Otroci! ne hodite na nevarne visočine
Povedati vam hočem resnično a žalostuo prigodbo, katera se je zgodila letos v iiekem trgu na slovenskem Štajarskem. BUo je na belo nedeljo po piSludne. Trije deeki iz prvega razreda Ijudske šole spravijo se na nek oder pred Mevom. Da si je btio nevarno na precej visokeni odra, vender skačejo brezskrbni dečki brez vsega stratti sem ter tja. A kaj se zgodi ? Tram, fci je bil prevoč na koncn, preobrne se ter potegne vse tri deCke s soboj. Dra deiika padeta še dosti sreCno na tla, tev se le malo poSkodnjeta, a tietji deCek Vinko, sin davkarskega uradnika, prileti z glavo ob kamen in tram pade na ubozega dečia. Težko poSkodovanega odnes6 7 hišo njegoTih stavišeT. StariSi pokličejo zdravmka, a ta nema dosti upanja, da bi ga otranil pri življenji. In res, druzega dnž v jutro je uniri še le osem let stari Vinko, veselje svojih starišev, zapustivSi je 7 velikej žalosti in bridkosti. čez dva dni je spremila vsa Solska inJadiaa nesrečnega Viaka k zadojemu počitka na pokopaliSče. Na njego7em grobu so govorili gospod župnik k zbranej mladijai nekoliko s^arilnib besed priporočajoč jim, kako je treba 7gelej sluSati Ijube stariSe ia S7oje dobre učitelje. — Otroei, ne hodite nikoli od svojih roditeljef, ako 7am ne pripust6; a posebno ne hodite na nevarne 7isoGine. Pri-govor pra^i: Kdor ne^arnost Ijubi, pogubi se. Resničnost tega prig070i'a Tam kaže nesreča, ki vam jo sein povcdal v S7aiilea izglcd.
S. M.