PSf/;
— 3. Ili 158'/
litadtii vestnik
obèin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Uto: XXIV
Ptuj, 26. februarja 1987
Številka: 3
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
18.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990 v letu 1987
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ:
19.	Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990
20.	Sklep o spremembi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji Agros Hiko Olga Meglič Ptuj
IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ
21.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 na območju občine Ormož
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
22.	Odredba o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževanje dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Ptuj v letu 1987
23.	Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
24.	Sklep o ugotovitvi pristopa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990
25.	Samoupravni sporazum o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990
18.
Po 2. odstavku 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 99. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je skupščina občine Ormož na seji družbenopolitičnega zbora dne
3.	februarja 1987 in na sejah zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 4. februarja 1987 sprejela
RESOLUCIJO
o politiki uresničevanja družbenega plana občine
Ormož za obdobje 1986—1990 v letu 1987
1.	GLOBALNA OCENA RAZVOJA V LETU 1986
Analiza in ocene razmer v uresničevanju občinske resolucije v letu 1986 kažejo, da so zaostrene gospodarske razmere in ukrepi tekoče ekonomske politike v veliki meri vplivale na celovit družbenoekonomski razvoj občine Ormož.	*
Kljub ugodni fizični rasti industrijske in kmetijske proizvodnje, je bila rast dohodka vse leto skromna. Delitvena razmerja so bila neugodna, saj so sredstva za osebno, splošno in skupno porabo presegla rast dohodka. Akumulativna sposobnost gospodarstva je prav tako skromna. Sredstva za razširitev materialne osnove dela so realno nižja kot v predhodnem letu. Tudi rezultati zunanjetrgovinske menjave niso dosegli resolucijskih pričakovanj, saj je iz-'voz realno enak, uvoz pa višji od lanskega. Ugodna gibanja ugotavljamo na področju zaposlovanja, saj se je število zaposlenih povečalo nad načrtovano stopnjo rasti (plan 3,2 %). Ob 5,3 % realni rasti družbenega proizvoda in 4,8 % rasti zaposlovanja v gospodarstvu je dosežena le 0,5 % višja produktivnost.
Investicijska aktivnost je bila v letu 1986 zadovoljiva. Še vedno ostaja temeljni problem posodabljanje in tehnološka prenova proizvodnje in neugodna kadrovska struktura zaposlenih. Naložbena politika je bila prvenstveno usmerjena v dokončanje objektov, ki so bili v izgradnji oz. so bili kot prioritetni prenešeni iz preteklega v tekoče srednjeročno obdobje. Večja investicijska vlaganja so bila na področju kmetijstva, trgovine, stanovanjskega gospo-
darstva, gospodarske infrastrukture, v družbenih dejavnostih pa na področju izobraževanja in kulture.
Nerealizirane investicije v letu 1986:
Tovarna Jože Kerenčič TOZD PPM — preureditev skladiščnih prostorov za prenos proizvodnje iz Zlatoroga Maribor — polnjenje tekočega detergenta CET.
Glavni vzrok za neizvršitev te investicije je v spremenjenih pogojih in stališčih DO Zlatorog iz Maribora.
Tovarna Jože Kerenčič TOZ PPM — program TAM — izpušne cevi
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in nerentabilnosti ni bil osvojen proizvodni program izpušnih cevi (prenos iz DO TAM Maribor).
Intes TOZD Kruh — Pecivo — preureditev skladiščnih prostorov za razvoj slaščičarske dejavnosti.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev investicija ni bila končana.
Slovin TOZD Kmetijstvo — agro in hidromelioracije na območju Obrež—Središče.
Investicija ni bila realizirana zaradi tega, ker GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ormož ni pravočasno pripravila terena za izvedbo agro in hidro melioracij.
Mercator-Zarja — trgovski lokal pri Tomažu, poslovni prostor v Ormožu.
Trgovski lokal pri Tomažu bo zgrajen v okviru poslovno stanovanjskega objekta, ki ga sofinancira tudi Samoupravna stanovanjska skupnost. Investicija ni bila realizirana v letu 1986 zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Poslovni prostori v Ormožu bodo v okviru poslovne zgradbe na Kerenčičevem trgu. Ker niso bile pravočasno4zvedene vse aktivnosti in zagotovljena finančna sredstva od vseh soinvestitorjev ni bil objekt zgrajen.
Tima TOZD Koloniale — skladiščni prostori za pijačo.
Tudi pri tej investiciji je osnovni razlog za neizvršitev pomanjkanje finančnih sredstev.
Petrol Ljubljana in KS Središče ob Dravi — priprave za gradnjo bencinskega servisa v Središču.
Ni bil dosežen dogovor za izgradnjo črpalke, ker je prisotnih več investitorjev (KS, Petrol, Zavod za rezerve, združeno delo).
Samoupravna stanovanjska skupnost — stanovanjski objekt Tomaž, Miklavž.
Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in nezadostnega odkupa stanovanj pri Miklavžu objekta nista bila zgrajena.
Cestno — komunalna skupnost — izgradnja kolektorja iz obrtne cone do TSO.
Krajevne skupnosti — cesta Kajžar—Tem- * 1 nar, Lačaves—Mali Kog.
Tudi te investicije niso bile izvedene zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. KS Miklavž in KS Kog sta v letu 1986 sofinancirali modernizacijo ceste Vuzmetinci—Lačaves.
PTT — izgradnja pošte v Ormožu, adaptacija zgradbe v Veliki Nedelji.
Zaradi izpada lastnih sredstev, nižjih kreditov, premalo zbranih sredstev uporabnikov v okviru OSIS investiciji nista bili izvedeni.
Neskladja in zaostanki na nekaterih področjih družbenoekonomskega razvoja iz leta 1986 zahtevajo, da pri opredeljevanju ključnih nadlog in usmeritev družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1987 težimo k uresničevanju ciljev družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990. Pogoj za njihovo uresničevanje pa mora biti učinkovito odpravljanje neugodnih tendenc v ustvarjanju in delitvi dohodka oz. družbenega proizvoda, krepitev kvalitetnih dejavnikov razvoja ter še večja odprtost in pripravljenost organizacij združenega dela za združevanje dela in sredstev z organizacijami iz razvitejših območij. Spodbudnejša politika skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji je pomemben pogoj, da s povečanimi delovnimi in ustvarjalnimi napori zagotovimo uresničevanje ciljev družbenega plana občine Ormož za obdobje 1986—1990.
2.	TEMELJNI CIUI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1987
Po družbenem planu občine Ormož za obdobje 1986—1990, usmeritvah zvezne in republiške resolucije o politiki uresničevanja družbenih planov določamo v občini Ormož za leto 1987 naslednje temeljne cilje:
—	povečanje industrijske proizvodnje in proizvodnje hrane,
—	povečanje izvoza zlasti na konvertibilno
področje in razvoj višjih oblik mednarodnega sodelovanja.
—	pospešitev procesov tehnološkega in organizacijskega posodabljanja proizvodnje in storitev za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva,
—	skrb za ustrezno kadrovsko politiko z dodatnim izobraževanjem, politiko štipendiranja in vključevanje pripravnikov v proizvodne procese.
—	izboljšanje organizacije proizvodnih in poslovnih procesov, boljše izkoriščanje delovnega časa, prostorskih in proizvodnih zmogljivosti ter zaostritve odgovornosti za uresničevanje dogovorjenih nalog,
—	izboljšanje življenjskega standarda ob di-
namičnejši gospodarski rasti, povečani produktivnosti dela, rentabilnosti in izboljšani ekonomičnosti poslovanja,
—	uskladitev vseh oblik porabe v okvir, ki bo v nekaj letih stabiliziral in omogočal postopno povečanje deleža za razširitev materialne osnove dela,
—	zmanjšanje razlik v razvitosti s pospeševanjem in krepitvijo sodelovanja organizacij združenega dela v občini in širši družbeno-po-litični skupnosti,
—	dosledno ohranjanje in izboljšanje kakovosti okolja ter izvajanje sprejetih načel v politiki urejanja prostora,
—	krepitev obrambne in samozaščitne pripravljenosti.
