Poštnina plačana v gotovini,
Ljubljana, dne 26. januarja 1919. — Leto XII. — Št. 5.
i
GLASILO
KRJČAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Popolna enodušnost v vrstah Jugoslovanske strokovne zveze
Seja vodstva JSZ 22, januarja 1939
Vpelje 22. februarja sc je vršila v I-Jubljani v dvorani Delavske zbornice seja vodstva Jugoslovanske strokov ne zveze. Vodstvo JSZ sestavljajo ('lani načelstva, nadzorstva in namestniki ter predsedniki vseh strokovnih skupin JSZ. Med članstvom je vladalo za to sejo silno zanimanje. Udeležilo se je je nad 160 iclanov in članic iz v s oh naših skupin.
Sejo je vodil predsednik JSZ tov. Žumer Srečko. Takoj v začetku je poudaril, da jc bila zadnja taka seja pred <0 leti, ko je vodstvo JSZ sprejelo spomenico o potrebah slovenskega delavstva in jo poslalo na najvišja državna inesta. To se je zgodilo v času najlmjše diktature, ko so vsi drugi strahopetno čepeli v varnih zavetiščih.
Predsednik je. nato prebral pismo, ki ga je zborovalcem poslal tov. Jože Gostinčar, ki se zaradi bolezni seje ni mogel udeležiti, in v katerem poziva vodstvo JSZ, da neomahljivo vztraja na poti, ki jo je dr. J. Ev. Krek začrtali Jugoslovanski strokovni zvezi.
Tov. Žumer je nato razgrnil zgodovino JSZ, ki se je morala že od vsega početka boriti za svojo neodvisnost. Poročal je o svojem obisku pri g. škofu dr. Rožmanu, ki se trudi za zbliža-njo med JSZ in ZZD od ustanovitve ZZD. V preteklem tednu pa je v »Slovencu« objavil predsednik ZZD g. Pre-;c,U p°ziv na skupine JSZ za združitev z A/A). O tem vprašanju naj odloča današnja seja, pri kateri je navzoč’ tudi škofov zastopnik g. p. Angelik Tominec. Tov. predsednik je poudaril, da izroča usodo JSZ v roke zastopnikom skupin, ki naj po svoji vesti odločajo o njenem nadaljnjem delu.
Po nekaterih poročilih o strokovnem delu se je priglasil k besedi strokovni tajnik Peter Lombardo, ki je zagovarjal združitev JSZ in ZZD v enotno organizacijo, opustitev vodiflnih načel demokracije in prilagoditev trenutnemu položaju. Njegova izvajanja pa so naletela med udeleženci seje na velikanski odpor in burne proteste.
Za tem so se oglašali po vrsti številni tovariši 7 dežele, ki so predvsem pon (iti rja I i, da. J»SZ ne smo s svoje dosc-danje poti, da pa kljub temu puščamo odprta vrata za sporazum z drugim delom kat. delavistva. ki pa mora kreniti s svoje dosedanje smeri k osnovnim smernicam JSZ.
Ob koncu so štajerski tovariši pred-'afali resolucijo o stalliišču vodstva JSZ. Za resolucijo so glasovali vsi zastopniki skupin, proti je glasovala samo predsednica tekstilne skupine v tovarni Štora v št. Vidu.
Seja vodstva JSZ je znova pokazala, da so vsa prizadevanja po razbitju •J..'; 7atonJ- Danes je poloižaj raz-č'i. eru Naše članstvo pozna tiste, ki ga hočejo speljavati na stranska pota. In. v.nedeljo 22. januarja je že tudi z njimi obračunalo.
/a Krekovo organizacijo je v vsakem položaju in razmeram mogoča le ena pot: Smer, ki nam jo je začrtal Janez Krek, pot krščanskega življenja, delavske zavesti in dejavne demokracije!
Sklepi seje vodstva JSZ
Vodstveni zbor Jugoslovanske strokovne zveze, sestoječ iz načelstva, širšega načelstva i« predsednikov sti-okovnih skupin Jugoslovanske strokovne zveze, je v nedeljo 22. januarja 1939 razpravljal o položaju Jugoslovanske strokovne zveze.
Poročilo o položaju v organizaciji so podali predsednik JSZ in zastopniki krajevnih skupin. Na podlagi teh poročil in razgovorov so bili sprejeti sledeči sklepi:
Vodstvo in zastopniki skupin JSZ ponovno poudarjajo, da hoče JSZ ostati kot doslej neodvisna strokovna organizacija slovenskega krščanskega delavstva, ki stremi za preobrazbo družabnega reda v skladu s krščanskimi načeli družbe. Na teh temeljih je bilo ustanovljeno od dr. Janeza Evangelista Kreka, na teh načelih je delovala 4» let med slovenskim delovnim ljudstvom in bo na teh načelih vztrajala tudi naprej.
Slovensko krščansko socialno gibanje je bilo od vsega začetka branitelj duhovnih in gmotnih potreb slovenskega delovnega ljudstva: zaveda se tudi danes svojih dolžnosti v skrbi za boljšo prihodnost slovenske narodne skupnosti. JSZ kot predstavnica slovenskega krščanskega socialnega gibanja je bila vedno glasnik prave ljudske demokracije, temelječe na resnični ljudski svobodi. Za spoštovanje tega načela se je vedno borila in ga priznava tudi drugim. Zato odklanja odločno in s protestom, da bi si kdor koli prilaščal monopol bodisi na katoliško bodisi na slovensko skupnost. Tozadevno pristojnost priznavamo samo škofu in papežu in nikomur drugemu.
Vodstvo in zastopniki skupin JSZ enoglasno in najodločneje obsojamo način boja, ki ga zadnja leta vodi proti JSZ Zveza združenih delavcev. Tembolj pa moramo še obsoditi način, kako je 770 s svojo objavo v »Slovencu« z dne 19. I. 1939 ponudila roko sprave. Ta ponudba ne izraža najmanjše pomirljivosti in spravljivosti; nasprotno, spremljajo jo očite in prikrite grožnje, ki nujno vsako odkritost razpravljanja onemogočajo. Funkcionarji JSZ ne moremo takih ponudb vzeti za resne im odkrite, temveč jih moramo smatrati le za nov napad, ki daje misliti na nov način neodkritega boja proti JSZ. Čutimo dolžnost opozoriti slovensko javnost na dejstvo, da je ZZD v današnjem sestav« le majhen del državne delavske organizacije, ki ima svoje vodstvo izven Slovenije. Toda kljub temu JSZ tudi sedaj ne odklanja sporazuma, toda sporazum mora biti sporazum, ne pa diktat. 7.ZD mora najprej izjaviti, da gre prav tako v l>orbo proti vsemu, kar hoče okrniti svobodo organiziranja in delavskega gibanja. Šele potem je mogoče priti do kakšnih razgovorov, ki morajo bazirati na »celjskem paktu«.
Vodstvo in funkcionarji JSZ z veseljem ugotavljamo, da se člani JSZ zavedajo važnosti neodvisne slovenske krščansko socialne strokovne organizacije. Za njen obstoj in razvoj smo pripravljeni vsi voditi boj kot doslej tudi v prihodnje. Javni in prikriti napadi, ki trajajo že več let, niso mogli razcepiti vrst zavednega delavstva.
Zastopniki skupin JSZ izrekamo zaupnico svojemu svobodno izvoljenemu vodstvu ter pozivamo vse organizirano delavstvo, da strne svoje vrste in da častno vztraja v borbi za svojo organizacijo tudi v naprej.
