oto-repuc, Hajnsko, 8v. Peter, pošta Pvdplat. Sb4 Ikčem pridao in pošteno kuharica za gostilno, Prošnje naj se pošiljajo na: Franc Sršen, Ljutomer. 371 Solidna prodajalka, ki ja dobro veiča trgovino mešanega blaga, in raznme oba d<želua jezika, mora tndi v go^po linjstu pomagati, se sprejme pri g. Kari Širna, Poljčane. Iščem 2 zakonska brez otrok (ali če je en otrok, nič ne škoduje). Imam mnogo gruntnega dela. Dam jima zemlio za plačo, da si lahko vsejeta, ali pa v denarju in šehrano. Več pove Mariin Pinter, Nova cerkev, p. Vojaik pri Celju. 334 Deklica sa v$e marljiva, poštena i a dostojna, zmožna nemškega in slovenskega jezika se takoj sprejme k boljši obitelji (brez otrok) v Gradcu, pri dobri plači ia obilni prehrani. Zeli so osebne predstave, sicer , a tudi pismeno. Aloizij Löw, Gradec, Stubokberggassa št. 7. (10 Kienr.) Za stalno dobro mesto se išče čedno pošteno dekle pridno in zanesljivo, ki se ne boji nobenega dela. Kot hišina k dvema osebama, poleg kuharice. Mora biti voljna da se pripravi za službo, mora skrbno pospravljati, lepo prati in likati. Ponudbe gospej H. Schwarz, lekarna, Lj u toraer. 340 Učenec se sprejme takoj pri g. Ramšak Jožef, sodarski mojster, Ruše. 344 Pri žnpnijski cerkvi Sv. Barbara v Halozah se sprejme s 1. majem organist in cerkovnik. Dohodki o-bojne službe so 1. 1917 znašali 12.000 K. Stanovanje je novo in prostoino. Orgije so iz 1. 1906 ter so bile pred enim mesecem osna-ieB« in uglašene. 289 Mesto oskrbnice eventuelno samostojne kuharice želi dekle, iz-vežbano gospodinjstva in ki je obiskalo gospodinjsko šolo. Nast p lahko takoj. Natančneje pod: „Samostojnost 310" na upravništvo. Konjski in volovski hlapci (če tndi invalidi) ter dekle k kravam se sprejmejo pri c kr. oskrbništvu (k. k. Gutsverwaltung) Wage a pri Lipnici. 294 Za čevljarsko trgovino se za stalno in takoj sprejmo prodajalka, k; je zmožna obeh deželnih tezikov v beseli in pisavi. PonuHbe z zahtevki plače in fotografijo Si- p«-šljejo na naslov: Ivan Sorna, Celje, Gosposka nii.ra .—, 40 —, f0 —, 60,—. Budilke K 1«.—, 18.—, 20.—. Trilt-tun jamstvo. Pošiljanje po povzeiju. Zamenjala dovoljena ali denar nazaj, • (3 Duk.) ' 409 Kuharica, ki bi imela kuhati za tri osrbe ia oskrbovati tri svinje, se sprejme Ponudbe z zahtevo plače, uaj ee »ošljejo na u .rav;ii-št'0 „Slov. Gospodarja" Maribor pod ,Kuharica" št. 4i3. Močno d kle (kravaricn), ki zna dobro molzti in je uporabna za poljedelska dvl», st- takoj sprejme pri gospej Emili|i Ka tiu, Goraja Polskava pti Pragcrskem. XX Mloz»ta: XX Izgubi a se je dne 25. marca proti '/» 12 uri ponr^i na poti od kavan e „Rathaus" do državnega mosta koichnata boa. Ista je sive barve, telike oblike in dobro ohiaoiena. Kd r jo je načel, se prosi, da jo proti nagradi onda mastnemu uradu za najdene predmete v Maribora. 4:6 Gostilno * najem takoj vzame mlad gostilničar-invalid če tre'a tudi kupi. Ponudb« na: Rudolf Duh, gostilničar, Ga.bcrje št. 20. pošta Celje. 892 Obžalujem vse besede, ki sem j h govoril» po krivem zoper g. Rudolf Dotična 08»ba je nedolžna. Apolotiija Kopriva k, Stari trg pri Slov. Giadcu. 383 V lj dsko šol-k. predmetih io go-slan n (¿a začetnike, pouruje slovenski učitelj, Langerjeva ul ca 14 3^9 l.etoa mo^ka obleka al, 1 par nor-skih če»ljev št. 40 se zamenja a slanino aii mast. K.irel Kores, Maribor, Lang-rstr. 21. 