3.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA Kazalci razvoja
1
—	družbeni proizvod
—	fizični obseg industrijske proizvodnje
—	fizični obseg kmetijske proizvodnje
—	izvoz blaga in storitev
—	uvoz blaga in storitev
—	zaposlenost v združenem delu
—	produktivnost dela
Za uresničevanje temeljnih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja občine Ormož v letih 1986—1990 bi realna rast družbenega proizvoda morala doseči 4,6 %, kar bo doseženo z boljšim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti, povečanjem izmenskega dela, izboljšanjem kvalitete in asortimenta proizvodnje ter učinkovitejšim investiranjem.
Z ozirom na dokaj skromne izvozne rezultate v letu 1986 ocenjujemo, da bo z ustreznimi ekonomskimi ukrepi dosežena 7 % rast izvoza. Uvoz se bo povečal za 7 %.
Fizični obseg industrijske proizvodnje bomo v letu 1987 povečali za 6,5 % kmetijske proizvodnje pa za 3,5 %.
Ob 4,6 % realni rasti družbenega proizvoda se bo doseženi dohodek gospodarstva zaradi hitrejše, realne rasti amortizacije povečal za 4,0 %. Ob doseganju take rasti dohodka bo v njegovi delitvi, ob ohranitvi deleža obveznosti gospodarstva, mogoče zagotoviti realno rast sredstev za osebne dohodke, ki bo temeljila na produktivnosti dela in povečanju deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela gospodarstva v dohodku.
4.	NALOGE NA KLJUČNIH PODROČJIH GOSPODARSKEGA RAZVOJA
4.1.	Ekonomski odnosi s tujino
Ena izmed glavnih nalog organizacij združenega dela iz gospodarstva v letu 1987 je večji izvoz na konvertibilno področje. Zato bomo pospeševali in kakovostno izboljšali izvoz našega gospodarstva in se zavzemali za boljši dohodkovni položaj izvoznikov kot tistih, ki prodajajo na domačem trgu.
V prihodnjem letu se bomo zavzemali za bolj dinamično rast izvoza, predvsem v tistih organizacijah združenega dela, ki s tehnološko posodobitvijo proizvodnje lahko zagotovijo boljšo kvaliteto proizvodov in vključijo v izvoz nove in tehnološko izpopolnjene proizvode.
Izvozna dejavnost, zlasti na konvertibilno področje, mora skladno s skupno dogovorjenimi usmeritvami v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji za večji izvoz oz. devizni učinek, postati ekonomski interes posamezne organizacije združenega dela, še zlasti z vidika potreb uvoza reprodukcijskega materiala in tehnološko zahtevnejše opreme, namenjene za posodabljanje proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje.
4.2.	Investicijska politika
Investicijska politika bo v letu 1987 usmerjena predvsem v zagotavljanje večje proizvodnje hrane in v tiste proizvodne programe, ki zago-
ocena	plan	plan
86	87	86-90
2	3	4
5,3	4,6	5,2
8,6	6,5	6,8
5,8	3,5	3.9
—	7	9
25	7	7,5
4,8	2,8	2,4
0,5	1,8	2,8
tavljajo večji izvoz zlasti na konvertibilno področje. Kljub načrtovani hitrejši rasti sredstev amortizacije in akumulacije gospodarstva občine v letu 1987, moramo iskati dodatne možnosti skupnih vlaganj z nosilci posameznih dejavnosti izven občine.
V	prizadevanjih za prestrukturiranje gospodarstva ter ob fizični in tehnološki zastarelosti pretežnega dela proizvodne opreme, bomo vlagali predvsem v zamenjavo, rekonstrukcijo in modernizacijo opreme. Večjih vlaganj v gradbene objekte ne načrtujemo.
Na področju negospodarskih dejavnosti imajo realne možnosti le investicije, ki bodo financirane iz sredstev samoprispevkov ali amortizacije.
4.3.Razporejanje dohodka in oblikovanje sredstev za osebno, skupno in splošno porabo
Politika ustvarjanja in delitve dohodka bo v letu 1987 glede na zaostrene gospodarske razmere usmerjena v povečanju deleža sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela. Akumulacija v gospodarstvu predstavlja pogoj za razvoj družbe kot celote. Zato se v letu 1987 ne sme zmanjšati akumulacijska sposobnost gospodarstva. To mora biti naloga in interes celotne družbenopolitične skupnosti in ne le delitve v okviru gospodarskih subjektov.
Delavci v organizacijah združenega dela gospodarstva bodo planirali delitvena razmerja ter odločali o razporejanju dohodka in čistega dohodka v skladu s planirano oziroma doseženo uspešnostjo dela in poslovanja. Uspešnost bodo OZD ugotavljale tako, da bodo svoje dosežene rezultate primerjale z družbeno dogovorjenimi osnovami, izhodišči in merili določenimi v družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SR Sloveniji.
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo rasla skladno z rastjo dohodka v gospodarstvu.
V	okviru teh sredstev bodo sredstva za osebne dohodke naraščala s tako dinamiko, da bodo omogočala izenačitev in sprotno usklajevanje ravni osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih dejavnostih z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu. V posamezni organizaciji združenega dela s področja negospodarstva se bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo oblikovala v odvisnosti od izpolnjevanja dogovorjenega programa dela ter racionalnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi.
Pri ustreznih organih v širši družbenopoliti-
čni skupnosti se bomo zavzemali za spremem-	I
bo zakonodaje za združevanje sredstev za	•
skupno porabo po prebivališču delavcev.
Sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb v 1 letu 1987 se bodo oblikovala skladno z dogo- ] vorom o splošni porabi občin v SR Sloveniji, ! vendar največ po enakih stopnjah kot v letu 1986.
4.4.	Zaposlovanje in kadrovska politika
Zaradi izboljšanja kvalifikacijske strukture
bodo organizacije združenega dela pri novih in nadomestnih zaposlitvah zaposlile predvsem mlade strokovne kadre ter jim omogočile opravljanje pripravništva, predvsem pa izvajale politiko produktivnega zaposlovanja.
Zaposlenost v družbenem in zasebnem sektorju se bo povečala za 2,9 %. V združenem delu gospodarstva bo povečana za 2,8 %. V negospodarstvu za 1,8% in samostojnem osebnem delu za 8,7 %.
Organizacije združenega dela bodo skladno z zahtevami sodobnih tehnologij preverjale zahtevano strokovno izobrazbo za opravljanje posameznih del in nalog in jo prilagajale zahtevam pospešenega tehnološkega razvoja in potrebam prestrukturiranja gospodarstva.
Na področju negospodarstva bo dodatno zaposlovanje mogoče in opravičljivo le ob dogovorjenem obsegu programa.
Pomembnejšo vlogo pri usklajevanju izobrazbene in poklicne strukture generacijskega priliva s potrebami združenega dela mora dobiti tudi kadrovsko štipendiranje.
4.5.	Industrija
Industrija bo tudi v letu 1987 poglavitni nosilec gospodarskega razvoja. Načrtujemo 6,5 % rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje, , kar bomo dosegli z maksimalnim izkoriščanjem obstoječih proizvodnih zmogljivosti, z odpravljanjem ozkih grl v proizvodnji, posodobitvijo tehnologije, z ustrezno selekcijo proizvodnih programov in boljšo izrabo repromate-riala in surovin.