Vodstvo JSZ za izpopolnitev socialne zakonodaje
Seja vodstva JSZ je poleg resolucije o splošnem poožaju in smeri organizacije sprejela tudi naslednjo resolucijo:
Vodstvo JSZ jc razpravljalo tudi o strokovnih vprašanjih in socialni zakonodaji. Soglasno je ugotovilo:
1. Da je v ministrski uredbi o minimalnih mezdah, arbitraži in razsod-ništvu zvišati osnovno mezdo od 2 na 3 din na uro. Sedanjo mezdno lestvi c o so zaradi uvrstitve obratov v posamezne grupe marsikateri delodajalci smatrali za lestvico »realnih mezd«, katerih primernost draginjskih razmeram in vrednosti delavčevega dela je že ugotovila kr. banska uprava. Pri ve-
čini pogajanj zlasti v obrtnih strokah so podpisane organizacije naletele na take in slične ugovore delodajalcev.
V času po 1. VIII. 193? je odpadla tudi glavna ovira za enotno minimalno mezdo s tem, da je bila uvedena minimalna mezda v sosednih banovinah ter je tako odpadlo sklicevanje na »konkurenco iz sosednih banovin«, ki je bila na zadnji anketi glavni razlog za določitev nižjih minimalnih mezd.
Ne samo potreba po n a j s k r o m -nejšem eksistenčnem minimumu diktira uvedbo najvišje možne minimalne mezde v dravski banovini, marveč so tudi v preteklem letu sklenjene kolektivne pogodbe v obrtnih
podjetjih jasen dokaz, da je edino I« enotna minimalna mezda 3 din v obojestranskem interesu, ker bo uvedba te mezde vsaj nekoliko omilila nelojalno konkurenco na račun nizkih delavskih mezd onih krajev, kamor doslej delavske strokovne organizacije Se niso prodrle.
Izjeme čl. 3., ki so bile delno utemeljene lansko leto, sedaj niso Teč utemeljene, kar dokazujejo v tem času med organizacijami in prizadetimi podjetji sklenjeni mezdni s p o-r a z u mi, ki predvidevajo višje urne ?*??. .* Pečina v čl. 3. navedenih podjetij ima dolgoročne dobavne zaključke ter se je njih gospodarski položaj izboljšal.
2. _ Uredbo o preskrbovanju brezpot-selnih delavcev je popraviti v toliko, da bodo kakor preje tudi sedaj imeli
(Nadaljevanje na 2. strani)’
2 - Št. 5 - 19»
DELAVSKA PRAVICA
V vztrajnosti in poštenosti Je naša prihodnost!
■	2-n.;
Naš stari borec in prvi Krekov sodelavec ter podpredsednik JSZ Jože Gostinčar je poslal seji vodstva JSZ naslednje pismo:
Dragi tovariši!
Današnja seja vodstva JSZ naj bi bila posebno zanimiva in pomembna. Gre za ponudbo združe-
nja obeh organizacij. Mi smo gotovo vsi za mir med krščanskim delavstvom, toda ne na način volka, ki je vabil k sebi ovco, da bi jo požrl. Vabilo v »Slovencu« je naravnost žalitev, mimo katere moramo iti le z obžalovanjem, da se nekdo tako globoko spozabi in jasno izjavi, kakor da so delavci pri JSZ sami otroci. Ako jim nismo dovolj »katoliški«, bomo v tej družbi postali pogani.
Po mojem mnenju se z ozirom na varnost in mir ter na smernice JSZ ne moremo kakor koli združiti z ljudmi hudobnega namena. Po mojem mnenju je ta ponudba sprejemljiva in je kratko za kloniti. Ker ne morem zaradi lezni nikamor, prosim za oprošče-nje, da danes ne pridem k seji!
V	vztrajnosti in poštenju je naša prihodnjost!
Pozdrav vsem
JOŽE GOSTINČAR.
Strokovna porodila
Dva milijona
ne-
od-
bo-
Vsaka resna strokovna organizacija mora napraviti ob koncil leta obračun. Biti mora proti sami sebi odkrita in nič olepševati. Obračun more namreč pokazati uspeh ali pa neuspeh njenega delovanja v preteklem letu. Če bi bil obračun površen ali pa lažniv, bi bila tudi slika o uspehu ali neuspehu lažniva.
Tudi JSZ je napravila tak obračun. Prav zvesto je obhodila vse boje na terenu. Večkrat so bili zelo vroči. Ugotovila je pa, da so bili uspešni. Zasluga za to gre v prvi vrsti voditeljem skupin, ki so vedno in ob vsaki priložnosti izvrševali svojo dolžnost — 'urez oklevanja. Uspeh strokovnega dela pa dokazuje, da je bilo tudi članstvo v strokovnem pogledu na svojem mestu. Uspehi so mogoči lle tani in tedaj, če se more vodstvo opirati na zanesljive člane.
Uspeli strokovnega delovanja JSZ pa tudi dokazuje, da ima JSZ izvežbane funkcionarje. Kajti delovanje na terenu zahteva od vsakogar sposobnost glede poznavanja socialne zakonodaje, poznanja delavskih razmer in razmer v obratih. Nič manj pa ne zahteva tu-
Pogajanja za novo tekstilno pogodbo niso uspela
Veljavnost dne 51. decembra 1938 odpovedane kolektivne pogodbe za tekstilno delavstvo poteče 34. januarja t. J. ter bi s 1. januarjem 1939 nastopilo brezpogodbeno stanje, če do takrat ne bo podpisana nova kolekti vna pogodba.
•Delavske strokovno organizacije so obenem z odpovedjo dosedanje pogodbe predložile predlog za novo, v katerem zahtevajo v glavnem:
1. Povišanje vseh tarifnih postavk za 15%.
2. 'Priznanje dopustov in zboljšanja socialnih ugodnosti delavstva.
3. Ureditev delovnega razmerja kurjačev in strojnikov.
4. Dopolnitev tarife s postavkami za novo uvedene oddelke, stroje in blago.
5. Reševanje lokalnih sporov in urejevanje lokalnih vprašanj direktno med organizacijo in podjetjem. /
6. Možnost prilagoditve tarif draginj-skim spremembam brez odpovedi 'pogodbe.
(Pogajanja za novo pogodbo so 'se pričela dne 18. januarja in nadaljevala v četrtek 19. januarju. V imenu zveze delodajalcev tekstilne stroke je njen tajnik dr. Golia pojasnil stališče delodajalcev. ki odklanjajo splošno povišanje mezd, češ da bi tako povišanje zmanjšalo konkurenčno sposobnost tekstilne industrije v Sloveniji proti jugu in proti uvozu iz zamejstva.
Enako iz načelnih razlogov odklanjajo uvedbo dopustov ter prepuščajo to vprašanje v rešitev naši socialni zakonodaji.
Tudi rešitev vprašanja strojnikov in kurjačev odklanjajo z motivacijo, da je vprašanje, kurjačev že itak rešeno z dosedanjo pogodbo, kjer so izenačeni s profesionisti, strojnikov pa je komaj 18, katerih delovni pogoji so itak poselbno urejeni.
Tudi glede splošnega dela kolektivne pogodbe vztrajajo delodajalci v glavnem na starem besedilu, predlagajo pa. naj se ukine izplačevanje tOO% poviška za delo ob praznikih in se prizna le 50% poviška, za vzdrževalna in pripravljalna dela pa naj bi se povi-
šek ukinil. Delodajalci so tudi proti neposrednemu reševanju sporov med organizacijami in posameznimi podjetji, za individualne spore, katerih podjetja na posredovanje zaupnikov ne bi rešila, pa predvidevajo sodno pot. Kon-čno smatrajo delodajalci v času, dokler traja kolektivna pogodba, za nedopustno poravnalno postopanje v morebitnih nastalih sporih ter izvajanje posledic po uredbi o minimalnih plačah.
Delavske strokovne organizacije so k tem izjavam delodajalcev soglasno zavzele 'sledeče stališče:
Odločno odklanjajo vse tiste proti-predloge delodajalcev k splošnemu delu kolektivne pogodbe, 'ki pomenijo poslabšanje doslej zagotovljenih ugodnosti in pravic delavstva. Vztrajajo na tem, da morajo ostati vse doslej zagotovljene pravice še nadalje v veljavi ter se more splošni del dopolniti s potrebnimi novimi določbami.