377 S lkancc (cvi n) bel 't. 40 so izmeni za m"ko. Naslov: g. Kocijančič, kamnosek Maribor, ochil-lerstr. 8.6 Zsmnejam dolgo mizo, okroglo mizo. otroško ledilno mizico, otroški stoliček, in dru/e porabne reči za živi'a. posebno za perutnino. Jožef Rosner. Maribor, Na^jstrasse 10, I. nadstropje. 393 Same racionclna re:& pe utoiae kot glavni ali postranski zaslužek z našimi dobro- se obneslimi vjsHIis mi stroji preskrbi vsakemu gospodinj-' stvu poceni moss in jiMC'« v 7 do 8 tednih perutnino godno za klanje. Zaht vajtr? naš velik cenik št. 81. za 1 K v znamkah. Nickerl & Co., dr. z o. z., specialno pod.etje raeiom lue reje perutnine m malih žival; inzersdorf pri I) naju. ' _______/ SPn^vntut sli/m »• »iat°ttnti veii/iifsfi se Vam pošlje če ini pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 18' — . 1'rosim naročila na Marko Ernst, Gradec, hlostervuesg 26, Partne. 292 Prodajalci koiizuumih reči m Wa-eie tvrnke teh uočejo iskati, naj voj naslov pošljejo ua lučebno o»a no llugo Pollak, Kralj. Vinograd, Piaga. Jungiuanuova cesta št. 33. telef. pisarne 6496, telefon tovarne 645i. 253 nospoti* In dame, da mi ivenitai' a?jo imaoa gospodu* trgov««-», ki bi prodajah kongumsit blago. Do pisi ctruhy »boži. _1087 SOLZNA AVSTRIJA. (3 pomnožen natis.) Knjiga pod naslovom „Solzna Avstrija" s 27 bojnimi pesnimi, stane s pošto vred 1 K 80 vin. Knjiga „Pev joči slavec" s 80 lepimi narodnimi pesmi stane 1 K 70 vin. Pošlje se znesek v novih neobra-bljenih poštnih znamkah ali pa po poštni nakaznici. Na brezplačna naročila se ne morem ozirati 1 Na-ročuje se pri Matija Belec, pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, via Ptuj, Štajersko. 98 Cunje vseh vrst, juta, odpadki novega sukna, krojaški odrezki, raztrgane nogavice, raztrgano moške in ženske obleke, stare posteljne odeje, koče, kosti, konjske repe, svinjske Ščetine, kupuje po najvišjih cenah M. Thorinek & Co. Celje. Trgovci in nakupovalci od hiše do hiše dobijo boljše cene. 811 Rišeta lastnega izdelka t veliki izberi, vsake vrste. Za poprodajalce dopust. Popravila dobro in po tpui Samo pri J o s. A n 11 > g a, trgovina z jerbna', Maribor, Sofijin tr-, Zraven mestne mostne teht- nice. 231 00000 t rs&ki velikosti, «froje za valjenje sa *B&!e in veiika posestnike, ¡alise za drobljenje kosti %& pripravo kosti za krmo (na ro&o aii gonilno mož), se kapi pri tvrdki Nickerl k Co, dražba z o. z. sprcijat ¡o podjetje sa rscio-nelno gojite? perutnine in druge drobne doa ače živine, Iozersdort št 84. pri Dccajo. Zahtevajte velik cenik. Učna knjiga št. 84 sa 1.— K v *nsm.xal». (Moss»; 1) Barva m obleke 6 zavit., z navodilom, poštoj K 8'20. Moka ,Mehiata' 20 zavit, i 60 gr. K 60"—. „Meblata", Gradec, StejTergasse 60 II. Zastopniki popust. 290 Automatična miSnica za podgane 6 K 8 v., za miši 4 K 8ii v. V eni noči ' se nalovi po 40 miši. Nobene vreme ne vpliva in se same uredijo. Lovilnica za kuhinjske žuželke „Rapid" polovi na tisoče žuželk v eni noči, K 6'99, Najboljše učinkujoč lovilec muh „Nova K 4 20 komad. Povsod najboljši uspehi Mnogo pohvalnih pisem. Se pošilja proti povzetju. Poštnina 90 v. Raspošiljalnica Tint-ner, Dunaj III. 72. Neuburggaase štev. 26. (1 Laszlč.) v..«*..... K ^l4 JM-caaceJ Slovtnskcga zgodovinskega društva, Maribor, Koroška cesta št. 10. Darujte zanj vse zgodovinsko važne predmete osobito vojne spomine. +1 cbmw«m - va - 011* Ur. Stanko Lapajne uljudno naznanja, da je premesti! svojo pisarno iz Lunaja v 12 SC Krško u Dolenjskem. 28. marca 1918. mm suàVMmm tiü&iHMm. 6ÍTIÍI WER (oskrbnik) oženjen, zane Ijiv m zmožen vudti a moetojru večje ¡o-ostvo se z zelo ug d niœi pogoj» îakej »(»reime. Ponudbe ;»o í-lati h h »pravništvo lega list-i pod ft. 230 „Panorama-1 nternationa I BUrlbcr, Or&jsld trg itav. 3, sr*««a goatitae „k *» orle" sa priporoča sa obilen obisk. Odprto «al dan. Vatoppin* »j »troei 20 v. Predutara traja 25 minat. Vojai dogodki ia vesk boji i pcM^io.» vseh dežel eelega «vet« r naravni velikosti, «Ukori*» i« i anline. Za malo denarja in malo izgubo čssa se vidi aaok h sil. 1000—1200 obratov v minuti, za ceno 1 ! 00 K. Vprašanja na : Maks G l a s e r, -^Selnica ob Dravi r-ad Mariborom 331 Prva slovenska razpošiljalnica svetovnoznanih srebrno jeklenih z znamko dv j-r?i orel z mečem, — v katere so iz najboljšega najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpeljane in za vsak kraj rabljive, se toplo priporoča. Za vsak komad so garantira. Pri naročilu 10 komadov, se doda en komad zastonj 1 Kmetovalci, ogibajte se manjvrednega židovskega blaga! EJC Zahtevajte cenik! 403 Ed na zaloga: Ad. Gaiss i nasl. Viicfot pit S h, Žalec asgr v Savinjski dolini. —» s m P&SSííi' • Y iSiîij T O za spalne in jedilne sobe, knjižnice i. t. d., kuhinjska oprava, posamezne omare, postelje, mize, stole, predalčne omare iz mehkega in trdega lesa, otomani, spalni divanš ter vsi: vrste lesenega, železnega in tapeciranegf; pohištva po jako nizkih senah samo v trgovini K*REL PREI5, Stolni fr^ št. 6 , /Haribor. Car ki «aatonj I Slobodoo na. ogled Ra^poSiljam ca vse ttraai pohlitv i. 340 * Obvestilo ia zahvala. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, pretužno vest, da so naša ljubljena mati, oziroma sestra, tašča, svakinja, Uršula Doiinar, pos-stnica na Vinskem vrhu, dne 21. marca t. 1. v 69. letu svoje starosti po večkratnem sprejemu sv. zakramentov Bogu vdano mirno zaspali. Iskrena hvala č. g. kaplanu za večkratno tolažbo y njih mučni bolezni kakor tudi cenjenim miklavževskim damam, sosedom in drugim za sočutje in tolažbo v njih bolezni Pogreb nepozabne so vodili njih brat č. g. župnik od Sv. Rnperta v Slov. goricah Ivan Pajtler, za kar se jim posebno zahvaljujemo. Istotfiko se zahvaljujemo e. g. kaplanu Óasiu za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi cenjenemu pevskemu zboru za ginljivo žalo-stinko na domu, rodbini Simonič, Pajtler in drugim za naklonjeno cvetje, ter vsem kumon in kuman ter vsem drugim znancem in prijateljem za tako ogromno udeležbo pri pogrebu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in dobroht.¡3n spomin. Lojzka, Mimica, Matija (r ruskem vjetništvu), otroci. Ivan Pajtler, brat. Gera Pajt.'er, sestra. Blaž Doiinar, srak. Fran RakoviÓ, zet. 402 mM Naznanilo. Na deželni sadjarski- in vinarski Soli v Mari boru se bo vrSil 15. in 16. aprila 1918 tečaj za uporabno zelenjavo in tozadevna dela teoretično in praktično. Udeleži se ga lahko vsakdo (moški, gospe in madenke); podučni jezik je nemški. Naznanila se pošljejo do 8. aprila na podpisano mesto. Ravnateljstvo"deželne vinarske- in sadjarske šole v Mariboru. 373 P 16/2 362 Razglas: Podaljšanje varnštva. m Glasom odobrila c. kr. okrožne sodnjije v Celju z dne 24. februarja 1918 pod štev. I 612/18 po daljša se v smislu § 251 odz. varuška oblast nad Francetom Slane, posestnikom v Sv. Duhu pri Lo čah, ki dospe 1. marca 1918 h polnoletnosti za nedoločen čas. Varuh ostane g. Lorenc Schmidt, posestnik v Ločab. Glasom tega sklepa ni Franc Slane upravičen od svojega premoženja kaj prodati ali odstopiti ali kako obvezo na sebe vzeti. Vsaka taka obveza brez odobrenja s strani varuške oblasti je neveljavna. (245 odz.) C. kr. okrajna sodnija v Konjicah, odd. I., dne 28. februarja 1918. 368 3 f a n 1 j p p leči jo protin M /o iv\ reuin o (trganje), -p»pro. padavico spekti zaste nj. (Ischias).^ Dobra preskrba xa. ( j eor ) Bakve za mrliče, vsake velikosti se dobijo vsak čas gotove pri IVANU PODGORŠEK, na Bregu pri Ptuju. 378 Glavna naloga ročnih drobilnih mlinov^» všai kovrstno žito in mokg naleti piiporoča p JjJARIBOR OB DRAVI KOKOŠINEKOVA ulica št. 32 od glavnega kolodvora po Tegethof-ovi ulici naprej 5 minut hoda nasproti karčovinske šola. V vrste drobilni mlin z zamašnjakom ali kolesom 140 K II. vrste drobilni mlin z „ „ w 150 K III. vrste drobilni miin z večjim zamašnjakom 185 K kakor tudi pocinjene brzoparilnike, ra željo "s pri prcvo za žganje žgati iz zaloge Maribor.: Nadalje priporočam travilne kosilne stroje, grablje in stroje za obračanje sena 1 si r a c li n a r ali računska podlaga, v katerem se nahaja vse v kupilo in prodajo potrebno že natanko preračunjeno. Izdaja v kronski veljavi. Cena 1.60 K po povzetju. (12 Kienr.) Tisek in založba Jan Leona star, Celovec. Vsak si lahko obleko md in platno barva sam! za barvanje oblek in platna se dobi v sledečih barvah: črna, modra, rdeča, zelena, siva in rjava v zavitkih po 60 vin. Izvršijo se tudi peštna naročila. KarB Lolbner, 393 tvrdka pri „Zvoncu", Celje. kg % t - C5 > A 48/18. Prostovoljna sod«a dražba. Na predlog dedičev po dne 15. avgusta 1917 t Gavcih umrlemu Francetu Borsečnik se bo prodalo neobremenjeno zemljišče vi. št. 114 k o. Gavce, obstoječe iz pare. 136/1 in 136/2 travDiki 213/1 in 213,2 pašniki, oboje skupaj v izmeri po 72 ar 47 m1 dalje pare. 214 vinograd v izmeri po 58 ar 99 m! brez stavbo, ležeče okoli iO minut od postajališča Paška vas. Cenilna vrednost znaša 4275 K. 25 vin. Dražba se vrši dne 3. aprila 1918 ob 10. uri pred-poldne na licu mesta v Gavcih. Ponudbe pod izklicno ceno po 5000 K. se ne sprejmejo. Ponudniki imajo položiti vadij po 1500 K. Prodajalci si pridržujejo pravico tekom 8 dneh od dražbe oz. obvestilu o izidu dražbe izjaviti, da odklonijo prodajo. Dražbeni pogoji se lahko upogledajo pri o. kr. okrajnem sodišču v Šoštanju, pri katerem je tudi sknpilo položiti. C. kr. okrajno sodišče v Šoštanju odd. I., dne 16. marca 1918. 386 _ Zajnstriost 'D imr j[ jrmči t flrejn nlmo- V m bela, rdeča in črna (dalma- ¡1 SI finska) od 56 1 naprej. Liter II I$01 po 5, 6 in 7 K po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F. Cvitanič vdova v Mariboru, Šolska ul ca št. 5. 3fr_ . ... - .-■■; x -■• •■-- <•'• - -V. K nujnemu nakupu se toplo priporoča, ker bodo cene v kratkem zopet povišane in stroji vedno težje za dobiti. 142 Pojasnila se to čno in brezplačno izvrše. Na zahtevanje obi ščem sam brez plačno cenjene posestnike ZsKivnlr S tužnim srcem javljamo žalostno vest, da so naša dobra mati oziroma stara mati, v Helena Grandošek roj. Salama, posestnica v Mestnem vrhu previdena s sv. zakramenti v sredo due 27. februarja ob 3. uri popoldan v Gospodu zaspali. Nas reže dolžnost, da se tem potom javno zahvalimo vsem sorodnikom, znacem in prijateljem za obilne dokaze iskrenega sočutja ob njeni smrti. Pred vsem se zahvaljujemo prečastitim gg. duhovnikom, kateri so jih sprevideli s sv. zakramenti in spremljali k večnemu počitku. Spavaj spavaj mati dobra in uživaj večni mir! Mestni Vrh pri Ptuju, dne 3. marca 1918, Žalujoči soprog Jožef Grandošek, Anton in Martin, sinova. 363 Marija, Roza Ivana, Veronika |n Lona, hčere. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat, _ Nikolaj Hostnik od c. in kr. pešpolka št. 87 padel na italijanskem bojišču na svoj rojstni dan dne 14. novembra 1917 za det od sovražne krogle v cvetju svoje mladosti, v 21. lstu. Rajni je bil miroljuben fant, daleč okrog znan in prijazen. Priporoča se v molitev in blag spomin. V Polju, dne 12. marca 1918. Mihael in Jožef, brata. Marija, sestra. 3f Povodom smrti svoje ljubljene hčerke Jožefe PauMč, ki je' dne 15. sušca po dolgi mučni bolezni, sprevidena z Najsvetejšim v Gospodu zaspala, me veže očetovska dolžnost, da se tem potom zahvalim z iskrenim: „Bog plačaj!" domačima preč. gosp. kaplanoma, preč. gosp. Zmavc, ki so jo sprevideli in ji dali lepe tolažilne besede in preč. gosp. Urlep, ki so vodili sprevod od hiše žalosti ter brali sv. mašo zadušnico ob pol 11. uri dne 17. t. m. v cerkvi Marija Lurd v Rajhenburgu, nadalje Marijini družbi, ki je spremila mojo blago hčerko, na njeni zadnji poti, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihajali mojno rajno hčerko kropit ter molili za večni mir njene duše ter se še ude-ležilili njenega pogreba, in tudi vsem, ki so ustmeno izrekli svoje sožalje. Priporoča se blago pokojnico v pobožno molitev. Armeško, dne 17. sušca 1918. L Paulovič. 387 B Za obilne dokaze odkritega sočutja povodom težke in nenadomestljive izgube našega ljubljenega sina, oz. brata, strica in svaka Janeza Mulec, izrekamo tem potom vsem svojim znancem in prijateljem najprisrčnejšo zahvalo. Zlasti zahvaljujemo čč. gg. duhovnike, orožnike, gg. učitelje in pevce za njihovo spren^tvo, kakor tudi vsem, ki so blagemu rajnemu de ili tolažbo v težki bo'ezni ali mu drugače izkazali zadnjo čast. Njegovo dušo priporočamo še v nadaljno molitev in blag spomin! Hoče, dne 13. marca 1918. 388 Žalujoči ostali. m SIJAJNO BODOČNOST 0 imaio turške srečke in nove srečke avstr. Rdečega križa vsied njihove veino zvišujoče se denarDe vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitfea znašata čez 3MT 1,000.000 kron Natančno pojasnilo z orginalnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo št. 15, Ljnbl) a n a. ^3 feiufajatei] in «aloiniku Katoliško tiskovno «nltva» .Odgovorni urednik: Vranjo Zeboi« ffiimic OBkaraa LSŽESJJS ■ JMJUSMUU»