V letu 1987 bo izdelana analiza možnosti razvoja industrije predvsem z vidika ekonom-ske perspektivnosti obstoječih programov, možnosti prestrukturiranja in uvajanja novih programov, kadrovske in samoupravne krepitve.
Investicijska vlaganja industrijskih organizacij združenega dela bodo usmerjena v nabavo j opreme, ki bo nadomestila izrabljeno ali pa bodo namenjena novim oz. razširjenim proizvodnim programom.
a)	Na področju predelave plastičnih mas bo TJ K TOZD Predelava plastičnih mas Ormož : izvedla razširitev proizvodne hale v velikosti 300 m! za preselitev regeneracije plastičnih materialov. Uredila bo tudi nekatere pomožne prostore. Skupaj s TOZD Optyl Ormož bo izvedena sanacija orodjarne. TOZD Optyl Ormož bo razširila energetsko postajo, sanirala lakirno komoro in nabavila nekatere stroje in opremo.
b)	V živilsko predelovalni industriji bo Tovarna sladkorja Ormož usmerila naložbe v nabavo opreme za sušenje saturacijskega mulja, ki je primeren za umetno gnojilo.
Intes TOZD kruh — pecivo Maribor bo dokončala preureditev skladiščnih prostorov v pekarni Ormož za razvoj slaščičarske dejavnosti, kjer bo dodatno zaposlila deset delavcev.
Droga TOZD Gosad Središče bo v letu 1987 pričela z dopolnitvijo opreme na liniji za konzerviranje vrtnin in gob zaradi povečanja proizvodnje za izvoz.
c)	Mercator — Ograd Ormož bo za nadaljnji razvoj proizvodnje gradbenega materiala opravil pripravljalna in predhodna dela za proizvodnjo strešnikov in modernizacijo obstoječe proizvodnje, ki se vključuje v III. fazo izgradnje in rekonstrukcije opekarne.
d)	V Primat TOZD Bančna oprema Ormož bo osnovni program bančna oprema, sočasno
pa bodo izdelovali varnostne ključavnice, ki so bile osvojene v preteklem letu.
e)	V lesnopredelovalni dejavnosti, kljubjre-organizaciji DO Marles Maribor, proizvodni program Žage Ormož in Notranje opreme v Središču ostaja nespremenjen.
f)	V tekstilni industriji si bo Tonosa iz Ljubljane prizadevala v okviru poslovne skupnosti trikotažerstva pridobiti potrebna sredstva za izgradnjo novega obrata v Tomažu. Načrtovana 3 % rast proizvodnje športnih oblačil bo dosežena z novo opremo in višjo produktivnostjo.
V	letu 1987 se bo pristopilo k izgradnji obrata srednje težke ženske in otroške konfekcije v Ormožu kot TOZD — Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Predviden rok izgradnje je v letu 1987-88.
g)	Peko Tržič TOZD Proizvodnja zgornjih delov obutve bo v obratu Ormož izpolni) zaposlenost (270 delavcev na koncu leta). Z dodatnimi zaposlitvami in povečano produktivnostjo dela načrtujejo 14% rast fizičnega obsega proizvodnje (317.000 parov).
4.6.	Kmetijstvo
V	letu 1987 bomo v kmetijstvu nadaljevali z racionalnim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti in pridobivanjem novih zemljišč. Z večjo intenzifikacijo proizvodnje in ob ustreznih ekonomskih stimulacijah si bomo prizadevali povečati fizični obseg kmetijske proizvodnje za najmanj 3,5 %.
Na podlagi sprejetega plana setve bomo v zasebnem in družbenem sektorju dosegli naslednjo tržno proizvodnjo: 4650 t pšenice, 5200 t koruze, 23510 t sladkorne pese, 1900 t krompirja in 1700 t vrtnin.
Živinorejsko proizvodnjo bomo pospeševali zlasti v zasebnem sektorju in bomo v letu 1987 skupaj z družbenim sektorjem dosegli tržno proizvodnjo 1920 t govejih pitancev, 498 t telet, 740 t prašičev, 90 t pujskov, 2550 t broljerjev in 5,3 mio I mleka. Z intenzifikacijo travnikov in pašnikov na površini 1500 ha bomo povečali pridelavo domače krme za živinorejo.
V	vinogradniško sadjarski proizvodnji načrtujemo v družbenem sektorju proizvodnjo 3580 t grozdja, 3755 t sadja, 360 tisoč kosov trsnih cepljenk in 400 tisoč kosov matičnih ključev. Od zasebnega sektorja bo odkupljenih 2500 t grozdja.
Da bo predviden obseg kmetijske proizvodnje, ki izhaja iz setvenega plana, dosežen, mora Slovin KK Jeruzalem Ormož pravočasno in v zadostni meri zagotoviti oskrbo z reprodukcijskim materialom, zaščitnimi sredstvi, gnojili, rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo in pogonskimi gorivi. Pri realizaciji setvenega plana v zasebnem sektorju, zlasti sladkorne pese, mora biti pospeševalna služba TOK Kooperacija čimbolj učinkovita.
Območna samoupravna interesna skupnost za obrambo pred točo severovzhodne Slovenije bo svoje delo organizirala tako, da bo čimbolj uspešna.
Investicijska vlaganja v kmetijstvu bodopo-drejena osnovnemu cilju, povečanju proizvodnje hrane. V skladu s tem bodo izvedene naslednje investicije:
— Slovin TOZD Kmetijstvo Ormož: nakup zemlje, agromelioracije Lešnica III in Središče, hala za kmetijsko mehanizacijo, kmetijska mehanizacija in oprema ter dokončanje komasacij na območju Trgovišče — Cvétkovci;
Pri agromelioraciji v Lešnici III je soinvestitor tudi TOK Kooperacija;
— Slovin TOZD Vinogradništvo Ormož: obnova vinogradov in sadovnjakov, opreiria za klet, recepcija za grozdje, kmetijska mehanizacija, adaptacija ckladišč, oprema;
— Slovin TOK Kooperacija Ormož: nakup zemlje, zbiralnice mleka, kmetijska mehanizacija, strojna lopa in oprema. V koopercijski proizvodnji bo nadaljevala z vlaganji v obnove vinogradov in sadovnjakov, hlevske kapacitete in kmetijsko mehanizacijo.
V	letu 1987 bomo nadaljevali s pospeševalnimi ukrepi iz intervencijskih skladov, zlasti na področju živinoreje, proizvodnje sladkorne pese, pri sofinanciranju pospeševalne službe in pri zagotavljanju nujnih razvojnih nalog.
Za strokovnejši pristop pri načrtovanju kmetijske proizvodnje bo Kmetijska zemljiška skupnost Ormož organizacijsko pospešila izdelavo agrokarte tako, da bo izdelana do konca leta 1987.
4.	7. Gozdarstvo
V	skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti bodo organizacije združenega dela gozdarstva izvajale gospodarjenje z gozdovi. Osnovna naloga na tem področju bo tekoče vzdrževanje in obnavljanje gozdov.
Blagovna proizvodnja lesnih asortimentov bo namenjena uporabnikom lesne surovine v reproverigi, ki bo del 'dohodka namenila za gozdnobiološke naložbe. Nadaljevalo se bo z izgradnjo gozdnih cest in vlek ter zamenjavo opreme in vozil.