Vztrajajo na izvedbi splošnega po. višanja delavskih mezd za 15%, ker je ta zahteva utemeljena z dvigom draginje v zadnjih dveh letih in z dejstvom, da že pri pogajanjih leta 1936. niiso bile določene take mezde, ki bi ustrezale tedanjim draginjskiim razmeram. S 15% povišanjem mezd se 'bo ustvarilo vsaj približno normalno stanje, skladno s poviškom draginje in življenjskim položajem tekstilnega delavstva.
Organizacije so poudarile, da more le zadovoljiva rešitev teh dveh točk garantirati uspešna nadaljnja pogajanja. Istočalsno so organizacije vztrajale na uvedlbi dopustov in ureditvi delovnega razmerja strojnikov in kurjačev ter pri posredovanju organizacij v reševanju sporov po podjetjih.
Zveza delodajalcev tekstilne stroke je po posvetovanju izjavila, da obstoji možnost glede obvarovanja vseh doslej zagotovljenih ugodnosti, odklanja pa se splošno povišanje mezd ter 'bi delodajalci pristali na povišanje po skupinah, in sicer nizkih mezd pod 3.35 din ter mezde 3.25 din za kvalificirane de-
lavce, t. j. tiste, ki so že dalj časa zaposleni v podjetju. Glede ostalih točk splošnega dela pogodbe bo mogoč sporazum, glede dopustov in glede organizacijskih intervencij pa vztrajajo na odklonilnem stališču.
Delavska delegacija je zahtevala, da naj delodajalci predlože svoj predlog glede povišanja mezd, da bo mogla zavzeti končno stališče.
Delodajalci so predložili 'skupno povišanje za 28 postavk kolektivne pogodbe, pri katerih bi se mezde zvišale za 0.10 din do 0.25 din na uro, vse ostale postuvke pa bi ostale nespremenjene. Za predilnice 'lanu pa bi znašale začetne plače za delavke 2.75 din, zu delavce pa V25 din, za tkalce gasilnih cevi 3.70 din.
Delavska delegacija tega predloga ni mogla sprejeti niti za podlago za nadaljnja pogajanja, ker je iz njega razvidno. da žele delodajalci obdržati dosedanje mezdno stanje nespremenjeno, ter je ponovno poudarila zahtevo, da smatra le splošno zvišanje sedanjih ta-ritnih postavk vsemu delavstvu za današnjim življenjskim potrebam ustrezajočo rešitev.
Ker tudi delodajalci niso hoteli pristati na splošno zvišanje mezd, so se pogajanja razbila.
Delavske strokovne organizacije bodo o nadaljnjih svojih ukrepih v prihodnjih dneh obvestile organizirano delavstvo, apelirajo pa že danes na vse tekstilno delavstvo brez izjeme, da se zave in spozna, da je uspeh odvisen od organizirane moči in enotnega nastopa delavstva. Zato pozivamo vse delavstvo: Organizirajte se!
di požrtvovalnosti. Vsak funkcionar se more ves predati svoji nalogi in biti pripravljen vsak čas doprinašati žrtve. Le pod takimi'pogoji uspeh ne izostane.
Obračun JSZ za leto 1938 je za organizacijo časten. V denarnem efektu se izraža v številki 2,000.000.— din. To se pravi: Po posredovanju JSZ so sc r obratih n jenim članom in ostalemu delavstvu ■zvišale plače, in sicer v taki meri, da znaša ta vsota 2,000.0000 din.
V	tej številki so pa upoštevana le tfcrta posredovanja, tista mezdna gibanja, ki jih je izvršila JSZ sama.
JSZ «a je sodelovala pri številnih mezdnih gibanjih v zvezi z drugimi delavskimi strokovnimi organizacijami. Tudi tukaj je postavila svojega moža in priborila delavstvu znatne uspehe.
Zaenkrat poudarjamo le to strun dela JSiZ v letu 1938. Rekli smo že, da je ta uspeh časten. Zavedati se pa moramo, da živimo v težkih razmerah. Zaradi tega bo borba za zboljšan je gospodarskega položaja delavstva vedno težja. Delavstvo bo zmoglo ta boj le, če 'bo čim bolj enotno in če bo /nalo še bolj strniti svojo odporno silo.
Prvo, kar je potrebno, je. da gremo z. velikim pogumom v volilno borbo za delavske obratne zaupnike. Delavski obratni zaupniki sicer ne spadajo direktno k delavski strokovni organizaciji. Vendar pa so na mestu in v korist delavstvu le tam, kjer so vzgojeni po delavski strokovni organizaciji in kjer se morejo opirati na delavsko strokovno organizacijo. Ravno zaradi tega spadajo volitve delavskih obratnih zaupnikov med glavne naloge delavske strokovne organizacije. Torej geslo vseh zavednih strokovničarjev je: Obratni delavski zaupnik smo postati le zaveden strokovničar. Zato [»a je naša dolžnost, da gremo v borbo za take delavske obratne .zaupnike.
iDruga naloga je, da strokovno organizacijo še bolj razširimo in poglobimo. Sicer je sedaj neobičajno veliko obrekovanja na JŠZ, pritisk na uaše člane nezaslišan. Slabiči so zaradi tega v zadregi, nekateri odpadajo. Toda zn zavednega strokovničarja so take razmere nov pogon zn borbo. Ve, da so na delu spletke kapitalizma in njegovih slug, da bi zdrobili in uničili najbolj zavedno in neustrašeno delavsko strokovno organizacijo. Strokovničar ve, da se bori za svoj obstoj, za svojo blaginjo tedaj, ko se bori za blaginjo svoje delavske strokovne organizacije.
Če bo vsak storil v tem pogledu svojo dolžnost, potem bo obračun JSZ za leto 1939 še bolj blagoslovljen in plodovit za člane JSZ, kukor je bil v letu 1938.
GRAMOFONSKE
PLOŠČE
šlagerje, plesne, narodne, s harmoniko in petjem samo 30 din. Razen tega vzamemo tudi staTe v račun. Iščite seznam!
Volitve obratnih zaupnikov
(Nadaljevanje s I. strani:) pravice do podpore sezonski delavci. Omejitve, ki jih ima nova uredba glede sezonskih delavcev so krivične. Sezonski delavci so namreč brez, dela v zimskem času in zaradi nizkih zaslužkov so v velikih potrebah. Naši sezonski delavci so po veliki večini delavci brez vsakega premoženja in navezani samo na redni zaslužek v času sezone. Zato zahtevamo, da se uredba popravi tako, da bodo sezonci imeli pravico do brezposelne podpore vsak čas, kadar so brezposelni in imajo zato potrebno članstvo.
3.	Ponavljamo zahteve, da je popraviti pravilnik za volitve delavskih obratnih zaupnikov, ki naj se volijo za najmanj dve leti. S to spremembo bi zaupniki dobili več vpogleda v delo, katerega morajo vršiti kot zakoniti predstavniki delavstva. Poleg tega pa bi imeli manj težav, ker bi se v delo »vedli in bi ne delali napak, zaradi
katerih jih čestokrat delodajalci preganjajo.
Pri vsem tem pa je treba dati delavskim obratnim zaupnikom pri vršenju njihovih funkcij več zaščite, kakor tudi da se zakoniti predpisi striktno in strogo izvajajo.
4. Zahtevamo razpis svobodnih in tajnih volitev v Delavsko zbornico, kakor tudi v vse ostale socialne politične ustanove. V svobodnih in tajnih volitvah naj delavstvo samo odloči, komu bo zaupalo v upravljanje te svoje ustanove. Delavstvo se zaveda, da so te ustanove njegova last, da ono samo
7,a nje doprinaša potrebne žrtve in zato hoče in mora imeti v njih tudi samo odločilno besedo.