4.	8. Vodnogospodarstvo
Na področju vodnega gospodarstva bo Območna vodna skupnost Drava Maribor izvedla regulacijo Lešnice ter nadaljevala z rednim vzdrževanjem objektov in naprav v splošni rabi ter naravnih vodotokov in izvajala javno službo. Po dogovorjenih merilih bo v skladu s srednjeročnim planom sovlagala tudi v vodo-oskrbo in zaščito vodnih virov.
4.	9. Trgovina in preskrba
Osnovna naloga trgovine bo zagotavljanje popolnejše in kakovostnejše oskrbe z osnovnimi življenjskimi artikli in blagom za široko potrošnjo. Za uresničevanje te naloge bo Mercator — Zarja Ormož zgradila trgovino v Tomažu in s sofinanciranjem pridobila prodajne prostore na Kerenčičevem trgu 3 v Ormožu.
Tima TOZD Klas Maribor bo financirala nadgradnjo vrta ob blagovnici v Ormožu za lokal »Ficek«.
Za zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe bomo poskrbeli ob sodelovanju trgovine na drobno z živili z novoustanovljenimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe, da bomo lahko zagotovili nemoteno osnovno preskrbo podeželja in realizirali investicije.
Z združevanjem sredstev za občinske blagovne rezerve bomo zagotovili večjo popolnje-nost, predvsem s tistimi artikli, ki so neobhod-no potrebni za nemoteno preskrbo.
V	skladu z odlokom o ureditvi določenih vprašanj s področja samostojnega opravljanja gospodarskih in drugih dejavnosti na območju občine Ormož bomo vzpodbujali razvoj zasebne trgovine.
4.	10. Gostinstvo in turizem
V	letu 1987 je v gostinstvu in turizmu osnovni cilj zagotovitev kvalitetnejše in celovite ponudbe v občini s povezavo in dopolnitvijo obstoječih gostinskih in turističnih zmogljivosti.
Za uresničevanje tega mora Slovin TOZD Gostinstvo Ormož sprejeti in izvajati take ukrepe, ki bodo izboljšali strežbo, odnos do gostov, zagotavljali večjo izkoriščenost razpoložljivih gostinsico-turističnih zmogljivosti zlasti nočitvenih zmogljivosti. Posebna skrb pa mora biti namenjena vzgoji in pridobivanju ustrezno kvalificiranega kadra.
Prioritetna naloga bo sanacija položaja družbenega gostinstva z boljšim izkoriščanjem kapacitet, ki mora temeljiti na povezovanju nosilca gostinsko turistične dejavnosti Slovin TOZD Gostinstvo Ormož z gostinsko turističnimi organizacijami v regiji in izven, z lovskimi društvi in ribiško družino ter turističnimi društvi, ki lahko dopolnijo gostinsko turistično ponudbo v občini.
Večji poudarek bomo v okviru gostinsko turistične ponudbe dali vključevanju trgovske mreže, samostojnemu osebnemu delu in kmečkemu turizmu.
4. 11. Promet in zveze
Na področju PTT prometa je v letu 1987 predvidena kot prioritetna naloga izgradnja pošte v Ormožu, ki bo omogočila sodobnejšo opravljanje dejavnosti poštnega prometa ter nadaljnji razvoj in širitev telefonskega prometa.
Načrtovana je še adaptacija pošte v Podgorcih in ureditev prostorov za pošto v Veliki Nedelji.
V	železniškem prometu bo ŽTP TOZD za vzdrževanje prog Maribor v skladu s srednjeročnim planom izvajal remont proge Ormož— Ljutomer.
4. 12. Drobno gospodarstvo
Hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva, še zlasti samostojnemu osebnemu delu, bomo posvetili posebno pozornost, ker je kot prioritetna dejavnost opredeljena tudi v srednjeročnem planu za obdobje 1986— 1990.
Na območju obrtne cone na Hardeku bomo izvedli komunalno opremo in zagotovili pogoje za gradnjo obratovalnic za proizvodno obrt,
V	okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje bomo zagotavljali poslovne prostore za storitveno obrt in omogočili čimboljšo oskrbo prebivalstva z osnovno storitveno dejavnostjo.
Zavzemali se bomo za take ukrepe davčne in kreditne politike, ki bo pospeševala redno in popoldansko obrt, hkrati pa preprečevali neupravičeno pridobivanje dohodka s šušmar-stvom. Pospeševali bomo zlasti kooperacijsko sodelovanje z združenim delom.
Železarna Jesenice bo v letošnjem letu prenesla proizvodnjo pletenja žice, ki se bo izvajala v zasebnem sektorju. S tem bo omogočena zaposlitev devetih delavcev.
Za skladnejši in hitrejši razvoj drobnega gospodarstva bo izdelan Program razvoja drobnega gospodarstva v občini Ormož.
4. 13. Energetika
DES TOZD Elektro Gornja Radgona in TOZD Elektro Ptuj bosta v skladu s srednjeročnimi plani nadaljevala z izgradnjo trafopostaj in rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja in s tem izboljšala elektrifikacijo. V letu 1987 je predvidena izgradnja trafopostaj v Obrežu, Lit-merku in Bresnici ter rekonstrukcija nizkonapetostnega omrežja v Žerovincih in Ivanjkov-cih.
Nadaljevali bomo z okrepljenimi aktivnostmi za pričetek gradnje plinovoda v občini Ormož v letu 1988 in v ta namen pričeli z združevanjem sredstev.
4. 14. Cestno — komunalno gospodarstvo
.Sla področju komunalne infrastrukture bomo nadaljevali z izgradnjo vodovodnega omrežja in izvajali komunalno opremo stavbnih zemljišč.
Zlasti pa bomo pristopili k sanaciji letnega kopališča v kolikor bodo za to namensko združena zadostna sredstva.
Vodovodno omrežje bomo gradili na relacijah Hum—Loperšice in Savci—Rucmanci. Sirili bomo vodne vire v Mihovcih in pričeli z izgradnjo čistilne naprave.
Komunalno opremo bomo izvedli za poslovno stavbo na Kerenčičevem trgu 3, za poslovno stanovanjski objekt v Tomažu in za individualno stanovanjsko gradnjo Lenta I, v obrtni coni pa uredili cesto, vodovod in elektriko.
Cestno omrežje bo modernizirano na relacijah: Ivanjkovci—Veličane (1500 m), Savci— Trnovci (2500 m), Kajžar—Temnar (1980 m), v Bresnici in Cvetkovcih. Fine preplastitve bodo izvedene na relacijah Ivanjkovci—Veličane (1000 m) in Krčevina—Šalovci (1900 m).
4. 15. Stanovanjsko gospodarstvo
Na področju družbeno usmerjene stanovanjske gradnje bomo izvajali naloge, ki so določe-
ne v srednjeročnih planskih dokumentih za obdobje 1986-1990.
V	letu 1987 bomo zgradili poslovno stanovanjski objekt v Tomažu in poslovno stanovanjsko zgradbo na Kerenčičevem trgu 3 v Ormožu. Adaptirali bomo zgradbo v Kolodvorski 2, Pušenci 1 in Miklavžu ter s tem pridobili dodatnih dvanajst stanovanj.
Prizadevali si bomo za tako povečanje stanarin, ki bo omogočalo enostavno reprodukcijo v stanovanjskem gospodarstvu. Ob tem bomo subvencionirali iz solidarnostnih sredstev stanarino stanovalcem z nižjimi dohodki na družinskega člana.
5.	NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI IN DRŽAVNE UPRAVE
Na področju družbenih dejavnosti bomo v letu 1987 uresničevali sprejete cilje in naloge, ki smo jih določili v srednjeročnih planskih dokumentih na ravni občine in v samoupravnih interesnih skupnostih. Ob nadaljevanju usklajevanja ravni osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnosti z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu, realnemu vrednotenju materialnih stroškov in sprotnem usklajevanju socialnih prejemkov bomo v globa-lu ohranili obseg programov iz leta 1986.
Investicije v družbenih dejavnostih bomo realizirali v zakonsko opredeljenih okvirih in s pridobivanjem dodatnih namenskih sredstev. Zagotovili bomo pripravo najbolj gospodarnih investicijskih programov ter racionalno izvedbo in financiranje investicij.
Na področju osnovnega šolstva bomo zagotavljali pogoje za izvajanje zagotovljenega programa in izenačitev osnovnega izobraževanja za vse šoloobvezne otroke, hkrati pa omogočili sodobnejše oblike, metode in načine dela.
Delavska univerza bo v skladu s potrebami organizacij združenega dela organizirala strokovna izobraževanja, kakor tudi druge oblike izobraževanja v interesu občanov.
Na področju otroškega varstva se bomo zavzemali, da bo čimveč otrok vključenih v dnevno vzgojo in varstvo. Posebno skrb bomo posvetili otrokom od 4. do 5. leta starosti, ki ne bodo vključeni v dnevno vzgojo in varstvo. Zagotavljali bomo dogovorjeno raven socialne varnosti.
Izvedli bomo reorganizacijo vzgojnovarstve-nih enot in zavoda tako, da bodo delovale v enotni delovni organizaciji.
V	zdravstvenem varstvu bomo prednostno razvijali osnovno zdravstveno varstvo in kakovostno nego bolnikov na domu ter osveščali prebivalstvo o skrbi za lastno zdravje. Izvajalci zdravstvenih storitev si bodo skupaj z Občinsko zdravstveno skupnostjo Ormož še bolj prizadevali, da se zaostri odnos do stroškov, zlasti v bolnišničnem zdravljenju, tako v regiji in izven nje. Zavzemali se bomo za povečanje republiške solidarnosti in zagotovitev regijske solidarnosti v skladu z družbenim dogovorom o skupnih planskih dokumentih udeležencev v Podravski regiji.
Zdravstveni center Ptuj — Ormož bo sofinanciral izgradnjo poslovno stanovanjskega objekta v Tomažu za potrebe ambulante in opremil ambulanto v Središču ob Dravi.
Na področju kulture bomo skrbeli za kakovostnejši razvoj kulturnih dejavnosti v okviru finančnih možnosti sanirali nepremično in premično kulturno dediščino.
Na področju telesne kulture bomo razvijali množično telesnokulturno dejavnost. Prednostno bomo razvijali tiste tekmovalne športe, ki imajo realne možnosti za kvalitetne športne dosežke. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in šolami bomo zagotavljali sredstva za vzdrževanje pokritih in odprtih telesnokultur-nih objektov.
V	okviru socialnega skrbstva bomo uresničevali tako socialno politiko, ki bo omogočala
posameznikom in družinam, da si zagotovijo socialno varnost z delom. Skupnost socialnega skrbstva bo družbeno denarne pomoči zagotavljala le tistim, ki si socialne varnosti ne morejo zagotoviti z lastnim delom. V letu 1987 bomo pričeli z izgradnjo doma ostarelih občanov v Ormožu.
Raziskovalna skupnost bo v letu 1987 sofinancirala razvojno-raziskovalna dela, ki jih bo predlagalo združeno delo jn so v skladu z usmeritvami v samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986—1990. Vzpodbujali bomo inventivno in inovacijsko dejavnost.
V	letu 1987 bomo na področju državne uprave v skladu s programom aktivnosti za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela državne uprave v občini Ormož pristopili k ustalitvi števila zaposlenih ter hkrati k izboljšanju njene kadrovske sestave. V okviru možnosti bomo izvajali izenačevanje ravni osebnih dohodkov delavcev v upravnih organih z ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu in njihovo usklajeno rast.
V	okviru materialnih možnosti bomo pričeli s posodabljanjem opreme zagotavljati boljše delovne pogoje in možnosti za kakovostno, hitro, učinkovito in enostavno delo državne uprave. Z izgradnjo poslovne stavbe na Kerenčičevem trgu 3 bomo uredili prostore za občinski štab TO, istočasno pa rešili prostorske probleme sodnika za prekrške in občinskega odbora rdečega križa. ,
6.	RAZVOJNE NALOGE NA DRUGIH PODROČJIH
6.1.	Urejanje prostora in varstvo okolja
Vse pogoje v prostor bomo izvajali v skladu z opredelitvami v srednjeročnem družbenem planu občine za obdobje 1986—1990. Pristopili bomo k izdelavi zazidalnega načrta individualne stanovanjske izgradnje za naselje Lenta
II.
Na področju varstva okolja bomo speljali aktivnosti za ureditev centralnega odlagališča komunalnih odpadkov v eksploatiranem delu glinokopa.
V	sodelovanju z inšpekcijskimi službami in drugimi organi bomo odpravljali črna oziroma nelegalna odlagališča odpadkov.
Pričeli bomo tudi s sanacijo nelegalnih gramoznic.
6.2.	Razvoj krajevnih skupnosti
Občani v krajevnih skupnostih se bodo v svojem interesu in interesu širše družbene skupnosti zavzemali za izvrševanje nalog, ki so opredeljene 'v referendumskih programih za uvedbo krajevnih samoprispevkov in dogovoru o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986-1990.
V	krajevnih skupnostih bomo z vso odgovornostjo zaključili aktivnosti na izdelavi in sprejetju srednjeročnih planov za obdobje 1986-1990.
6.3.	Skladnejši regionalni razvoj
V	okviru politike skladnejšega regionalnega razvoja si bo izvršni svet skupaj z drugimi udeleženci prizadeval za realizacijo nalog dogovorjenih v družbenem dogovoru o skupnih planskih elementih na območju Skupnosti podravskih občin za obdobje 1986—1990, s čimer bo omogočen pospešen in usklajen razvoj posameznih področij gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini z območji v podravski regiji-
Zavzemali se bomo za pridobitev ustreznih razvojnih programov od možnejših sistemov v republiki.
S sosednjimi občinami bomo sodelovali na osnovi posebnih sporazumov, ki jih bomo sprejeli za razreševanje skupne problematike nastale po ukinitvi temeljnih organizacij v posameznih delovnih organizacijah.
6.4.	Splošna ljudska obramba in družbena sa rriozaščita ter požarna varnost
^ Na področju splošne ljudske obrambe it družbene samozaščite bomo prvenstveno krepili obrambno in samozaščitno pripravljenost Nadaljevali bomo z opremljanjem in usposabljanjem enot in štabov teritorialne obrambe ter štabov civilne zaščite.
Dograjevali in izpopolnjevali bomo upravne zveze in sistem opazovanja in obveščanja ter posodobili opremo.
Dokončano bo organizacijsko in kadrovsko izpopolnjevanje narodne zaščite ter razvito usposabljanje delovnih ljudi in občanov za delovanje v narodni zaščiti.
Na osnovi ocene stanja požarnega varstva v občini Ormož se mora v letu 1987 primerno organizirati in kadrovsko izpopolniti skupnost za varstvo pred požarom občine Ormož in občinska gasilska zveza, izdelati oceno požarne ogroženosti in načrt požarnega varstva za občino kot celoto ter prehodno rešiti sistem zvez.
Gasilska sredstva bodo nabavljena izključno preko občinske gasilske zveze. Za potrebe občinske gasilske zveze bo najdena ustrezna prostorska rešitev.