5. Naša zahteva gre dalje tudi za tem, naj oblasti s svojimi organi vodijo skrb in kolikor jim je to po zakonu naloženo, tudi vodijo brigo in skrb za izvajanje zaščite, katero naj nepristransko in strogo izvajajo.
V	nasprotju s postopkom prejšnjih let je banska uprava volitve obratnih zaupnikov letos razpisala na dva dneva v vseh podjetjih, kjer bomo tudi mi šli na volitve. V nekaj podjetjih so volitve razpisane za 10. februar, v večini, pa za 15. februar. Kjer so volitve prijavili šele v zadn jih dneh, te sicer še niso določene, bodo pa najbrž prav tako 15. februarja. V nasprotju z volilnim postopkom prejšnjih let je letos povsod določen reden volilni postopek. Reden postopek je posebno tam, kjer bo vložena samo eno lista, zelo lahek, in je takle:
Banska uprava že sama pozove podjetje, da izroči predsedniku volilnega odbora seznam volilcem. Po ta seznam naj gre predsednik v podjetje. Volilni odbor napiše razglase (oflbraizec 3.) in da na razpolago seznam volilcev. Sestavi naj se kandidatna lista, kii naj se vsaj 3 dni pred vollitvami nabije tam, kjer je bil prej nabil razglals. S tem so volitve izvršene, če je vložena samo ena kandidatna ilista. Kanididati postanejo zaupniikii. Nato se napravi zapisnik (obrazec 5.) v 4 izvodih. Vse nadaljnje formalnosti so take, kot pri skrajšanem postopku.
Kjer bo pa več kandidatnih list, se mora izvesti glasovauje. Od Delavtsjke zbornice je treba zahtevati glasovnice
in kuverte. Sporočiti je treba, koliko je volilcev ter koliko in kakšne barve bodo kandidatne liste. Po volitvah ise naredi zapisnik (obrazec 6.). Ostali postopek je isti kot pri prejšnjih načinih.
Ker so volitve razpisane po vseh podjetjih za dva dneva, ne. bo mogla ne organizacija ne Delavska zbornica pošiljati svojih zastopnikov na volišča. Če bi bilo kje to res potrebno, sporočite centrali obenem z opisom vseh okoliščin, zaradi katerih bi bila navzočnost zastopniku centrale 'i>otreibua. — Centrala bo dala potrebna navodila in po možnosti poslala svojega zastopnika. Predvsem pa opozarjamo, da povsod pravočasno iu dobro pripravite kandidatne liste, ter izvedete agitacijo za volitve.
Pri vseli nejasnosti se obrnite na centralo, ki bo takoj dala vsa potrebna pojasnila.
Letošnje volitve so izredno važne, zato z vsemi močmi poskrbite, da bo JSZ izšla iz volilnega boja častno!
Krščansko socialistična ideja ni samo za dobre in mirne čase: nesti jo moramo tudi skozi hude dni in jo okrepiti v blaginjo slovenskega ljudstva!
DELAVSKA PRAVICA
1939 — št. 5 —
<7^ rialih krajih
Odgovornost
Dan za dnem vstaja ob neprestanem, kopičenju napadov in sumničenj pred človekom vprašanje skupnostne in osebne odgovornosti, ki je, kakor se zdi vse skupaj, izgubila za veliko večino slovenskih ljudi vso vrednost in tudi vsebino so ji strašno izmaličili.
Moderno poganstvo, ki vedno bolj in bolj sili v ospredje in skuša z.a vsuko ceno zavzeti vsakega posameznika in tudi posamezno zaključene družbe, prinaša s seboj, kur je popolnoma razumljivo, čisto svojsko miselnost in gledanje na svet, probleme, ki se v svetu javljajo, na 'človeka in njegovo mesto v družbi. Kakor je prinesel komunizem s seboj čisto svojsko, krščanstvu popolnoma nasprotno gledanje na probleme človeka in sveta, prav tako je prišel v naše krščanske razmere, ki gotovo prav v sedanjem času niso najbolj idealne, s krščanstvu sovražno doktrino, ga z njo tu pa tam temeljito zamajal in celo pregnal v katakombe. Zdi se nam potrebno še ugotoviti ob tem dejstvu, ki gu pote ne moremo tajiti, kajti dogodki zadnjih dob nam o tem jasno pričajo (predvsem pa zad-nju leta), da so vzdržali v tem navalu modernega poganstva, ki je po našem mnenju šele prvi v vrsti, ki jih pripravlja, samo trdni, do koncu s krščanstvom prežeti ljudje, ne pa tisti, ki jim je vse krščanstvo temeljilo v papirnatih časopisnih frazah in so poznali doslednost le na papirju, v časopisu in ob presojanju drugih, sami pa načel, ki so jih predpisovali drugim, nisopri-znavali in se niso po njih ravnuli.
In prav te je poganstvo popolnoma zavzelo in jih do koncu izrabilo v svoje namene.
Zdi se nam, da vsak posameznik, predvsem pu še vsak kristjan, ob vsakem svojem koraku prevzema zanj odgovornost. ki je brez dvoma v sožitju ljudi velik in važen motiv. Tu smo morda kristjani v vseh dobah najvdč grešili. Koliko sumničenj, obsodb in rekletstev smo nagrmadili na druge, nko strašno smo naravnost preganjali vsakogar, ki je upal povedati svoje osebno mnenje (do česar je kot kristjan n. pr. imel zraven vsega še vso pravico in celo dolžnost! Pomislimo samo, kaj je napisal nadškof dr. Šarit: o avtokritiki!) — nihče ni hotel poznati obzirnosti in zdelo se je. da bo to divjanje pokopalo pod seboj še vse tiste. ki so bili odločeni vztrajati in hoditi resnično po poti, ki jo črta lu|č Evangelija. Tu se. po našem mnenju, začenja tudi pot čez Golgoto, katero mora vsak pravi in resnični katoličan prehoditi. Tako mirno lahko trdimo, da je moderno poganstvo med kristjani našlo prav za prav zelo pripravna tla in jih je večkrat v veliki večini že v prvem navalu zavzelo in prevzelo. I o-mnnjkanje smisla odgovornosti za vsako dejanje, ki ga storimo kot ljudje ali pa kot člani družite, ki ga prinaša s seboj tudi moderno poganstvo — to sta bili skupni potezi modernega »človeka« im »kristjana«. In tu je bilo sodelovanje kaj lahko, čeprav je bilo v popolnem nasprotju s Kristusovim naukom.
Če pogledamo v naše slovensko katoliško dogujanje, bomo luhko brez skrbi in težav ugotovili takšna dejstva, ki prav v današnjih dneh prihajajo do vidnega izraza. Poglejmo samo pisanje delu našegu slovenskega katoliškega tisku, ki razširja brez vsakega pomisleka neprestano iz dneva v dan in iz tedna v teden neresnico; |K>glejmo prizadevanje nekaterih, da bi razbili n. pr. vrste, krščanskega delavstva in ga izrabili v svoje namene; pomislimo nekoliko na duhovno nasilje, ki ga skušajo nekateri v našem slovenskem katoliškem občestvu izvajati nad drugimi katoličani pod krinko discipline, pokorščine in podobnih domislic. In ob vsem tein se vprašujemo: .Kuj more vse to roditi? Prepričani smo, da gotovo prav nič koristnega in dobrega.
tn zanimivo je dejstvo, da je ta zaslepljenost in pomanjkanje smisla za od-govornost, ki bi gotovo prav v cianaš-njem težkem času morala urejati in voditi vse naše delo in udejstvovanje, prišla že tako daleč, da ne morejo v njej spoznati nevarnosti, ki se nam vedno bo’j in bolj približuje in neprestano bolj grozi, da bo zastrupila vse naše javno življenje in prizadevanje s svojo krščanstvu in človeku sovražno miselnostjo.
Brez dvoma je prav danes tem bolj potrebno ob takšnih razmerah tudi naprej vzdržati in prav nič oklevati. Pot. ki smo jo doslej hodili od Kreka dailje, je vodila vedno naprej in brez ovinkov. Mnogo ljudi in sktlpin jo je poskušalo usmeriti tja. kjer bi jo ti posamezniki zaradi svojih koristi ho-
Ljutomer
V nedeljo 15. januarja se je vršil občni zbor tukajšnje istrokovne skupine. Občnega zbora stu se udeležila tov. Ogrin in tov. Areh kot zastopnika ekspoziture JSZ v Mariboru. Odborniki so podali poročila, prav tako tudi predsednikovega, ki se zuradi bolezni ni mogel udeležiti. Oba zastopnika iz Maribora pa sta dala poročilo o delovanju JSZ v preteklem letu. Pri volitvah smo izvolili sledeči odbor; predsednik Lebar Rudolf, Stročja vas 5, tajnik Gorički Martin, Globoka 228, blagajnik Ma-cun Jožef, Stročja vas 17, odborniki: Semenič Martin, IKamcnščak; Mavrič Franc, Stara cesta 44, Ljutomer. — Za .sklep je novi odbor izjavil, da bo z vsemi silumi delal za to, da se skupina čim bolj dvigne in razširi med vsem okoliškim delavstvom. To naj bi bil odgovor na vse napade na JSZ.
Ljubno
Dne 5. februarja se vrši redni občni zbor 'skupine žagarjev JSZ v gostilni Mecenovič v Radmirju ob 2 popoldne. Vubljemi ste vsi elani, da se občnega zbora udeležite. Centralo bo zastopal tov. Stane Kovač iz Celja.
Prosimo tudi, da poravnute ta dan zaostalo članarino. Kdor ne bo poruv-nul članarine za preteklo leto, se mu bo ustavila »Deluvska pravica« in ga bomo po občnem zboru izključili. Zavedajte se, da ima organizacija stroške z nami ter je zato dolžnost vsakega člana, da v redu plačuje članarino. Ce bomo čakaLi, da nam bodo začeli pečeni golobje sami leteti v usta, ne borno nikamor prišli. Vsi moramo delati za enega in eden za vse. Oklenite se tesneje organizacije. — Blagajnik.
Črna pri Kamniku
V nedeljo 15. januarja smo imeli v gostilni J. Osolniku v Črni redni občni zbor naše skupine. Občni zbor je bil dobro obiskan. Vodil ga je tov. Valentin Slevec. Za njim so podair poročila vsi ostali odborniki. Centralo je zastopal tov. Štefan Pavšič, ki je /.branemu delavstvu razložil pomen občnega zbora ter bodril tovariše k večji složnosti in delavski zavesti.
Nato je 'bil soglusno izvoljen naslednji odbor:	Kladnik	Martin. Homšak
Matevž, Rak Anton. Spruk Janez, Seino-žetnik Jožef.
V nadzorstvo so bili izvoljeni: Žagar Franc, Slevc Valentin, Resnik Angela.
Pozivamo vse tovariše in tovarišice, da še. bolj strnejo svoje vrste ter ne nasedajo raznim vsiljivcem, ker bomo le tako mogli biti kos vsem naporom.
Zagorje
Zahvala. Vsem, ki so ob nesrečni smrti našega očeta spremili na zadnji poti. izrekamo najlepšo zahvalo. Prav tako smo dolžni posebno zahvalo duhovščini, zastopstvu rudnika. Jugoslovanski strokovni zvezi, pevskima zboroma za zapete žalostinke, darovuleem vencev ter predsedniku JSZ za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. — Žalujoča družina Hribarjeva.
Zahvala. Dolžnost mi je. du se v Vašem listu najprisrčneje zahvalim vsem. ki .so mene in mojo družino tolažili' ob nesrečno umrlem možu. Zahvaljujem si; vsem darovalcem vencev, zastopstvu rudnika, duhovščini, obema pevskima zboroma za zapete žulostin-ke, govorniku g. Slamniku za nagrobni govor in Vsem, ki so pokojnega v velikem številu spremili k večnemu počitku. Vsem naj Bog plača! — Jere Justina.
Nihče od članov naj ne pozabi, da
teli imeti, toda vedno so 'bila takšna hotenja zastonj in zastoni so se z.ale-tavaLi v skupnost slovenskega krščanskega delavstva in Vseh tistih, ki so se okoli te skupnosti zbrali in združili v resnično homogeno in kompaktno celoto. Res je. da so se ob takih poskusih izvršila tedaj vedno neke vrste čiščenja. ki so pa nam, ki smo se zbirali v občestvu slovenskih krščanskih socialistov, le koristila in naše vrste očistila in okrepila. In prav to je bil po našem mnenju velik blagoslov. Danes prav zato lahko mirno rečemo, da smo načela krščanstva in človekove osebne svobode vedno branili in jih ohranjali novim rodovom tako čista, kakor smo jih iz rok velikega Janeza Evangelista Kreka prejeli!
je v nedeljo 29. januarja ob 9 dopoldne v Zadružnem domu redni letni občni zbor, na katerem bo centralo zastopal tov. Lešnik iz Hude jame. Pridite vsi!
Kranj
V nedeljo 29. januarja se bo vršil sestanek za vse delavstvo. Ker pride zastopnik centrale, vabimo posebno vse tekstilno delavstvo, da se sestanka polnoštevilno udeleži. Na programu je potek pogajanj za novo tekstilno pogodbo. Pripeljite tudi neorganizirane! Vsak naš član naj pa izvrši svojo dolžnost. Sestanek se vrši v dvorani gostilne Lukež.
Kamnik
V nedeljo '29. januarja ob 9 dopoldne, se bo vršil redni letni občni zbor naše strokovne skupine kovinarjev, v restavraciji »Grajski dvor« (pri Petru) z običajnim dnevnim redom, iKer je tov. Pukšič zadržan, bo centralo zastopal tov. Reberšek iz Maribora. Tovariši in tovarišice, bolj kot kdaj koli je potrebno danes, da pokažemo svojo moč in enotnost. Ne strašimo se groženj ter ne nasedajmo praznim obljubam!
Občni zbor naj bo merilo naše zavednosti in inoči, zato naj vsak član za nedeljo opusti vse drugo ter pokaže s svojo udeležbo, da hočemo Krekovo Jugoslovansko strokovno zvezo braniti proti vsem nupadom, pa naj ti prihajajo z desne ali leve. Naj živi močna in borbena JSZ!
V	zadnji številki »Delavske pravice« smo krajevnim skupinam sporočili, naj občne zbore, kateri so bili določeni za nedeljo 22. januarja, prelože na nedeljo 29. t. m. Toko se bodo v nedeljo 29. t. m. vršili redni letni občni zbori pri teh-le krajevnih skupinah;
Strokovna skupina kovinarjev Javornik, zastopnik centrale Srečko Žumer.
Strokovna skupina delavcev Kočevje, zastopnik centrale tov. Štefan Pavšič. Občni zbor se vrši ob tl. uri dopoldne v prostorih gostilne Beljan v Kočevju.
Strokovna skupina tekstilnega delavstva Šenčur (popoldne), zastopnik centrale Škofič Ciril.
Strokovna skupina gradbenega delavstva Kresnice, in to ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Vehovec v Kresnicah. Zastopnik centrale Sotler Henrik ilz Vevč.
Strokovna skupina gradbenega delavstva Apače, zastopnik centrale Lipnik Rupert.
Strokovnu skupina lesnega delavstva Nazarje, zastopnik centrale Jurač Jožko iz Celja.
Strokovnn skupina tekstilnega delavstva Oti.ški vrh, zastopnik centrale Peistotnik Janez (popoldne).
Strokovna skupina lesnega delavstva Slovenjgradec, zastopnik centrale Pe-stotnik Janez (popoldne).
Strokovna .skupina rudarjev v Zagorju, ob 9 dopoldne, v dvorani Zadružnega doma. zastopnik centrale Lešnik Lojze.
Strokovna skupina kovinarjev Kamnik, ob 9 dopoldne v prostorih restavracije Grajski dvor. Zastonnik centru-lo Reberšek Karel iz Maribora.
Strokovna skupina lesnega delavstva Rimske Toplice, ob 2 popoldne v prostorih gostilne Majcen v Gračoici.
Strokovna skupina lesnega delavstva Begunje pri Cerknici, ob 5 popoldne v prostorih gasilne dvorane v Begunjah. zastopnik centrale tov. Bore Ma-vricij irz Duplice.
Strok, skupina pupirničarjev Med-
Ob vsem tem, kar v zadnjem času govorijo ali pišejo o nas. se znova potrjujejo ugotovitve, ki smo jih skušali nekoliko nanizati zgoraj. Ko je na eni strani v borbi proti občestvu slovenskih krščanskih socialistov padel vsak predsodek in vsaka misel nu odgovornost za Vsa ta počenjanja pred slovensko javnostjo in zgodovino, stojimo mi še bolj vztrajno in odločno na načelih krščanstva; in človekovih osebnih pravic, ki jih bomo branali in ohranili nedotaknjene, kajti vse preveč se zavedamo velike odgovornosti, ki smo jo prevzeli nase pred 45 leti. ko smo začeli hoditi pot. ki. jo riše Kristusov križ in vodi pruv tako preko Golgote, kakor je vodilu pred 2000 leti.
Javno pozivamo predsednika ZZD
pri »Titanu«, da vrne odboru JSZ v Kamniku organizacijski blok za vpisovanje nabrane članarine, ker že nekaj mesecev ni obračunal plačane članarine. Izgovor, da bi blok izgubil, po našem mnenju ne more držati ter tega g. Dolenc tudi ni povedal tov. predsedniku, ko je blok prvič od njega zahteval, ampak se je na to spomnil šele na drugi predsednikov opomin. Torej g. Dolenc, blok in denar, ali pa bomo napisali številke in še kaj! — Odbor.
Jesenice
V	nedeljo 15. januarja je iimela Strokovna skupina kovinarjev na Jesenicah redni občni zbor. Odbor je ostal — z malenkostno spremembo — isti kot doslej. To je pač znak, da •članstvo odobrava njegovo dosedanje delo in stališče, od katerega se ne bo premaknil no odbor ne članstvo. To se je nedvoumno pokazalo, ko je predsednik .sporočil članstvu, da je prišla pobuda od jeseniške ZZD, da bi se na tem zboru poskusilo napraviti zbliža-nje med nami in ZZD. Članstvo je to kategorično in enodušno odklonilo: niti eden se ni izjavil za to. To je pač znak, da delavstvo ne mara zelencev. Preko volje članstva pa ne moro iti ne odbor in ne centrala.
Stavblnci
Ljubljana. V nedeljo 29. januarja bo ob 10 dopoldne v prostorih JSZ v Delavski zbornici občni zbor naše skupine. Naša dolžnost je, da se ga v čim-večjem številu udeležimo, obenem pa se pogovorimo o nadaljnjem delu.
vode, zastopnika centrale tov. Toman iz Ljubljane in Pangeršič iz Vevč.
Strokovna skupinu delavstva Tržič, t prostorih gostilne Perko ob 9 dopoldne, zastopnik centrale Jožko Rozman. •
Dal je se bodo vršili iscistanki in sicer:
Strokovna skupina opekarskega delavstva Radomlje, ob 5 popoldne v prostorih gostilne Cerar v Radomljah. Zastopniku centrale tov. Škof in Čuk Danilo z Viča.
Strokovna skupina tekstilnega delavstva Gameljne, ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Maček v Sp. Gameljnah.
Strokovna skupina tekstilnega delavstva Kranj, ob 9 dopoldne v prostorih gostilne Lukež v Kranju. Zastopnik centrale tov. Škofič iz Jarš.
•
Na praznik 2. februarja se bo ob D. vršil občni zbor strokovne skupine lesnega delavstva Preserje pri Kamniku, v prostorih gostilne K riškar v Pre-serjih.
V	nedeljo 5. februarja t. 1. pa se bodo vršili občni zbori:
Strokovna skupinu rudarjev v Trbovljah, in sicer ob 16. uri v prostorih Društvenega doma v Trbovljah, zastopnik centrale Diacci Alojzij iz Hude jame.
Strokovna skupina lesnega delavstva Kozarje, ob 14. na Vrhovcih št. 39. zastopnik centrale Ogrin Franc z Vrhnike.
Strokovna skupina lesnega delavstva Bohinjska Bistrica.
Strokovna skupina tekstilnega delavstva št. Vid, zastopnik centrale Žumer Srečko.
Strokovna skupinu tekstilnega delavstva Škofja Loka, zastopnik centru-le Jurač Jože iz Celja.
Strokovna skupina oblačilnega de-luvstva Škofja Loka, zastopnik centrale Bore Mavricij z Duplice.
Strokovna skupina tekstilnega de-stvu Škofja Loka, zastopnik centrale Zorman Rudolf iz Šenčurja.
Strokovna skupina delavcev in nameščencev Vič, zastopnik centrale Fajfur Tone.
Strokovnu skupinu opekarskega delavstva »Opeka«, Vič, zastopnik centrale štibelj Gašper.
Strokovna skupina lesnega delavstva Ljubno, zastopnik centrale Kovač Stane iz Celja.
************* *♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦«♦♦♦♦♦♦»» »MU
PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, Wanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino
MARIJA KRAŠOVEC
nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in pocenil
Občni zbori krajevnih skupin JSZ
(Hazgled fu%
Središče mednarodnih dogodkov je
na španiskem. bojišču v Kataloniji, kjer trajajo sedaj boji že eu mesec dni.
V	ofenzivi1, ki jo je začel general Franco 22. decembra lani, je v enem mesecu prodrl do prve utrjene obrambne črte, na kateri je sedaj osvojil mesta Taragona in Igualada. Na nekaterih mestih jo v začetku tedna Francova vojska s svojimi zavezniki prodrla do druge obrambne črte, ki se nahaja nekako 25 km pred Barcelono. Republikanske čete dajejo vedno hujši odpor. Močno pa jim primanjkuje orožja in hrane.
Republikanska vlada v Barceloni je
imela sejo v .ponedeljek nad tri ure. Vlada je sklenila, da še ostane v Barceloni, čeprav je m (»to 'zelo ogrotženo. Iz rnetsta pa so odredili prenos važnih arhivov in ukrenili potrebno za od.po-tovanje žena in otrok v manj ogrožene kraje. Po vsej Kataloniji je bilo proglašeno obsedno stanje.
Španski zunanji minister del Vayo je na potii ife Ženeve šel v Pariz. Tam ie razpravljal s francosko vlado o položaju za priimer Francove zmage. Dolgo so razpravljali tudi o vprašanju beguncev, ki1 beže iz katalonskega ozemlja na Francosko.
Francija je neodločena, kaj naj napravi spričo Francove ofenzive. Ako osvoji Franco Barcelono, bo močno ogrožena tudi Francija, ker je ob Francoski meji zgrajenih po Francovih 'zaveznikih že mnogo letališč. Francosko javno mnenje je mdčno razburjeno. Vsa levica z radikali je za to, da Francija da vojaško pomoč republikancem in tako zaščiti tudi sebe. Odločitev Francije je največje važnosti za nadaljnji razvoj dogodkov.
Važne odločitve svetovnih dogodkov se pripravljajo tudi1 na Vzhodu. Kitaj-sika Vlada napoveduje, da bo pričela po dosedanjih umikih z ofenzivo. Kitajska vojska šteje sedaj nad en milijon vojakov, ki še niso posegli v boT-bo. Kitajska se je do sedaj umikala in izvabila Japonce dal d? v notran jost dežele. Sedaj pa se kitajska vojska polagoma organizira za odločnejši odpor.
Amerika in Anglija stopata v ospredje na Vzhodu, kjer je drugo važno'središče svetovnih dogodkov. Obe sta poslali note Japoncem, kjer se opozarjata, da ne bosta priznali nobene nasilne osvojitve na Kitajskem. Amerika in Anglija vedno bolj podpirata Kitajce z denarjem in orožjem. Verjetno, da bosta ti dve državi energičneje posegli v obrambo svojih interesov pred Japonci, kot to delata^v Evropi.
Kaj se godi v Nemčiji? Važna sprememba v nemškem gospodarstvu in politiki se je izvršila s tem, da je gospodarstvenik Schacht zapustil mesto predsednika državne banke. Narodno-soci-aliistični časopisi so zapisali, da je Schacht mož s konservativnimi gospodarskimi nazori, ki nima razumevanja za sodobno narodno-sooialiistlKno gospodarsko .politiko.
Onemoglo Društvo narodov ne vzbuja nobenega zanimanja več. Zborovanje v Ženevi pretekli teden je bilo brezpomembno. Nobenega sklopa ne snorejo več napraviti, ki bi imei kako važnost. Za vprašanja na Vzhodu je Društvo brez moči. Anglija in Amerika morata sami skrbeti za to, da ju Japonci ne izženo iz toga dela sveta. Kitajci se za pomoč Društva narodov sploh niso več resno zavzeli. Razgovori v Gdanskem, kjer preganjajo Jude in izdajajo druge tem podobne zakone, so bili mrtvi in protesti samo formalni. O Paleistini so poročali Angleži, ki so predlagali o tem vprašanju love seje. Glavno delo zadnje seje je bilo, kako zmanjšati uradnike in stroške, ker države ne plačujejo več prispevkov.
“"PRAVICA
KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Izhaja vsak četrtek popoldne, v primeru praznika dan proj. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani, MikloSifieva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4948. Številka pošt. čekovnega računa 14.900.
Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol lota 20 din, za vse leto 40 din. Zamojstvo mesečno 7 din, letno 70 din.
Urejuje in odgovarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja 7,a konzorcij »Delavsko pravice« Sročko Zjmer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa e. 17 (Maks Blejec)
Bombe, atentati, eksplozije v Angliji
so razburile pretekli teden vso angleško javnost. Atentate pripisujejo irskim prevratnim organizacijam. Dejansko pa policija doslej še ni veliko zvedela o ozadjih, ki tiče za temi napadi. Gotovo so pri tem udeležene tudi kake tuje države, ki so že svoj čas pred vojno in med vojno pomagale Ircem, ko so bili v boju z Anglijo.
Kaj bo v primeru vojne v zraku, to
je danes vprašanje, o katerem že ces mesec razpravlja vsa angleška javnost. Že do poletja je sklenila vlada zgraditi skupna provizorična zatočišča pred bombnimi napadi. Vlada je v ta namen že naročila 120.000 ton jekla. Natčrt vlade, kako misli izseliti žene in otroke iz mest, pa še ni objavljen. Vlada že 'sedaj opozarja gospodinje, »da ni gotovo, kako bo funkcioniralo razde-
ljevanje živil« v primeru vojne. Zato svetuje že sedaj nabavo večjih zalog živil.
Večje prijateljstvo med Italijo inju-slavijo je značilno za naš čas in smer evropske politike. Italijanski zunanji minister Ciano, ki je bil pretekli teden v Jugoslaviji in se je v ponedeljek vrnil, je izjavil, da je zelo zadovoljen z bivanjem v Jugoslaviji, »Uispeh razgovorov je zelo pomemben za pomiritev tega dela Evrope.« Jugoslavija je obljubila Italiji, da bo za primer vojne nevtralna. Italijanski časopisi so ob tej priliki napovedali', da se bo začela večja trgovina med Italijo in Jugoslavijo. Italija se predvsem zanima za naše rudarstvo. Italija ponuja zgraditev novih železnic in cest. Govore, da bo Italija zgradila v naši državi veliko avtomobilsko tovarno. Italija ponuja izvedbo elektrifikacije nekaterih železniških prog. Dalje hoče Italija ustanoviti tudi veliko banko, ki bo vse te trgovske zveze finančno vodila. Doslej smo vodili glavno trgovino le z Nemčijo.
Izjava
Odkod naj delavstvo pričakuje rešitve
Stojimo pred volitvami obratnih zaupnikov, ki se bodo po želji nekaterih v letošnjem letu vršile v mesecu februarju. Mnenja smo, da je to zadeva delavstva in da si bo delavstvo samo v obratih po svoji uvidevnosti postavilo svoje zaupnike.
Zadeva o postavitvi obratnih zaupnikov pa kaže v letošnjem letu čisto novo smer. Prihajajo poročila iz raznih obratov, da so se pričeli zanimati za postavitev obratnih zaupnikov razni ravnatelji in celo šefi sami ter da so že dobili obratovodje in mojstri navodila, da vplivajo na delavstvo, da bo postavilo in volilo le zaupnike, ki bodo na listi ZZD.
Takšni vplivi so nam že nekoliko poznani, ker so se pojavljali že pred šestimi leti. Delavstvo je moralo takrat prenašati velike žrtve, marsikje kloniti takšnemu pritisku. Velika večina delavstva pa je bila odločna in si ni pustila postavljati zastopnikov Jn zaupnikov od zgoraj navzdol Mnogi izven delavskih vrst so tudi mnenja, da bi bilo pač najbolje, da se delavstvo izneveri svobodnim strokovnim organizacijam in se opredeli za tiste, katerih
vodstvo je v rokah visokih gospodov. Pritisk postaja vedno močnejši, neki gospodarski krogi sc že veselijo, da bodo zginile s površja strokovne organizacije, ki so se drznile neustrašeno braniti delavske koristi.
Kakšno stališče misli zavzeti k temu vsiljevanju naše delavstvo, je težko reci. Mnogi menijo, da delavci ne bi ničesar imeli proti temu, da jim postavljajo zaupnike delodajalci, če obenem seveda pristanejo na to, da imenuje delavstvo njihove zastopnike in funkcionarje v TOT, Zvezi industrijcev in drugod. To merilo pa v današnji svobodni dobi ne pride do pravega izraza. Zato je nujno, da delavstvo nekoliko bol j razmišlja o teh stvareh, posebno še o tem, kdo naj zastopa delavstvo proti podjetnikom, ko se mu v neštetih primerih nalagajo protizakonite kazni, ko se mu odtrgava zaslužek dan za dnem, ko ne prejema zakonitih nadurnih doklad itd. Delavci. ali mislite, da vam bodo gospodje ravnatelji postavili take zaupnike, ki bodo branili koristi delavstva? Ali sc zavedate, kakšna usoda čaka delavstvo. če bo dosežen cilj nekih l judi?
Važno za naše rudarje v Nemčiji
Rudar F. F. je bil več let zaposlen v nemških rudnikih. Leta 1933. je bil reduciran. Vrnil se je v domovino. Za zavarovanje, katerega je tekom let pridobil v Nemčiji (pri Ruhrknappschaft v Bochumu) se ni zanimal in prosil, da mu nemške bratovske skladnice dovolijo plačevanje prostovoljnih prispevkov, da bi tako zavaroval pravice iz naslova tega zavarovanja. Te pravice so mu tedaj ugasnile.
Dobil je delo doma in to zopet v rudniku. Delal je nekaj več kot tri leta. Na podlagi socialne-zavarovalne pogodbe med Jugoslavijo in Nemčijo, ki pravi, da delavcu rudarju, kateri vstopi v' delo v naših rudnikih in je ponovno tri leta zavarovan za starost, onemoglost in smrt pri naših bratovskih skladnicah. ožive zopet pravice iz zavarovanja v Nemčiji.
F. F. je zato prosil Ruhrknappschaft v Bochumu, da mu na podlagi našega zavarovan ja, s katerim si je zopet oživil pravice iz nemškega rudarskega
zavarovanja le te prizna. Ruhrknappschaft bi mu te pravice tudi priznal, toda F. F. se po redukciji v letu 1933.. ko je odšel iz Nemčije, ni prijavil nemškemu rudarskemu zavarovanju, da bi mti ta dovolil plačevanje prostovoljnih prispevkov, s katerimi bi poleg navedenega mogel ohraniti pravice iz naslova nemškega rudarskega zavarovanja.
Rudar je tedaj po vsej verjetnosti iz nepoučenosti naredil usodno napako, ker ni uredil pri Ruhrknappschaft v Bochumu, da bi plačeval prostovoljne prispevke, kljub temu, da je izpolnil ostale pogoje, mu rente oz. pokojnine v Nemčiji zato niso priznali.
Vsi, kateri so na takih vprašanjih kakor koli prizadeti, naj se pre j dobro informirajo in to čim prej, kakšni so tozadevni predpisi, Radi takih napak gredo našim ljudem v nič pokojnine, ki bi jih bili na svoja stara leta tako nujno potrebni.
Šoferska organizacija „Volan”
K normaliziranju razmer šoferskih uslužbencev
Časopisje je poročalo, da so bili pred kratkim stor jeni, koraki, ki bodo v prihodnje urejali šoferski poklic glede učne dobe in priznanja poklicnega šoferskega stanu, pridobivanje obrtnih listov itd. V glavnem bo dovoljeno izvrševanje šoferske službe le tistim, ki bodo priznani za poklicne šoferje. Nepoklicni bodo pa lahko upravljali in vozili le svoja lastna vozila. Tak korak je hvale vreden in vrednost take odredbe se bo šele pokazala, če se bo resnilSno izvajala, kakor je zamišljena. Na ta način bo končano s staro in zgrešeno prakso. Od tega bi bila dvojna korist: na eni strani bi dobivala državna vojna sila izkušene pilote in šoferje, na drugi strani pa bi se zagotovil življenjski obstoj poklicnim šoferjem. šoferski poklic je bilo do danes le pomoček, da so lastniki avtomo-bilo zniževali režijske stroške za svoja vozila. Z novo uredbo pa 'bi moralo biti izkoriščanja konec, ker bi se mo-
Na prošnjo priobčujemo:
Zvedel sem, da je »Akademska zveza« zahtevala od SKAD «Zarje«, da postavi mene in dva druga tovariša, ki smo baje pri volitvah v st rokovne klube na univerzi glasovali proti listam katoliških akademikov, pred razsod-šče. Ob tej zahtevi se mi zdi potrebno Akademski zvezi pojasniti javno nekaj stvari in s tem opozoriti slovensko javnost na duhovni pritisk, ki ga nekateri v slovenskem katoliškem občestvu skušajo izvajati nad drugimi.
Volitve v strokovne klube na univerzi so strogo tajne in skrutinatorji jamčijo za. tajnost glasovanja. Ne morem torej razumeti, kako je Akademska zveza mogla ugotoviti, za katero listo sem pri volitvah v strokovni klub slovenskih medicincev glasoval. Stapljam Akademski zvezi javno vprašanje: kdo ji je sporočil, da sem glasoval pri volitvah v strokovni klub medicincev za katoliški listi nasprotno listo?
K mojemu nastopu na občnem zboru strokovnega medicinskega kluba pripominjam samo sledeče: Nastop nekaterih tovarišev iz katoliških akademskih društev je bil tako ponižujoč za slovenske, katoliške akademike, da sem čutil dolžnost, da proti takšnemu nastopu v imenu nekaterih katoliških akademikov, ki smo bili na občnem zboru navzoči, protestiram. Izjavljam pa, da nisem v svojih izvajanjih niti z besedico omenil, da bom glasova) za nasprotno listo, ki je bila zraven vsega še kompromisna in ji je bil častn: predsednik g. dekan dr. J. Plečnik.Prepričan sem, da je glasovanje pri tajnih volitvah v strokovni klub moja čisto osebna zadeva, ki ne spada v kompetenco nikogar drugega, kakor moje osebne odločitve! Zdi se mi, da je takšna odločitev (čisto v smislu načel demokracije, ki so jo tudi slovenska katoliška akndemska društva doslej vedno branila in zastopala.
Proti takšnemu postopanju Akademske zveze najodločneje protestiram in izjavljam, da se kljub Vsemu še smatram za člana slovenskega katoliškega občestva in Zarjana.
Uredništvu Delavske pravice se za. naklonjenost prav lepo zah val ju jemi.
V	Ljubljani, dne 18. januarja 1979.
Musek Vilko.
Iz centrale
Če kateri zastopnik na seji vodstva ni pri blagajni dobil povrnjenih potnih stroškov, naj to sporočil centrali ali' pa naj skupina na obračunu članarine napiše in izplača.
Za pristopne izjave prosimo malo potrpljenja, ker bomo kmalu dobili iz tiskarne novo pošil jko.
Ker so nam članske legitimacijo pošle, smo dali v tisk nove. Te tsmo nekoliko izpopolnili, in sicer imajo na drugi strani prostor za žig in podpis skupinskega predsednika in tajnika Skupine opozarjamo, da preden članu izroče legitimacijo, to podpišeta t«di predsednik in tajnik.
Iz uredništTa
Notico, katero smo priobčili t zadnji številki »Delavske pravice« pod naslovom »Zvišanje draginje in rudarji TPD«, smo prejeli od Delavske zbornico s prošnjo, da jo priobčimo.
ralo šofersko delo ceniti po svoji težavnosti, utrudijivosti in odgovornosti. Doslej so stali šoferji v vrstah najslabše plačanih delavcev, poleg tega niso^ poznali nobene omejitve delovnega časa, paP pa šikaniranje in nerazumevanje. So sicer izjeme, toda zelo redke, in le tam se je izkazala vrednost in odgovornost poklicnega šoferja. Res je nekaj šoferjev, ki dosežejo plačo 1500—1800 din, toda te dinarje morajo težko preplačati z neprestanim delom; po 20 do 30 ur in še več morajo brez pravega počitka in hrane presedeti v svojem vozilu. Kaj takega morejo zdržati le malo časa. Konec je popo’na onemoglost in nesposobnost za delo.
Tak naJčin dela je kvaren za delavca. njegovo družino, delo in za občo korist. Delodajalci bi morali imeti več človeškega čuta in odgovornosti do sočloveka in družbe — pa tudi do lastnega vozila. Načelo, iztisniti iz svojega vozila in vozača zadnjo kapljo sile, pomeni uničiti vozilo in vozača. Taki
PRIHRANKE
vlagajo delavci v Prvo dslavsko hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22/1.
Oglašujte v »Del. pravici«!
računi so neovrgljiv znak sebičnosti. Uredba bo mogla te krivičnosti odpraviti le, če ne bo zadevala samo šoferski naraščaj, ampak vse šoferje. Te je treba uvrstiti na stopnjo pravih poklicnih šoferjev. Do tega so upravičeni vsi usposobljeni šoferji, ki jim je to delo njihov glavni življenjski poklic in s katerim se prežvljajo To vprašanje je treba v prvi vrsti rešiti.