7.. IZVAJANJE IN SPREMLJANJE RESOLUCIJE	'
Nosilci planiranja bodo v letu 1987 upoštevali pri izvajanju resolucije temeljne razvojne usmeritve, politiko razvoja in ukrepe, ki temeljijo na konkretnih obveznostih glede nalog, ki jih bodo s svojimi planskimi akti sprejeli in v katerih morajo biti vsebovanLukrepi gospodarske politike za uresničevanje gospodarske stabilizacije.
Izvršni svet bo spremljal izvajanje nalog določenih s to resolucijo, ukrepal in obveščal občinsko skupščino o uresničevanju in odstopanjih od dogovorjenih opredelitev ter ji predlagal ustrezne ukrepe.
Občinska skupščina bo na temelju svoje ustavne vloge spremljala uresničevanje nalog in usmeritev iz te resolucije, uveljavljala v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti način delovanja in odgovornosti vseh nosilcey planiranja ter ukrepala v primeru neizpolnjevanja sprejetih usmeritev, nalog in obveznosti.
8. DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge in ukrepe na posameznih področjih ; bodo dopolnili še naslednji dokumenti, ki so sestavni del resolucije za leto 1987:
—	Plani gospodarskih OZD v letu 1987 Nosilci: Organizacije združenega dela Rok: februar 1987
—	Program jesenske in spomladanske setve za leto 1986/87
Nosilec: Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve občine Rok : že sprejet
—	Odlok o proračunu občine Ormož za leto 1987
Nosilec: Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve občine Rok: marec 1987
—	Bilanca skupne porabe za leto 1987 Nosilec: Komite za družbeno planiranje, j razvoj in gospodarske zadeve občine
Rok:januar 1987
—	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju 1987 leta
Nosilec: Komite za družbeno planiranje, razvoj in gospodarske zadeve občine Rok: december 1986
Številka: 30-36/86 Ormož, dne 4. februarja 1987
Predsednik
skupščine občine Ormož Milan Ritonja 1. r.
19.
Na osnovi 342. člena Ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 7/74) in 50. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) sprejme Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 12. februarja 1987.
ODLOK
o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986—1990
1.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj pripravi in v mesecu marcu, 1987 predloži Skupščini občine Ptuj osnutek, v mesecu maju 1987 pa predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986-1990.
2.	člen
Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje predloži Izvršnemu svetu ana-ližo spremenjenih pogojev prostorskih sestavin srednjeročnega razvoja. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj za obdobje 1986—1990.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Družbenega plana občine Ptuj v skladu z zakonom in tem odlokom.
4.	člen
Osnovni nosilci planiranja, ki pristopajo k spremembi prostorskih sestavin srednjeročnih planskih aktov sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Družbenega plana občine Ptuj, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Ptuj.
5.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana je Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje.
6.	člen
Delo na pripravi sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Družbenega plana občine Ptuj se prične takoj.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pq objavi v^ Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Predsednik
Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC 1. r.
20.
Na podlagi 167. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), v skladu s 622. členom Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, 53/76, 63/79 in 57/83) ter v skladu z določili Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, 32/80) je Zbor združenega dela na seji, dne 13. februarja 1987 na predlog Izvršnega sveta sprejel
SKLEP
o spremembi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji Agros Hiko Olga Meglič Ptuj
I.
Fran KRABONJÀ, ing. str., se razreši funkcije predsednika začasnega kolegijskega organa družbenega varstva in se imenuje v začasni kolegijski organ družbenega varstva kot neprofesionalni član za razvojno in proizvodno področje.
Stanislav GOLC, dipl. org. dela, se razreši funkcije člana začasnega kolegijskega organa za področje organizacije in koordiniranja proizvodnje.
Anton ZOREC, ing. kemije, se imenuje za predsednika začasnega kolegijskega organa.
II.
Spremeni se 3. odstavek III. točke sklepa o uvedbi začasnih ukrepov in glasi:
Člani začasnega kolegijskega organa opravljajo svoje funkcije:
—	predsednik začasnega kolegijskega organa in član začasnega kolegijskega organa za področje samoupravnih in splošno pravnih zadev profesionalno;
—	ostali štirje člani začasnega kolegijskega organa pa svoje funkcije opravljajo neprofesionalno.
III.
Spremeni se 2. alineja 1. odstavka V. točke sklepa o uvedbi začasnih ukrepov in glasi:
—	član začasnega kolegijskega organa, ki svojo funkcijo opravlja profesionalno
300.000,— din netto mesečno
IV.
Sklep o spremembi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva se vpiše v sodni register.
V.
Vsa ostala določila sklepa o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva ostanejo nespremenjena.
VI.
Ta sklep začne veljati s 13/2-1987 in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
VIL
Zoper ta sklep je dopustna zahteva za preizkus zakonitosti na Sodišču združenega dela SR Slovenije v roku 15 dni. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
Številka: 428-10/86-2
Predsednik
Zbora združenega dela Branko JOHA 1. r.	<
21.
Po 2. odstavku 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1987 (Ur. list SRS, št. 46/86) in 138. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) izdaja Izvršni svet skupščine občine Ormož
ODREDBO
O PREVENTIVNIH CEPLJENJIH IN DIAGNOSTIČNIH TER DRUGIH PREISKAVAH V LETU 1987 NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da se preprečijo oz. ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morajo Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — TOZD Veterinarstvo — PE Ormož oz. verificirane obratne ambulante opraviti v letu 4987 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Imetniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo-veterinarski zavodi in veterinarske ambulante iz 1. člena te odredbe. Veterinarski zavodi in
obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije, o opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3.	člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavodi in obratne ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču imetnika živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave.
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije.
5.	^flen
Stroški za cepljenje' in ugotavljanje kužnih bolezni po tej odredbi gredo v breme sredstev za zdravstveno varstvo živali pri Skupščini občine Ormož, razen stroškov za cepljenje psov proti steklini, zdravljenje psov proti črevesnim zajedalcem, stroškov za preglede čebeljih družin, ki se vozijo na pašo, stroškov cepljenja kuncev proti miksomatozi in stroškov cepljenja proti prašičji kugi, prašičev, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora.
II. PREVENTIVNI UKREPI
6.	člen
Splošne preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1987.
Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Istočasno s cepljenjem proti steklini se opravi tudi obvezno zdravljenje psov proti črevesnim zajedalcem.
Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. Cepljenje določeno s tem členom opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE 'Ormož.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti v:
—	obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo perutnino ali jajca v kooperaciji z organizacijo združenega dela,
—	obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost,
—	naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih proizvajalcev.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunopro-filakse, ki ga določi Republiška veterinarska uprava.
Cepljenje določeno s tem členom opravijo veterinarske organizacije iz 1. člena te odredbe. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.
8.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljena proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon, itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi
Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož.
Proti kužnemu tremorju, Markovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni je treba preventivno cepiti matično jato in proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato v vseh perutninarskih obratih, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, Mareko-vi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registriranimi vakcinami Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož, v obratih organizacij združenega dela, ki imajo organizirano in verificirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo cepljenje obratne veterinarske ambulante.
9.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj, oz. petdeset in več pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. Cepljenje opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož.
10.	člen
Kunce je treba cepiti proti miksomatozi v kraju 10 km okrog novega ugotovljenega žariš ča.
Cepljenje proti miksomatozi opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož.
11.	člen
V letu 1987 mora biti opravljena intrader-malna tuberkulinizacija bika v prirodnem pripustu in sanacija vseh sumljivih in okuženih dvorišč.
Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče.
Tuberkulinizacijo opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož.
12.	člen
Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
— krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka z mlečno prstenastim preizkusom, v primeru sumljive ali pa pozitivne reakcije, je potrebno odvzeti kri živalim za pregled.
Vzorce mleka in krvi odvzema Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož.
Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijsko preiskavo krvi opravi Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — Bakteriološki laboratorij Ptuj;
25.
KULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ
13.	člen
Goveje plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorce za preiskavo odvzema Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
14.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce na območju občine-Ormož. Vzorce krvi odvzema Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj — PE Ormož, serološki pregled vzorcev krvi z galpre-cipitinskim testom (Coggins — test) opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
15.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. 1. 1987.
Številka: 322-1/87 Ormož, dne 29. 1. 1987
Predsednik
izvršnega sveta SO Ormož Miroslav TRAMŠEK 1. r.
22.
Na podlagi 114. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86), 8. člena Odloka o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 14/86) in 7. alinee 199. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na 36. seji dne 21/1-1987 sprejel
ODREDBO
o višini nadomestila za kritje stroškov za vzdrževanje dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Ptuj v letu 1987
1.	člen
S to odredbo se določi višina prispevka za kritje stroškov za vzdrževalna dela na skupnih objektih in napravah na melioracijskih območjih občine Ptuj v letu 1987 na 13.000.— din od ha melioriranih zemljišč.
2.	člen
Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1/1 — 1987 dalje.
Številka: 402-5/85-2 Datum: 21/1-1987
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ
23.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) v zvezi z 82. členom zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 38. seji dne 4/2-1987 sprejel naslednji
SKLEP
1.	Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta v Ptuju na območju med cesto Na obrežje in Poljsko cesto (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/70) in sklep sveta za urbanizem in komunalne zadeve SO Ptuj z dne 9/9-1971 tako, da se na zemljišču, ki ga tvori ! pare. št. 2815/6 k. o. Ptuj, dovoli gradnja sta- i novanjske hiše tako, da poteka sleme vzpored- | no s Finžgarjevo ulico.
2.	Sklep sveta za urbanizem in komunalne j zadeve Skupščine občine Ptuj z dne 9/9-1971 ; se dopolni tako, da poteka meja med parcelo 2815/1 k. o. Ptuj in stanovanjsko enoto 137—2816/6 k. o. Ptuj po sedaj postavljeni meji med parcelama.
3.	Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 350-1/69-2 Datum: 9/2-1987
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Jože BOTOLI N 1. r.
24.
V skladu z 72. členom Statuta Kulturne skupnosti občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, 21/84) je skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, na seji dne 9/10-1986 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi pristopa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990
1.	člen
Skupščina skupnosti ugotavlja, da je k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 z amandmaji pristopilo od 186 103 podpisniki ali 55,3 % podpisnikov, kar pomeni večino udeležencev in je samoupravni sporazum sprejet.
2.	člen
Ta sklep velja takoj.
Štev.: 30-28/84-4 Datum: 9/10-1986
Predsednica skupščine:
Tanja MEŠKO-TONEJC, 1. r.
Na podlagi 8. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list SRS, št. 17/79) in 113. člena Zakona o sistemu družbe-oega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih (v nadaljevanju besedila: uporabniki) in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo kulturno dejav-nost kot svojo glavno dejavnost ter delovni ljudje in občani organiziram v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost (v nadaljevanju besedila: izvajalci) sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM	.
O TEMELJIH PLANA KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990
1. UVODNA DOLOČBA
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) urejamo:
Jože Botolin 1. r.
—	splošne usmeritve in načrtovanje razvoja kulturnih dejavnosti v občini v obdobju 1986—1990;
—	naloge, ki se bodo uresničevale z letnimi programi Kulturne skupnosti občine Ptuj;
—	določanje cen kulturnih programov za katere se pridobivajo sredstva s svobodno menjavo dela v kulturni skupnosti;
—	merila za ugotavljanje cene oziroma povračila za opravljene stori-ve oziroma dejavnosti;
—	potrebna sredstva za izvedbo dogovorjenih nalog;
—	načine spremljanja in uresničevanja sporazuma.
II. SPLOŠNE USMERITVE RAZVOJA KULTURNIH DEJAVNOSTI V OBČINI PTUJ V OBDOBJU 1986-1990
2. člen
Upoštevaje doseženo stopnjo razvoja kulture v občini in načrtovane možnosti gospodarskega in družbenega razvoja bomo udeleženci tega sporazuma:
—	zagotavljali skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini;
—	zagotavljali prostorske in kadrovske pogoje za razvoj kulturnih dejavnosti ;
—	spodbujali kulturno oziroma umetniško ustvarjalnost kot najpomembnejšo sestavino kulturnih dejavnosti;
—	povečali dostopnost kulturnih programov delavcem in občanom;
—	skrbeli za smotrno izrabo obstoječih zmogljivosti v kulturnih dejavnostih;
—	pospeševali različne oblike sodelovanja izvajalcev in uporabnikov;
—	uveljavljali in razvijali merila za svobodno menjavo dela v kulturnih dejavnostih in delegatske odnose kot temelj svobodne menjave dela;
—	se dogovarjali o cenah kulturnih programov za uveljavljanje sprejetih normativov in standardov.
3.	člen
Udeleženci bomo zagotavljali uresničevanje dogovorjenih programov, opravljali naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in druge naloge, ki jih določa zakon, samoupravni sporazumi in družbeni dogovori.
Prednostni nalogi tega obdobja sta:
—	varstvo naravne in kulturne dediščine, varstvo najpomembnejših in najbolj ogroženih premičnih in nepremičnih spomenikov;
—	knjižničarstvo.
III.	NALOGE, KI SE URESNIČUJEJO V KULTURNI SKUPNOSTI OBČINE PTUJ
4.	člen
Udeleženci s svobodno menjavo dela v Kulturni skupnosti občine Ptuj uresničujemo program kulturnih dejavnosti in sicer tako, da na posameznih področjih kulturnih dejavnosti omogočamo zlasti:
1.	na področju knjižničarstva
—	nakup, obdelava in varstvo knjižničnega gradiva:
—	delo matične službe;
—	razstave, literarne večere, mikrofilmanje, restavriranje in konzer-vacijo dragocenega knjižničnega gradiva;
—	pridobitev tehnične dokumentaccije za nove prostore.
* cene 1985 v 000 din
VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990	1986-90
32.729	29.919	31.253	50.626	40.958	192.485
2.	na področju varstva naravne in kulturne dediščine
a)	muzejska dejavnost
—	urejanje, inventarizacija, dokumentacija, restavriranje, konzerviranje, prezentacija, varovanje objektov in eksponatov v upravljanju muzeja;
—	nakup muzejskih predmetov;
—	galerijska in razstavna dejavnost
VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990	1986-90
7	.056	48.344	40.118	49.505	39.382	254.405
—	literarna priloga Domača rast;
—	pridobitev ustreznih prostorov in opreme.
VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990 1986-90
23.622 54.349 24.496 24.646 24.799	151.912
5.	Reproduktivna kinematografija
—	filmska vzgoja;
—	sofinanciranje predvajanja domačih in najbolj kvalitetnejših tujih filmov;
—	prostori.
VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990 1986-90
1.800	1.800	17.300	38.800	4.300	64.000
6.	Likovna dejavnost
—	delovanje slikarske kolonije Poetovio-Ptuj VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990	1986—90
468	468	468	468	468	2.340
7.	Strokovna društva
—	delovanje Zgodovinskega društva Ptuj VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990	1986-90
75	75	75	75	75	375
8.	Skupne naloge
— Vodnik po Ptuju in okolici VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990	1986-90
1.500	_	_	_	_	1.500
9.	Obveznosti samoupravnih sporazumov in dogovorov
— Sklad Staneta Severja — Prešernova družba
1986	1987	1988	1989	1990	1986-90
9	9	9	9	9	45
10.	Priznanja skupnosti
— Podeljevanje Oljenk VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990 1986-90
153	153	153	153	153	765
Samoupravna organiziranost skupnosti in njena strokovna služba
—	delovanje organov skupnosti
—	delovanje Skupnih služb SIS družbenih dejavnosti VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990 1986-90
.VREDNOST
PROGRAMA
b)	dejavnost Zavoda za spomeniško varstvo
—	inventarizacija, pravno, praktično in teoretično varstvo naravnih in kulturnih spomenikov;
—	spomeniško varstveni posegi na najbolj ogroženih in pomembnih naravnih in kulturnih spomenikih
VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990 1986-90
21.643	22.583	18.203	34.151	19.787	116.367
c)	arhivska dejavnost
—	varstvo, strokovna obdelava in nadzor nad arhivskim gradivom;
—	usposabljanje OZD za urejanje arhivskega gradiva;
—	konzervacija, restavracija in mikrofilmanje gradiva;
—	razstave.
VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990 1986-90
17.089	17.811	28.131	27.191	21.314	111.536
3.	Ljubiteljska dejavnost
—	delovanje kulturnih društev v KS, OZD in šolah;
—	strokovna služba ZKO;
—	dejavnost gledališča in Narodnega doma;
—	organizacija prireditev.
VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990 1986-90
21.063	19.737	19.853 26.971	21.590	109.214
4.	Informativna dejavnost
— del dejavnosti Radio-Tednika, radijskega programa in izdaja Tednika;
*-+ velja za vse ostale vrednosti v tem sporazumu
7.163	7.262	7.363	7.466	7.570	36.824
12. Samoupravno in zakonsko dogovorjene obveznosti
—	storitve SDK
—	provizija Upravi za družbene prihodke SO
—	objava samoupravnih aktov VREDNOST
PROGRAMA	1986	1987	1988	1989	1990 1986-90
805	812	819	826	833	4.095
5.	člen
Udeleženci smo se sporazumeli, da se sredstva za posodobitve in .prenovo obstoječih zmogljivosti ter opremo zagotavljajo kot sredstva za razširjeno materialno osnovo delo v povračilih za opravljene programe.
IV.	OCENA SREDSTEV ZA PROGRAME KULTURNE SKUPNOSTI
OBČINE PTUJ	, A1
6.	člen
Potrebna sredstva za izvedbo programov:
PROGRAM	1986	1987	1988	1989	1986	-90	.
knjižničarstvo	32.729	29.919	31.253	50.626	47.958	192.485
	77,056	48.314	40.118	49.505	39.382	254.405
zavod za spom. varstvo	21.643	22.583	18.203	34.151	19.787	116.367
arhiv	17.089	17.811	28.131	27.191	21.314	11.536
ljubiteljska dej.	21.063	19.737	19.853	26.921	21.590	109.214
Radio-Tednik	23.622	54.349	24.496	24.644	24.799	151.912
kino	1.800	1.800	17.000	38.800	4.300	64.000
likovna dejavnost	468	468	468	468	468	2.340
strokovna društva	75	75	75	75	75	375
skupne naloge	1.500	—	—	—	—	1.500
obveznosti po SaS	9	9	9	9	9	45
priznanja skupnosti	153	153	153	153	153	765
samoupravna organiz. in strokov, služba	7.163	7.262	7.363	7.466	7.570	36.824
obveznosti po sporazumih in zakonih	805	812	819	826	833	4.095
PROGRAMI SKUPAJ	205.175	203.322	188.241	260.887	188.2381.045.863	
Viri sredsev za izvedbo programov
	1986	1987	1988	1989	1998—90
—	iz prispevne stopnje —	iz občinskega samoprispevka Radio-	203.175	171.322	172.741	243.887	185.738 976.863
Tednik) — iz skupnega programa KS Ptuja (ki-		30.000	—		-	30.000
no)	—	—	15.500	17.000	2.500 35.000
— drugi viri	2.000	2.000	-	-	-	4.000
SKUPAJ:	205.175	203.322	188.241	260.887	188.2831.045.863
Za program skupnosti bomo udeleženci združevali sredstva po enotni prispevni stopnji iz osebnih dohodkov.
7.	člen
Sredstva za program tega samoupravnega sporazuma bodo vsako leto povečana v okviru globalne načrtovane rasti sredstev za skupnos porabo v občini, ki bodo od leta 1986 dalje rasila enako kot dohodek v občini. Elementi cene programov bodo obrednoteni skladno z načrtovanimi stopnjami rasti posameznih elementov v občini.
Popravki vrednosti programov bodo izvedeni glede na dejansko ugotavljanje stopnje rasti po podatkih Občinskega komiteja za družbenoekonomski razvoj in planiranje in sicer v vsakem trimesečju tekočega leta.
V.	MERILA ZA UGOTAVLJANJE POVRAČILA ZA OPRAVLJENE PROGRAME OZIROMA IZVAJANJE DEJAVNOSTI
8.	člen
Povračila oziroma cene sestavljajo naslednji elementi:
1.	dohodek
—	sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se skladno z zakoni pokrivajo iz dohodka;
—	sredstva za osebne dohodke in skupno porabo;
—	sredstva rezerv;
—	sredstva za razširjeno materialno osnovo dela.
2.	materialni stroški
—	neposredni (za dejavnost izvajalske OZD);	^
—	funkcionalni (za stroške zadovoljevanja kulturnih potreb posameznih nalog programov in zanje veljajo tekoče cene v času zadovoljevanja kulturnih potreb).
3.	amortizacija (v celotnem znesku po zakonu določenih amortizcijskih stopnjah).
4.	investicijsko vzdrževanje
5.	sredstva za SLO in družbeno samozaščito
V ceno se štejejo tudi prispevki uporabnikov ob neposredni uporabi storitev oziroma dejavnosti.
VI.	URESNlCEVANJÉ SPORAZUMA
9.	člen
Na temelju tega sporazuma bo skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj sprejela Plan Kulturne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 in letne programe za posamezno leto planskega obdobja.
10.	člen
Skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj spremlja uresničevanje tega sporazuma:
—	da sprejema analize in ocene o uresničevanju sporazuma in plana,
—	da predlaga udeležencem ukrepe za uresničevanje sporazuma in plana.
VIL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SPORAZUMA
11.	člen
Pravico in dolžnost predlagati spremembe in dopolnitve tega sporazuma ima vsak udeleženec ob pogojih :
—	če se sporazum ne uresničuje in se z analizo vzrokov ugotovi, da ga tudi z dodatnimi ukrepi ni mogoče uresničiti;
—	če se pogoji za uresničevanje nalog po tem sporazumu spremenijo toliko, da se spremeni vsebina posameznih nalog;
—	če pride do sprememb oziroma dopolnitev Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj in le-te vplivajo na uresničevanje nalog tega sporazuma.
Postopek za spremembe in dopolnitve sporazuma v skladu z realno ocenjenimi materialnimi možnostmi prične skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj.
VIII. KONČNE DOLOČBE
12.	člen
Sporazum je sklenjen, ko ga podpiše večina udeležencev, kar ugotovi skupščina Kulturne skupnosti občine Ptuj s sklepom.
13.	člen
Sporazum se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in velja od 1/1 — 1986 dalje.
Številka: 30-28/84-4 Datum: 9/10-1986
Predsednica skupščine:
Tanja MEŠKO-TONEJC, L r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en- 5. Urejuje uredniiki odbor — odgovorni urednik FRANC krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej- POTOČNIK. Sedež uredniitva Ptuj, Srbski trg 1 /I. Tiska mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku- časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor, paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova