PoSInlim platana v actcrfnl 17 HulU|anlf sobota 20. Mmtnglo 1937 Cena 1 Din, s prilogo S Din Steu. 41 Z Uustclcono pclloao „leilen o slikah" teto II. Nocoj slopi v veljavo dogovor o nadzorstvu španskih meja London, 20. febr. m. Z ozirom na sporazum, ki se jo dosegel glede nadzorstva španskih meja in glede prepovedi pošiljanja prostovoljcev, pišejo današnji angleški listi, da je ta rešitev dosti prepozna, po drugi strani pa označajo sploh vse delo odbora za nevmešavanje kot zavlačevanje, ki je imelo namen pripeljati Evropo do spora. Dokler bo na španskem polotoku en sam tuj vojak, bo španska državljanska vojna predstavljala nevarnost za Evropo in za svetovni inir. Toda če je že sporazum o nevmešavanju tu, je treba paziti, da ga bodo vsi tudi izvajali. Včeraj se je posrečilo angleški vladi pridobiti tudi Portugalsko, da pristane na nadzorstvo svojih meja. To nadzorstvo bodo izvajali sami Angleži, in sicer 60 angleških častnikov, ki bodo nameščeni po glavnih portugalskih pristaniščih in po kopnih obmejnih postajah. Ti bodo nadzirali delo portugalske policije in carine. Portugalski pristanek na nadzorstvo meja je samo usluga angleški vladi, ker Portugalska ne mara imeti z odborom za nevmešavanje nobenih neposrednih stikov. To pa zaradi tega ne, ker se je odbor postavil na stališče, naj tudi Sovjetska Rusija izvaja nadzorstvo. Kar bo Portugalska imela opravkov z odborom za nevrne-šavanje, bo to storila s pomočjo angleške vlade, ki ji je dala za to službo na razpolago posebnega uradnika. Vsi angleški nadzorniki na Portugalskem bodo podrejeni angleškemu poslaništvu v Lizboni. Vlade prepovedufe‘o ... Poleg držav, ki so že izdale vse potrebne ukrepe za prepoved prostovoljcev, so včeraj odredile vse potrebno tudi druge države, ki pridejo v poštev. Tako je italijanska vlada že pripravila posebne odloke, ki naj preprečijo nabiranje in odhod prostovoljcev ter prehod tujih prostovoljcev čez italijansko ozemlje v Španijo. Za tiste, ki bi so pregrešili proti tem določbam, so predvidene težke kazni. Odredba stopi v veljavo nocoj ob polnoči. Nemška vlada je naročila prizadetim ministrom, da pripravijo zakonski načrt o prepovedi novačenja in pošiljanja prostovoljcev na Špansko, zaradi izvajanja dogovora o nevmešavanju. Toda potrebno je dovoljenje parlamenta, ki mora izglasovati ta zakonski načrt. Češkoslovaška oblastva so odredila v zvezi z izvajanjem sklepov odbora za nevmešavanje, da češkoslovaški državljani, ki bi bili osumljeni, da hočejo oditi na Špansko v službi te ali one voju-joče se stranke, ne bodo smeli zapustiti češkoslovaške republike. Prav tako bo prepovedan tranzit tujim državljanom čez češkoslovaška tla in bodo vsi tuji državljani, na katere bi padel upravičen sum, da hočejo odpotovati na Špansko, odgnani v državo, kamor spadajo. Po nekem poročilu iz Ottawe je kanadski pravosodni minister včeraj odkazal spodnji zbornici zakonski predlog o prepovedi udeležbe kanadskih državljanov v španski državljanski vojni. Po tem zakonskem predlogu bo prepovedano tudi novačenje kanadskih državljanov v tujini. Razen tega določa zakonski predlog tudi prepoved novačenja v Kanadi za katerokoli državo. Madžarska vlada je na sinočnji seji sklenila, da vsem madžarskim državljanom prepove vstop med španske prostovoljce. Prav tak sklep je sprejela tudi portugalska vlada po doseženem sporazumu z Anglijo, Zadnji trenutki vmeiavanfa Terpignan, 20. febr o. Francoska vlada bo zaprla mejo proti Španiji nocoj ob polnoči. Ko so to odredbo razglasili, so iz vse Francije začeli prihajati v Perpignan, ki je središče francoske pomoči za špansko rdečo fronto, prostovoljci vseh naronosti. Med njimi prevladujejo angleški, francoski in nemški državljani. Večje število prostovoljcev pričakujejo za danes. Iz Perpignana odhajajo od včeraj neprestano veliki tovorni avtomobili s prostovoljci in z orožjem. Vse pomožne organizacije za Španijo so v Franciji razvile silovito propagando, da spravijo čim več prostovoljcev čez mejo v zadnjih trenutkih. Pred odstopom Larga Caballera? Pariz, 20. febr. o. »Echo de Pariš« poroča, da oo v valencijski vladi izbruhnila kriza. Po želji sovjetske Rusije naj bi sedanji predsednik Largo Cabalero odstopil in bi ga zamenjal sedanji finančni minister dr. Negrin. V novo vlado ne bi vstopili ne anarhisti ne komunicli. ker je zaradi vpliva na Evropo m na svet po mnenju ruskih krogov važno, da bo valencijska vlada čisto demokratična brez komunistov in drugih nepriljubljenih elementov. Smrt za branilca Malage Valencija, 20. februarja, o. Narodna delavska zveza je imela včeraj veliko zborovanje, na katerem ie prišlo do burnega prerekanja zaradi padca Malage. Zborovanje 6e je končalo z resolacijo, v kateri delavske organizacije zahtevajo, naj vlada da takoj ustreliti polkovnika Villalbo, poveljnika ma-lažke obrambe, ki je f>o njihovem mnenju odgovoren za padec tega važnega pristanišča. Vse zveze z Madridom ogroiene Sevilla. 20. lebr. o. Po poročilih nacionalistov Je zveza med Madridom in Valencijo pretrgana že nad teden dni. Madrid ne dobiva nič več običajnih ojačenj iz Valencije in tudi živež ne prihaja več. Vse zveze z zaledjem 6kušajo zdaj branilci Madrida preusmeriti proti Kataloniji, toda tudi to je skoraj nemogoče, ker so ceste proti Kataloniji 6labe in jih vse obvladuje nacionalistično topništvo. Delavnost na frontah je nekoliko jx>pu6tila. Letalstvo pa je svoje delo ojačilo. Na aragonski fronti so naša letala na letališču Tardiente zažgala z bombami tri nasprotna letala, dvoje letal pa jx> škodovala. V letalski bitki smo nato sestrelili še dvoje vladnih letal. Jeneriffski radio je ob 1.30 ponoči objavil, da so jx> zadnjih vesteh nacionalisti napredovali za šest kilometrov pri Jarami in da so sedaj samo še 20 km proč od Alcala de Jenareza. Bombniki so ob 22 uri bombardirali zbirališča ladnih čet v Madridu in tudi severno železniško po6taio. Nacionalisti so na juž. Jr011*1 nadaljevali pro-diranje. Predvsem 60 očistili okolico Motrila od ostankov razbitih sovražnih enot. Pri tem je neka četa vladne pehote, prestopila k nacionalistom. Letalski bo:i vsepovsod St. Jean de Luz, 20. febr. o. Včeraj so nacionalistična letala obstreljevala Bilbao. Zaradi napada je civilno prebivalstvo začelo bežati iz mesta. V bilbajski vladi so izbruhnila nesoglasja in pravijo, da bo moral predsednik vlade Agnirre odstopiti, ker je premalo odločen. London, 20. febr. AA. Reuter: Po vseh poročilih s španskega bojišča je bil ovčeraj več srditih letalskih dvobojev. Podatki obeh nasprotnih taborov o številu sestreljenih letal se ne ujemajo. Medtem ko madridska vlada trdi, da so njene čete sestrelile 7 nacionalističnih lovskih letal, prizna pa sestrelitev štirih lastnih, poročajo nacionalisti, da so sestrelili 8 madridskih aparatov. Barcelona brez luči St. Jean de Luz, 20. febr. o. Po poročilih iz Barcelone je zaradi zadnjih nacionalističnih letalskih napadov na električne centrale pri Seiri in Poblo de Segur večina Barcelone brez luči, kar je Bpričo nervoznosti, v kateri mesto živi, zelo neprijetno. Katalonski minister za državno obrambo v svojem poslednjem poročilu priznava, da je nacionalistična ofenziva na aragonskem bojišču iz-. redno huda in da jo znatno podpirajo tanki in letalstvo. V teh bojih sodelujejo na nacionalistični strani v prvih vrstah tujska legija in konjenica. Kataloncem doslej posrečilo svoje postojanke obdržati. Nočni napad na Madrid Valencija, 20. febr. AA. Agencija Fabra poroča: Preteklo noč je nacionalistično letalstvo močno bombardiralo Madrid. Letala so napravila mnogo materijalne škode, pa tudi ljudskih žrtev je mnogo in to posebno med prebivalstvom. Dopol- dne ob 11 so letala zopet poskušala napasti Madrid. Vladna letala so se dvignila in to šest eskader in začela borbo s šestimi junkersovimi bom-badreji in 35 lovskimi letali. Sestrelili smo 6 nasprotnih letal, dvoje naših letal pa se je poškodovanih spustilo pri Sinsonu. Ne vemo za usodo tretjega našega letala. Vsa ostala naša letala so se vrnila nepoškodovana. Ob 16.30 je prišlo do nove letalske bitke. Z nacionalistične strani se je udeležilo borbe čvetero junkersovih bombarderjev in 38 lovskih letal. Sestreljeno je bilo eno nasprotno letalo, vsa republikanska letala pa so se vrnila na letališče. Na fronti pri Cordobi je bila borba zelo huda. Naše čete so zavzele Montoro. En del mesta brani Se oddelek italijanskih vojakov , Politične težave s svetovno raistavo v Parizu Pariz, 20. februarja, o. Znano je, da sedanja vlada ljudske fronte pripisuje velikanski politični pomen svetovni razstavi v Parizu, ki bi se morala začeti z majem. Zaradi sprememb v vodstvu glavnega odbora za razstavo, ki jih je izvršil predsednik vlade iz čisto strankarskih razlogov, se je vse delo zavleklo že v začetku za mesec dni. Sele zadnje čase so se začeli graditi paviljoni f>osameznih držav in posameznih oddelkov. Znano je, da si opozieija v Franciji veliko prizadeva, da bi onemogočila pravočasni začetek razstave, ker od tega lahko odvisi padec vlade. Toda nevarnejša stvar, kakor delo opozicije, so neprestana stavkovna gibanja delavstva na razstavi. Delavstvo hujskajo komunisti, ki jim je tudi na tem, da se Blum kot socialist kompromitira in pripravi pot za komunistično vstajo. Zato ga ni dneva, da ne bi delavstvo pri tem ali onem oddelku razstave ne stopilo v stavko. Parkrat je moral posredovati predsednik vlade Blum sam. Toda njegovo posredovanje je držalo samo nekaj dni. Pred dvema dnevoma so nehali delati delavci v belgijskem paviljonu, zaradi česar je komisar belgijskega oddelka izjavil, da se bo Belgija umaknila z razstave, če ne bo francoska vlada znala ustaviti sabotaže. Ker je do razstave komaj še dva meseca in ni dovršenih niti tretjina del, je vlada pripravljena, da bo storila vse, da bo delo potekalo redno in v največji naglici. Sporočila je delavstvu, da bo vso razstavo nacionalizirala in prevzela vsa dela v državno režijo in pod svoje nadzorstvo. To nadzorstvo bo onemogočilo vsako sabotažo. Vprašanje razstave In njenega začetka je zdaj v Franciji najvažnejša notranjepolitična zadeva, čeprav časopisje tega ne izrablja prav veliko, ker mu to pre|>oveduje narodni čut, ki je tako pri vladnih, kakor pri opozicijskih listih zelo močno razvit. Bitka na stoženski mitnici Ljubljana, 19. februarja. Včeraj popoldne so na mitnici v Stožicah doživeli močno razburljiv dogodek. Od štajerske strani je pripeljal po ce«ti visoko naložen tovorni avtomobil, last znane prevozne tvrdke iz Tržiča. Avtomobil sta vodila dva človeka, Jofer in njegov pomočnik. Oba sla bila precej razpoložena. Na mitnici je šofer prijavil natovorjeno blago kot tranzitno, češ da je namenjeno v Tržič. Ker je bil tovorni avtomobil zelo visoko naložen ter ves po-krvt z veliko platneno plahto, je zahteval službo-loči mitničar od šoferja, naj odgrne plahto, da bo pregledal natovorjeno blago. Tedaj ie šofer vzrojil in ko je mitničar prinesel lestvo, da bi splezal na avtomobil, mu je šofer lestvo spodmaknil ter jo vrgel proč. Seveda je tako postopanje še bolj kopičilo sum, da tovor vendarle ni tako nedolžen ter da morda le ne gre zgolj za tranzito. Kmalu so mitničarji odkrili, da gre v resnici za s>pretno tihotapstvo. Ko so odgrnili med zmerjanjem obeh možakov, šoferja in njegovega pomočnika, veliko plahto raz avtomobil, se je med velikimi zaboji pokazalo skrito usnje, povezano v več zabojih. Obenem so mitničarji odkrili tudi 4 velike zaboje mila, ki tudi ni bilo nič prijavljeno. Usnja pa je bilo za okroglo 400 kilogramov. Ko sta šofer in njegov tovariš opazila, da je skrivnost zakritega avtomobila odkrita, sta poskusila z drugo taktiko. Sedla sta brž v šoferjevo kabino ter pognala avtomobil. Hotela sta avtomobil obrniti ter se odpeljati nazaj proti Domžalam. To pa 6e jima ni posrečilo, ker so medtem mitničarji vzeli šoferju vse papirje od blaga, ki je bilo najdeno, a ne prijavljeno za trošarino. Zdaj je šofer postal divji. Ko je avto sicer obrnil Po poročilu ministrstva za državno obrambo se je | proti Domžalam, a ni mogel odpeljati dalje, je skočil v mitmško pisarno ter se tam dejansko lotil službojočega uradnika. V pretep so posegli ostali mitničarji, ki »o komaj rešili napadenega svojega predstojnika iz rok podivjanega šoferja. Pri te priliki se je tudi pokazalo, kako nujen je telefon na stoženski mitnici Zaradi napada so morali iz mitnice poslati pošto v Ljubljano na policijo, ki pa je šele čez poldrugo uro poslala pomoč. Pomgat sta prišla tudi dva orožnika z Ježice. Tako se je končno posrečilo, da so mitničarji mogli uradovati. Zaplenili so celo zalogo usnja in mila, šoferja pa je stražnik aretiral ter odpeljal na j>olicijo. Šoferjev tovariš pa je ostal celo noč na straži pri avtomobilu; šele danes opoldne so ostali tovor, ki je bil pravilno prijavljen kot tranzita za Tržič, odpeljali. Vremensko poročilo Ratete: —8, mirno, prtič, 70 cm. Planica: —6, jasno, mirno, 100 cm. prtič, mala in srednja skakalnica ter drsaliSčo uporabno. Pel-Petelxnjek: —7. jasno, mirno, 110 cm, prtič. Kranjuka gora: —S. barometer pada, Jasno, mirno, 60 om prtiča, sankuligče uporabno. Rjavčeva koia na Vršiču: —6, jasno, mirno, ISO cm, pršič. Dom na Komni: —5, Jasno, severovzhodnik 330 cm, pršič. Dom na Kofcah: —6, jasno, mirno. 80 cm prtiča. Dom na Krvavcu: —2, jasno, mirno, 60 cm, prtič. Velika Planina: —2, jasno, severovzhodnik, 120 cm, prtič. Kureiiek: —a, jasno, mirno, 25 om prtiča. Ponarejevalce denarja je prijela poljska policija. Tolpa je štela 24 ljudi, ki so imeli delavnico oskrbljeno z najmodernejšimi stroji. Vesti 20. februarja 'Ravnatelje so zaprli stavkujoči delavci v Peugeotovih avtomobilskih tovarnah blizu Pariza. Šele policijski ravnatelj je po daljšem jjosredovanju mogel zaprte ravnatelje rešiti. Protikomunistično gibanje se širi po vsej Švici in se zdi, da ne bo dolgo, kp bodo vsa okrožja prepovedala nele komunistično stranko, marveč vsako organizacijo, ki je količkaj v zvezi s komunizmom, jx»disi po ideji ali po pravilih. Maršal Cankajšek je spet odstopil in odložil vsa mesta v kitajski vladi z razlogom, da je on odgovoren za upor v Sianfuju. Toda osrednji odbor kitajske narodne stranke je njegov odstop odklonil ter mu naložil, naj čimprej konča državljansko vojno in pomiri Kitajsko. Vojvoda Windsorski ostane še deli časa na Dunaju in so mu že uredili pri gradu Enzesfeld zasebno letališče. Hitler vabi avstrijskega kanclerja dr. Schnsch-mgga naj ga obišče v Berchtesgadenu. To vabilo mu prinese zun. minister Neurath prihodnje dni. Bivši tajnik fašistične stranke Turatti, ki je bil leta 1932 izključen iz stranke in bil pozneje konfi-niran, je baje pomiloščen in bo dobil važno službeno mesto v vzhodni Afriki. Milijon francoskih frankov so uropali neznani zločinci sredi promenade v Nici. Denar 60 vzeli slugi neke banke, ki ga je nesel v Francosko banko. Zločinci so izginili, še preden je prišla policija. Romanski prestolonaslednik Mihael je ozdravel in bo odpotoval iz Florenze, kjer je bil operiran zaradi slepiča Avstrijski kancler bo potoval v Rim, kakor vedo povedati nekateri listi, da osebno uredi predvsem gospodarska in jsolitična vprašanja, ki se tičejo Avstrije. Smrtno kazen za tatove živil uvajajo v Sovjetski Rusiji In so pred nekaj dnevi dali ustreliti štiri take grešnike, ki so izropali trgovino z življenjskimi potrebščinami. Nov delavski spor v Ameriki grozi, ker lastniki premogovnikov nočejo pristati na delavske zahteve glede dopustov, plač in delovnega časa. Rojstno hišo Kemala Ataturka bodo spremenili v muzej. Tako je sklenil grški mestni svet v Solunu. ^ Novo ljudsko plinsko masko so izdelali angleški strokovnjaki in ugotovili, da je })opolnoma zanesljiva in vama. Teh mask bodo naredili 30 milijonov in jih prodajali angleškemu prebivalstvu. Zakon o angleškem regentstvu, ki ureja vprašanje vladarja za primer nedoletnosti in drugih slučajev, je sprejela angleška zgornja zbornica včeraj. Zakon o podržavljenju letalskih tovarn v Argenteuilleu in v Toulouseu je podpisal predsednik francoske republike Lebrun. Načelnik sovjetskega generalnega Štaba maršal Jegorov je odpotoval iz Litve, kjer se je mudil na informativnem obisku. Vojvoda in vojvodinja Kentska dospeta v nedeljo v Mtlnchen in bosta najbrž obiskala tudi vojvodo Windsorskega, da z njim uredita vsa vprašanja glede vojvodovih dohodkov in glede nameravane ženitve s Simpsonovo. Govor o angleški zunanji politiki bo imel zunanji minister Eden v Aberdeenu, konec prihodnjega tedna, ko se vrne s počitnic. 10 žrtev je zahtevala eksplozija na ameriški bojni ladji >Wyoming«. Eksplodiral je top. Prepoved organizacij tretje internacionale in to vseh, naj se skrivajo pod katerokoli firmo, so predlagali zastopniki vseh strank v švicarskem zveznem okrožju 2eneva. Rusijo bodo pri kronanju angleškega kralja zastopali komisar za zunanje zadeve Litvinov, maršal Tuhačevski in sovjetski poslanik v Londonu Majski. Tako pišejo nekateri listi. Vsekakor bo ganljivo videti poklicne sovražnike kraljev, kako se bodo priklanjali kralju. Novi nemiri so izbruhnili v Palestini in sicer v Tiberiji ob Genezareškem jezeru. Moralo je nastopiti angleško vojaštvo s strojnicami. Nemiri so izbruhnili, ker so Arabci napadli sprevod uniformiranih judovskih fašistov, tako imenovanih revizionistov. 3000 km poti po Abesiniji je naredil zadnje čase z avtomobilom podkralj Graziani. Pri vrnitvi v Addis Abebo je sprejel 34 abesinskih dostojanstvenikov, ki so mu izrazili svojo udanost, pod-kralj pa je dejal, da se je na tej poti prepričal, da vlada po vsej Abesiniji red in mir. 100 prenosnih hangarjev najmodernejše vrste je naročilo angleško letalsko ministrstvo. Te letalske lope so take, da jih je mogoče v kratkem razdreti in prenesti na drug kraj. Številčno stanje nemške vojske se bliža številu 800.000. V enem letu je Nemčija ustanovila 10 novih armadnih zborov in Šteje zdaj 100 polkov pehote ter 67 topniških polkov. Svetovno prvenstvo v hockeyu Mednarodne tekme za svetovno prvenstvo v hockeyu na ledu potekajo takole: Švica je včeraj igrala s ČSR 2:2, Nemčija proti Madžarski 2:2. Za igro v polfinalu so se kvalificirale Anglija, Poljska, Švica, Madžarska, v drugi skupini pa Kanada, Nemčija, CSR in Francija. Prvaka obeh skupin bosta nastopila v finalu. Antonescu v Belgradu Belgrad 20. februarja, m. Romunski zunanji minister Viktor Antonescu, ki ie sinoči prispel s predsednikom naše vlade Stoiadmovičem v Belgrad na povratku iz Aten, bo ostal v naši prestolnici do danes zvečer. Preko dneva bo imei s Stojadinovi-čem setanek, na katerem bosta govorila izključno o vprašnjih, ki zanimajo Jugoslavijo in Romunijo. 20 let majske deklaracije Predavani« prosv. insp. Ivana Dolanca na prosvetnem večeru Ljubljana, 20. februarja. Na včerajšnjem prosvetnem večeru je za dvajsetletnico majske deklaracije predaval prosvetni inšpektor g. Ivan Dolenc. Predavatelj je obravnaval v glavnem problem avtorstva majske deklaracije in na podlagi svojih Študij dognal, da je ideja za tako izjavo pred dunajskim parlamentom prišla iz Krekovih ust. Avstrijski parlament namreč dalj Časa pred vojno ni delal. Med vojno ee pa sploh ni sestal. Sklican je bil Sele leta 1017. Dva dni pred sestankom parlamenta sta prišla na Dunaj, kjer so se zbrali že skoro vsi slovenski in hrvatski poslanci, tudi dr. Krek in dr. Korošec. Čas je združil poslance obeh narodov, da so se strnili v en klub. 29. maja je bil skupen sestanek slovenskih In hr-vatskih poslancev, na katerem so vsi soglasno izvolili dr. Korošca za predsednika. Vsi so čutili potrebo, da z ostalimi Slovani skupno nastopijo v težkem času. Prvi je bil dr. Krek, ki je povedal, da mislijo Cehi nastopiti z neko izjavo, v kateri bodo na nedvoumen način povedali svoje težnje in zahteve. Isto so nameravali tudi Hrvatje. Tako Je prišla saina po sebi tildi potreba, da tudi Slovenci povedo svoie. Na skupnem sestanku je bilo takoj 6klenjeno, da bodo Slovenci in Hrvatje podali skupno izjavo. Ko so sestavljali besedilo, so se oprli na vsebino resolucije, ki jo je bil dr. Krek predlagal pred kranjskim deželnim zborom leta 1908 ob aneksljeki krizi. Zaradi tega pripisuje predavatelj avtorstvo majske deklaracije dr. Kreku. Ta prvi osnutek, ki ga je napisal poslanec Evgen Jarc, je dobil potem še razne dodatke, zlasti to, da »o združili obe različni naziranji Slovencev in Hrvatov. Prvi so zahtevali svojo samostojnost na podlagi naravnega, drugi pa na podlagi hrvatskega državnega prava. Obe stališči so združili v eno s tem, da ao se v deklaraciji sklicevali na oboje. Tudi ta eporazurn je bil po dognanjih predavatelja delo dr. Kreka. Predavatelj je zato avtorstvo majske deklaracije pripisal dr. Kreku iz treh razlogov: da io je dr. Krek prvi predlagal, dalje, da je posredoval med Slovenci in Hrvati in da je bila podlaga deklaraciji resolucija, ki jo je kranjski aeželni zbor sprejel na Krekov predlog leta 1908 ob aneksijski krizi. V ostalem delu se Je predavatelj uatavll pri dr. Kreku samem in njegovem »lovanatvu. Dr. Krek je rastel v dobi, v kateri ae le kot reakcija na objestni germanizem (zmaga Nemčije nad Francozi) jiorodila silna narodna zavest pri vseh Slovanih v Avstriji in zunaj. Slovane je razgibal Se bolj boj, v katerega so se spustili Srbi s Turčijo, katero sta podpirali Nemčija in Avstrija. Tako eo vsi Slovani enodušno pozdravili dejanje, ki ga Je naredila Rusija, da je vstopila v voino 9 Turki. Zmage, ki jih je slovansko orožje izvojevalo, so Slovane navdale s silnim navdušenjem. Kako se je slovansko in narodno navdušenje vkoreninilo takrat tudi v mladino, je značilno to, da so takrat Krek in njegovi sošolci prvošolci za ves razred naročili edini slovenski dnevnik in s slastjo prebirali poročila o zmagali slovanskega orožja. To slovanstvo je ostalo v Kreku vse življenje. Prav zanimivo je tudi dognanje, zakaj 60 v deklaraciji vsi soglas-no postavili formulo »pod habsburškim žezlom«. Nihče do takrat ni mislil, da bo Avstrija propadla. Vedeli so, da si propada Avstrije ne žele niti Francozi, niti Angl*ži, niti Rusi. Potrebna jim je bila, da se je vzdrževalo združenje vetji Nemcev. Tudi med svetovno vojno je povsod prevladovalo prepričanje, da bo Avatrija ostala, 6eprav kaj okrnjena. Za to govore pogajanja, ki jih je Avstrija na tihem vodila leta 1917 z antantnimi silami za separaten mir, in katera je vodil princ Sikst Parma Burbonski, sorodnik avstrijskega cesarja. Propad Avstrije je sklenjen šele 15. sept. 1918, ko 6ta Masaryk m Poljak Padareski prepričala takratnega ameriškega predsednika Wilsona, da je treba Avstrijo — trhlo stavbo — podreti in prepustiti Slovanom pravico samoodločbe. To pa je bila posledica zradikaliza-cije avstrijskih Slovanov. Predavatelj ie v »vojem predavanju nadrobil še mnogo zanimivih in značilnin dejstev, da je orisal razmere, v katerih se je majska deklaracija rodila in podprl dognanje, da je avtor deklaracije nesporno dr. Janez Ev. Krek. Najbolj*« socijaln« dram« ia zdravniškega ilvUanja V'Vaški Zdravnik in Kanadske petorke Borba med življenjem in smrtjo v kanadskih pragozdovih. Zdravnik v borbi proti epidemiji. Mladi zaljubljenci vsled snežnih neprilik prisiljeni na bivanje v zasneženem selu. Ponosnemu e I očetu se nepričakovano rodijo petorke. NaJiaiMaclJonalnaJit Ulm, Katerega •i mora vsakdo ooletfatl » Premiiera danes v kinu Slogi! Izza naših meja Knjige »Goriške Mohorjeve družbe« in »Goriške Matice« dovoljene. Goriška kvestura je končno dovolila, da 6e smejo razpečavati knjige »Go-rijke Mohorjeve družbe« in »Goriške Matice« za leto 1937. »Goriška Mohorjeva družba« je izdala za leto 1937 sledeče knjižice: 1. Zapisnik za leto 1937: 2. Molitvenik »Molimo«; 3. Fr. Gravski: »Ogorki«. »Goriška Matica« pa: 1. Koledar za leto 1937 (72 strani); Z Dr. Josip Potrata: »Higijena matere« (87 strani, z ilustracijami); 3. G. Verga: »Pastir Jeli in druge novele«; prevedel Ivo Dren, lesorezi A. C. (str. 135). Novo notranje posojilo in naii ljudje na Primorskem. Kakor je znano, namerava italijanska vlada razpisati novo notranje posojilo, ki bo prisilno in se bo določalo na podlagi davčne vrednosti nepremičnin Znašalo bo 5% te vrednosti. V zadnjem tednu so pričeli po vsem Primorskem 6 sistematično propagando in akcijo za to posojilo. V ta namen kličejo ljudi na županstvo in jim tolmačijo pomen tega posojila za državo, Ker so naši panstvo in jim tol-, , . , Iržavo. Ker so naši ljudje večinoma Kmetovalci, bodo le težko zmogli to breme in so zato zelo potrti. Poleg vsega je bila davčna vrednost zemljišč določena v letin, ko so imela še veliko vrednost. Velik« javna dela v Gorici in okolici. V Oorici so pričeli z velikimi javnimi deli, da mesto popolnoma spreminja lice. Zlasti podirajo stare zgradbe, graae ceste in javna poslopja. Med najvažnejše spada gotovo gradnja ogromne nove bolnišnice, ki so jo pričeli graditi že lani. V okolici Gorice pa bodo pričeli graditi na Soči med Kanalom in Sv. Lucijo, velikansko elektrarno. Pri delih so zaposleni večji del delavci iz notranjosti Italije, zlasti pa je največ težakov Furlanov. Pri javnih delih v Oorici in okolici bi lahko zaposlili vse brezposelne domačine. Toda vsled velikega pritoka brezposelnih iz notranjosti, je malo naših ljudi zaposlenih. Vsak delavec, ki hoče dobiti delo, mora biti vpisan v fašistično stranko in zato sprejemajo le take na delo. Ker je ostalo število brezposelnih pri nas zelo veliko in v zadnjih letih skoro ni padlo, so začeli sedaj vabiti naše ljudi, in obrtnike, v Abesinijo in jim zato nudijo mnogo ugodnosti za prevoz in ostale stroške. Vendar pa do sedaj ta propaganda ni imela uspeha. Cigani - vlomilci Maribor, 19. februarja. Orožniki iz Rač so se včera| nahajali na patrulji v TrniCah. Ko je priSla orožniška patrulja v vas Trniče, je zagledala dve ciganki, ki sta se pred orožniki jadrno podali v beg. Ker eta uvideli, da imajo orožniki hitrejše noge, ata obe čisto zasopljeni planile v hišo posestnika Mihaela Gotovška, hitro skrili svoje bisage pod posteljo v izbi, potem pa proaile domače, naj ne izdajo tega skrivališča. Medtem eo planili tudi že orožniki v hišo ter so po kratkem iskanju našli obe culi v skrivališču pod poeteljo. V culah je bilo več bal razno vratnega manufak turnega blaga, ki izvira očividko iz tatvine. Obe ciganki — 20 letna Mara m Anica Horvat, ki ata doma iz Teznega pri Mariboru, ter pri oblaatvu slabo zapisani kot znani lahkoživki, ota na vse pretege zatrjevali, da ata blago kupili v Mariboru na trgu a namenom, da g» na kmetih a dobičkom prodata. Orožniki pa jima niso šli na lim, zlasti ker ®o našli poleg cul pod posteljo skrit že obnošen »hubertui« plašč, pri katerem pa je manjkal običajen pa*. Pred nekaj dnevi pa je bil izvršen pri Sv. Marjeti na Drav. polju v trgovino Franca Omika vlom ter odnešeno razno blago. Po vlomu so naslednje jutro našli pred trgovino pas od »hubertus« plašča. Orožniki so ugotovili, da se najdeni plašč v barvi in v vsem ujema s plaščem, ki so ga našli pri obeh cigankah. Tudi 00 potem dognali, da so v čaau vloma taborili v bližini Sv. Marjete v gozdu cigani, ki so gotovo izvršili omenjeni vlom, nato pa so poslali obe ciganki po vaseh prodajjat ukradeno blago. Na ta način ee je s pomočjo starega plaiča ugotovila zveaa med vlomilci in prodajalci ukradenega blaga in gotovo se bo posrečilo sedaj tudi kmalu izslediti vlomilce same, ki eo doma iz ciganske naselbine v Prekmurju. Celjske novice Pol stoletja obstoja celjske Dijaške kuhinje. Včeraj, 19. februarja, je minilo BO let, odkar je bila ustanovljena v Celju v korist revnih dijakov Dijaška kubinja. Ta kuhinja je preživljala v teku svojega obstoja povprečno 100 dijakov dnevno, v zadnjem času jih prehranjuje okrog 150. Dijaška kuhinja je prehranjevala dijake z raznimi podporami, ki jib Je prejemala od svojib dobrotnikov. Od leta 1906 se je najbolj trudil za njen obstoj g. prof. Kožuh, ki ima v tem pogledu nepopisne zasluge. Celiski dijaški kuhinji se ima mareikak dijak zahvaliti, da je lahko dovršil gimnazijo, saj Je marsikaterega podpirala vso dobo študiranja. O dehi in dogodkih, ki jih je preživela v svojem 50-letnem obstoju, bo izdalo društvo spominski spis. SREDNJEŠOLCI! Pomoč v vseh predmetih te vara nudi ▼ privatnem učnem tečaju na Zrinjskega cesti 8. Prekrasna operetna revija Ziegfeld, kralj iena v glavni vlogi: William Fowell, Myrna Loy in Luis« Rainer Radi ogromne dol line Ulma bodo predstave tulrl v nedeljo ob 14.30, IT, lft. 15 in 21.15 url, ob delavnikih pa ob 16,18.80 in2l I5url Prcmljcra Jutri v kinu Matlcll Motoi Slava topoM l«n«l Nobena Sena ne more odoletl ljubezni do lepega mo** Zleirfelda, ki vse svoie moti, ne liblraloft sredstva. posveta edinole ustvarianju priznanih nmetnlSklk revi), ftpetuiacije ln tvegani uspeh revll ga npro-paiilio popoinoroa, takodn n » koncu 1 voli n wo6l a« p ore zapustiti s voli ohiteijl niCeBor raien spomina na naiiepte stvari na svetu. Pariška razstava, naši umetniki in dve aferi Ljubljana, 21. februarja. V Jugoslaviji nam ne manjka aferic in afer. Pred njimi niso izvzeti nobeni sloji, ne gospodarski, ne kulturni, da o politikih in o »politikih« sploh ne govorimo. Nova afera se je pojavila sedaj v umetniških krogih. Rojstni kraj afere - Belgrad To sploh ne more biti drugače; vsaka večja afera mora imeti svojo domovinsko pravico v Bel-gradu. Tako je tudi z najnovejšo umetniško. Jedro te afere Je sledeče: Na svetovni razstavi v Parizu sodelujejo tudi naši umetniki. Razstava naj bi, kolikor se tiče umetniškega dela, bila res zrcalo naše celotne umetnosti, pri kateri naj bi torej sodelovali priznani predstavniki vseh naših sodobnih umetniških struj. V resnici pa je stvar izpadla tako, da bodo mogli sodelovati na razstavi samo nekateri umetniki, ki so bili osebno simpatični trojici belgrajskih umetnikov, ki so bili poverjeni, da povabij|o k sodelovanju ostale umetnike. Ti trije umetniki, ki naj bi organizirali udeležbo naSe umetnosti na pariški razstavi, so znani Kašanin, Kosaudič in Milutinovič, vsi trije iz Bel-grada. Ti trije gospodje so izpeljali stvar tako, da so Izbrali za razstavo ne umetniška dela, ampak imeua umetnikov, ki so se zdela primerna in simpatična njim — trojici izvoljenih. Način, kako so to storili, je izzval odpor v umetniških krogih po vsej državi. Tako so »vabili' k sodelovanju Posebno značilen je način, kako je ta belgraj-ska trojica »povabila« k sodelovanju slovenske umetnike: Do nedavna nihče v Sloveniji ni vedel, komu bo dana prilika za sodelovanje na umetniški razstavi v Parizu. Peščica belgrajskih umetnikov, ki so bili na sodelovanje opozorjeni, se pripravlja na razstavo že nad pol leta, nekateri še dalje. Nekako pred 14 dnevi pa ao.ae helgrajskl organizatorji razstave obrnili na nekega vseučiltškega profesorja v Ljubljani ter ga pozvali, naj on odloči one umetnike iz Slovenije, ki naj bi po njegovem mnenju sodelovali na razstavi. Razumljivo je, da g. profesorju taka naloga ni bila prijetna; saj se zaveda, da imajo umetniki lastno društvo, ki šteje 60 članov in da torej on spričo tega ni poklican določati imen, ki naj bi zastopala našo umetnost na pariški razstavi. Dasl bi bilo vsako delo iluzorno, ker je bilo premalo časa za pripravo, je bilo tedaj mišljeno nekako tako, da bi slovenski umetniki napravili v Jakopičevem paviljonu razstavo, kjer bi vsak razstavil dve ali tri od svojih del. Iz Belgrada ni potem prišla izvoljena trojica, ki bi izbrala dela za razstavo. Toda belgrajska trojica ni izvedla niti tega; bilo je pač jasno, da bi bilo vsako delo zaman, ker je prišlo jiovabilo prepozno. Preden Novo pogonsko sredstvo: Mariborski mestni avtobusi bodo vozili s plinom Maribor, 19. februarj«- V vseh zapadnoevropskih državah opažamo krčevite poskuse, da bi postavile svoje gospodarstvo na lastne noge ter ga osvobodile prevelike odvisnosti od uvoza eirovin. Predvsem iščejo poti za izrabo domačih pogonskih sredstev za motorna vozila. V prvi viisti e« trudi za to Nemčija, ki nima lastnih petrolejskih vrelcev, za njo pa Italija in Francija. Nemci proizvajajo bencin in nafto iz premoga, poleg tega pa uporabljajo v velikih količinah tudi lesno oglje za motorni pogon. late poskuse vidimo v ostalih državah. Med temi novimi pogonskimi sredstvi, ki »o začela izpodrivati bencin, pa zavzema komprimiram plin čimdalje važnejše mesto. Predvsem izrabljajo v pogonske svrhe svetilni plin katerega proizvajajo plinarne in koksarne. V Parizu, Berlinu, Londonu in drugih velikih mestih na zapadu, prodajajo kompri-mirani plin v posebnih napajališčih ob cestah, ka- Kako bo z elektrifikacijo Spodnje Dolenjske? št. Jernej, 18. febr. Lesna trgovina je pri nas zelo oživela. Poleg železniških pragov gre v prvi vrsti v prodajo ko-etanj. kakršnega rabijo za nosilce električnega omrežja. Slišimo, da se pripravlja s tem material za elektrifikacijo naše doline. Zelo želimo, da bi 6e to vprašanje res kaj kmalu rešilo. Vendar pa bodo v tem oziru neke težave, ker imamo svojo električno zadrugo, ki ima za naš kraj ekskluzivno elektrifi-kacijsko licenco in ki jo bo treba pametno likvidirati. Finančno stanje zadruge sicer trenutno ni morda prečrno, vendar pa je to le videz, ki vara. Preteklo leto je domača posojilnica, ki je pri električni zadrugi finančno najbolj udeležena, zadrugo sanirala in ji odpisala skoro dvesto tisočakov, ro za naš kraj samo po sebi nič ne škodi, ker pomeni omenjena sanacija le preložitev iz desnega žepa v levega. Vendar pa je bil odpis z ozirom na predvideno likvidacijo zadruge s strani sedanjega na- bodoči likvidator električne zadruge popraviti. Ce bodo namreč dopustili merodajni naši faktorji likvidacijo pod fiogoji, ki odgovarjajo dejanskemu stanju zadruge, bo to v resnici težak udarec za našo posojilnico, ki jo je ustanovil in mnogo let nad vse razumno vodil naš zaslužni župnik g. Lesjak. V sedanjih razmerah pomeni nekaj 6totiso-čakov za podeželsko posojilnico zelo mnogo. In vendar ne sme postati domača električna zadruga nepremagljiva ovira za banovinsko elektrifikacijo iz preprostega razloga, ker zadruga danes več ne zadošča našim potrebam. Napetost v omrežju niha od predpisane eialne vrednosti za dvajset in več odstotkov navzgor in navzdol. Tako nimamo nikoli prave razsvetljave brez ozira na to, da se nam dela velika škoda na naših napravah In žarnicah. Banovinska elektrika nam je postala neob-hodna in jo težko pričakujemo. Saj je med interesenti tudi samostan Pleterje, ki jx>trebuje poleg čelstva posojilnice velika pogreška, ki jo bo moral 1 razsvetljave tudi industrijski tok kor bencin in nafto. Avtomobilu, ki vozi « plinom, napolnijo njegove izpraznjene jeklene steklenice s stisnjenim plinom v 10 minutah. — Tudi v naši državi opažamo stremljenja, da si pomagamo z lastnimi pogonskimi sredstvi ter omejimo uvoz dragega inozemskega bencina. Zlasti sedanja vlada pospešuje tozadevna prizadevanja. Imamo pa pri nas za bencin idealen in najcenejši nadomestek - zemeljski plin Ze pred vojno eo bili odkriti v Bujevici na Hrvatskem izdatni vrelci zemeljskega plina, in sicer ob priliki vrtanja za petrolejem. Vrelci se nahajajo 600 m pod zemeljsko površino. Po vojni eo začeli plin, ki sestoji skoraj iz čistega metana (98%) praktično izkoriščati. Pridobivajo iz njega čisti ogljik (metan je spoj vodika in ogljika), šele zadnje čase pa so začeli s poskusi, da bi ta dragoceni plin izkoriščali za druge, rentabilnejše namene. Med temi bi bila tudi uporaba plina za pogon motornih vozil. Družba »Uljanik«, ki izkorišča Bujevico, si je nabavila zelo drago napravo za komprimiranje plina. Med prvimi interesenti, ki se zanimajo za novo pogonsko sredstvo j« mariborska mestna občina, ki se pod sedanjo svojo upravo zelo trudi, da bi svoje gospodarstvo spravila na čimbolj rentabilno podlago. Velike napore je izvršilo sedanje vodstvo predvsem za sanacijo svojega avtobusnega podjetja, za katerega je nabavilo sedem novih najmodernejših avtobusov z Dieselovimi motorji- Na ta način se je obratovanje zelo pocenilo in letos je avtobusno podjetje prvič od svoje ustanovitve postalo aktivno. To pa samo s pomočjo novih avtobusov, dočim stari vozovi na bencinski pogon zaradi predragega bencina še vedno obratujejo z izgubo. Vodstvo mestnih podjetij je študiralo razne načine, da bi namestilo bencinski pogon s cenejšim sredstvom, nazadnje pa se je odločilo za zemeljski plin. Te dni se je odpeljal iz Maribora v Zagreb eden od starejših avtobusov na bencinski pogon — tipa Saurer —; za potovanje v Zagreb je uporabljal bencin, nazaj pa je vozil včeraj vso pot s plinom. V Zagrebu so mu namestili zadaj za karoserijo posebno nosilno ogrodje v obliki majhnega kovčka, v njem pa je bilo šest kovina- je v Ljubljani kdo kaj ukrenil, so naenkrat objavili listi imena umetnikov, med njimi tudi slovenskih, ki so povabljeni k sodelovanju na razstavo. Istočasno so dotičui umetniki — bilo je to pred kakimi 10 dnevi — sprejeli tudi pismena vabila. Kdo je zakulisni skrivnostnlk? Ne gori omenjeni vseučiliški profesor in ne društvo likovnih umetnikov ni predlagalo belgraj-ski trojici nikakih imen. Nasprotno je zavladalo v vseh slovenskih umetniških krogih veliko razburjenje zaradi takega načina izbiranja umetnikov, ki naj bi sodelovali na razstavi. Kljub temu pa so imenovani trije povabili 10 Slovencev (seveda prepozno), ne da bi ti sploh vedeli, kdo jih je predlagal. Razumljivo je, da vlada zaradi tega veliko zanimanje — in to ne samo v umetniških krogih, temveč tudi v širši javnosti — za osebo, ki tiči za vso to zadevo. Očitno je, da so za kulisami neke skrivnostne sile, ki so morda tudi sokrive, da se jo udeležba naše umetnosti na pari-* ški razstavi spremenila v afero. Ne umetniška, marveč razstava - izvoljenih Brez ozira na to, da je fe sam način, kako «0 bili povabljeni umetniki k sodelovanju na razstavi, absolutno nepravilen in poniževalen za večino umetnikov, je to vabilo prišlo davno, davno prepozno. Tako se ni zgodilo samo slovenskim umetnikom, marveč umetnikom v vsej državi. — Omenjena trojica Belgrajčanov je delala na svojo roko; vsi, ki so jim ti trije umetniki privoščili sodelovanje, so bili obveščeni o sodelovanju tako pravočasno, da imajo dela že skoraj gotova, dele sedaj, ko so opazili, da utegne nastati iz tega neljuba afera, so z največjo naglico povabili tudi druge — dasi na nepravilen način, a je bilo seveda prepozno. Protesti v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu Umetniki iz vse države so se strnjeno dvignili proti takemu poatojmnju. Za anoči ao društva umelnikov sklicala protestna zborovanja v Belgradu, Zagrebu in v Ljubljani. V Zagrebu Je bilo zborovanje že predsnočnim ter se le snoči nadaljevalo. PredBiiočnim so Zagrebčani ostro protestirali proti gori opisanemu načinu, ki bo se ga poslužili privilegirani belgrajskl umetniki v tej zadevi. V Ljubljani je bil sestanek umetnikov anoči ob šestih v Narodni galeriji. Vodil ga je predsednik O. A. Ko*. Na sestanku so umetniki ostro obsodili postopanje peščice Belgrajčanov ter so sestavili poseben protestni dopis, v katerem jc društvo povdarilo svoj protest proti načinu vabila slovenskih umetnikov na razstavo. Pa še aferica Vzporedno s to afero je naštela še neka afe-rlca.^ Spričo prve velike se o drugi mali sploh ne splača govoriti: da so namreč šli jugoslovanski paviljon na pariški razstavi dekorirat samo srbski umetniki. Belgrajčani so očividno mnenja, da Slovence in Hrvate jugoslovanska razstava nič ne briga... stih valjev e komprimiranim plinom. Vožnja iz Zagreba do Maribora je pokazala popolno uporabnost novega pogonskega sredstvo. Potekla j« brez vsake motnje, da potniki niso niti opazili, da se ne vozijo več s pomočjo bencina, le šoferju in etro-kovnakom je padlo v oči, da teče motor, gnan s plinom, dosti mirneje kakor z bencinom. 2e prva vožnja je pokazala tudi vse druge prednosti novega pogonskega sredstva. Na motorju niso potrebne prav nobene izpremembe. Plin Izgoreva v cilindrih popolnoma in brez saj, ne redči m azilnega olja, ne razjeda kovine, je popolnoma nestrupen, poleg lega pa je mogoče motor vsak hip 6amo s preklopom priključiti zopet na bencinski pogon. Vsak avlo ima lahko v tankih zalogo bencina za rezervo, s katerim začne voziti, ne da bi potniki sploh zapazili to izpremembo. Največja vrednost metana pa je cena saj je pogon z njim za 50% cenejši od bencinskega. Največja investicija, ki pa je samo enkratna, je nabava valjev za plin, vse ostale naprave, ki eo na vozilih potrebne, pa so skrajno poceni. Valji so iz specialnega jekla, ki prenese izredno visok pritisk.^ Vsak valj drži 10 kubičnih metrov plina pod pritiskom 200 atmosfer. Vsebina enega valja plina odjjovarja 12 litrom bencina. Avtobus, opremljen s štirimi takimi valji, bi imel radij 200 kilometrov, kar za naše razmere povsem zadostuje. Prazni valji^ se dajo najjolnKi s posebno pripravo, ali pa takoj zamenjati z napolnjenimi. Kot že rečeno, so druge preureditve na-vozilu malenkostne. Razen ogrodja za namestitev valjev je potrebna še cev za dovod plina od valjev k motorju, na cevi pa zaporni ventil, manometer za merjenje pritiska, potem pa dvodelni uravnavalec pritiska. V prvem delu tega uravnavalca se izjuremeni pritisk od 200 na 3 atmosfere, v drugem pa s treh atmosfer na minus 20 mm tlaka. Iz uravnavalca je potem izpeljan plin v šobo, kjer se meša z zrakom in iz katere potem sesa motor to mešanico v cilindre. Vse naprave in način obratovanja je prav lepo razviden iz skice. Mestna podjetja bodo še nekaj časa delala poskuse z novim pogonskim sredstvom, potem pa bodo vse svoje avtobuse z bencinskimi motorji opremila za pogon s nlinoni. Kulturni koledar Parma Viktor 20. februarja 1858 se je rodil v Trstu skladatelj Viktor Parma. Gimnazijo je obiskoval v Zadru, Novem mestu in Trstu. Pravo je Študiral na Dunaju. Potem je služboval po raznih okrajnih glavarstvih, dokler ni postal okrajni glavar v Črnomlju in Liliji. 2e v gimnaziji s« je živahno udeleževal glasbenega življenja in povsod vodil dijaSke orkestre. — Kot akademik je »komponiral več skladb. Važne pa so predvsem njegove opere; Urh, grof celjski, Ksenija, Stara pesem, Zlatorog in operete Caričine Amazonke in Apolonov hram. Njegove opere ®o dosegle lep uspeh v Ljubljeni, Mariboru, Zagrebu in na Češkem. Zložil je tudi več koračnic in plesov: Mladi vojaki, Hej, Krčani itd. Njegova glasba je zelo melodiozna in spominja na temperament italijanskih komponistov. Po mišljenju je bil zaveden Slovenec. Zaradi prepričanja ga je vlada med svetovno vojno tudi preganila {bil je celo interniran). Pesmi Antona HajdrEha (Litografiral, izdal In založil Čemažar Josip v Ljubljani 1936. Cena 40 Din. Dobiva se v vseh knjigarnah. Str. VIII, 82.) Nedavno so izšle Hajdrihove pesmi, t. j. zbrane skladbe Haidrih sam je izdal nekaj posamez-nih skladb, nokaj pa v zbirki; »Jadranski glasovi«. Po njegovi smrti pa je izdal njegov prijatelj V. Kosovel še drugo zbirko »Jadranskih glasov«. Prvi zvezek je izšel leta 1876, drugi leta 1879. Ker je torej minilo ie 60 let, ni čuda, da sta postala že oba zvezka velik redkost in ju ni nikjer več dobiti, zlasti ne drugega zvezka, ker je vsa še ostala naklada zgorela v Trstu, ko so Italijani zažgali Narodni dom. Ko je zdaj izdano zbrano Hajdrihovo delo, spoznamo šele vso milino Hajdrihovih skladb. Pesmi prvega zvezka »Jadranskih glasov« so še precej znana, n. pr. Od Urala do Triglava. Luna sije, Cerkvica lam gor sameva. Zagorski zvonovi, V tihi noči in Buči morje adrijansko, manj pa se prepevajo, ali skoro nič pesmi drugega zvezka, in vendar so tudi tu nanizani pravi biseri. Ob teh kladbah posebno živo čutimo, da jo bilo s smrtjo 86-letnega Antona Hajdriha pokopano mnogo zlatega blaga. Kot uvod k zbranim skladbam nam je podal skladateljev sorodnik Viktor S teska življenjepis, ki nam pojasnjuje skladateljevo burno življenje. Tudi o Hajdrihu bi lahko rekli z nemškim pesnikom: »Ni se znal krotiti in brzdati, zato mu je minilo petje in življenje.« Ali ne bi bilo umestno, da bi naši pevski zbori priredili Hajdrihov koncert, pri katerem bi proizvajali samo Hajdrihove pesmi, zlasti manj znane: sijajno Mornarjevo tožl>o, milo V sladkih sanjah, ganljivo Siroto, navdušeno Hercegovsko, prijetno Noč na Blejskem jezeru ali tudi humoristično Petelinčkovo ženitev. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 20. februarja: Drago. Jutri, nedelja, 21. februarja: Feliks. ■ Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 81. Drama: Kvadratura kroga. Izven. Opera: Pikova dama. Premijerski abonma. Kino Union: Cvetje iz Nice. Kino Sloga: Vaški zdravnik. Kino Matica: Nesrečniki. II. del. K I N UNION Premiera Vesela opereta, polna sladkih melodll Cvetje Iz Nice Erna Saok - Paul Kemp. Jane Tiiden, PTtedi Csepa m Karl scbonbock MATINEJA ob 1416, lutn ob 11. url Vesela dunalska opereta Raj na zemlji Liszt Holssohob, Herman Thimlg.‘hans Moscr. Theo Lingen, Adela sandrook TEI. 27-30 SLOGA Premiera Vaški zdravnik Napeta drama polna romantike s eodelo-vanlem ..KANADSKIH PETORK-Jean Hershott, June Laajr MATINEJA ob 1416, lutn ob 11. ur) Op ereta Hal se zensham vse ne sanja Oustav FrShllch, Nora uregor, Otto Wallburg, Peter Lorre TEI. 21-24 MATICA Danes nepreklicno zadntlčl Nesrečniki II. del (Les Mlserables) HARRV BADK DDCVKTAVF nR 0CLAVM,K‘^ 0b ^•'19.'.''IN 2US-UW* _ rK.EVJiAvc ud nip.inprazn.15..I7..19.IN?1.uri ~ Izšla je knjižica pod naslovom »Špargelj «, ki jo je spisal in zalozil Josip Strekelj. Cena s poštnino je 4 din in se naroča pri piscu v Ljubljani, Zvonarska ulica 11. Vsebina je razdeljena v 10 poglavij, v katerih so navodila pojasnjena v boljše razumevanje z 10 slikami. Ker se pri nas prideluje špargelj v tako mali množini, da ga morajo naši trgi naročati v svežem in konserviranem stanju iz inozemstva, je potrebno, da smo dobili knjižico, ki nas poučuje, kako je treba ceneno špargelj gojiti, zakaj 6amo zaradi pomanjkanja znanja v tej zadevi se gojenje špargljev ni razvilo. Sparglje lahko gojimo na globoki zemlji, pa tudi na plitvih naplavinah, kar nam dokazuje pisec na podlagi praktičnih jioizkusov. Zato izpodbija _ nepotrebno drago pripravljanje zemlje za šparaljev nasad, ki je boječ se visokih izdatkov vzrok, da se niso kmetje oprijeli te kulture. Knjižico toplo priporočamo. Sportno-gimnastično akademijo priredi SK Planina v nedeljo 7. marca t. 1. ob 11 dopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Spored akademije Stari tipi se vračajo v kriminal Ljubljana, 20. febr. Samo pri tukajšnjem okrožnem sodišču je bilo do 250 oseb, obsojenih na manjše in večje zaporne kazni, deležnih 5. januarske amnestije. Mnogim je bila kazen jjopolnoma odpuščena, drugim le delno in so bili zadnji pogojno izpuščeni iz zaporov, kjer so prestajali večmesečne kazni do dveh let. Vsi po-miloščenci so imeli na vratu do 119 let zapornih kazni. Mnogi kriminalni tipi, ki so računali, da bodo lepo jx>d toplo streho in ob jetniškem kruhu preživeli zimo, 60 morali na mrzlo svobodo, ki je niso bili veseli, kajti čez nekaj dni so se že začeli vračati težki kanoni nazaj v zavetie okrožnih zaporov. — Nagrabiti hoče veliko denarfa V zaj>ore ljubljanskega okrožnega sodišča so zadnje dni j»ri|>eljali več starih znancev, ki so bili pomiloščeni in pogojno puščeni na svobodo. Med njimi jc tudi Joža Kastelic, star okoli 29 let, krepak možak, sposoben za vsako pošteno delo, a raje živi od tatvin in vlomov. Je prav prebrisana podstrešna sraka ki se zna na drzen način splaziti v razna jiodstrejša stanovanjskih hiš. Presedel je za mrežami že nad tri leta zaradi tatvin. Zadnjič so ga izpustili na svobodo, ker tmi je bil z amnestij- skim ukazom odpuščen ostanek kazni štirih mesecev. Potepal se je po mestu. Posrečilo se mu je 17. t. m. priti neopazen v podstrešje velike mestne stanovanjske hiše na Jegličevi cesti. Na podstrešju si je nabasal v veliko vrečo najrazličnejše blago, zlasti perilo. Okoli 14. ure omenjenega dne je prišel jx) svojih oj>ravkih dimnikarski jx»močmk Kočevar France na podstrešje mestne hiše. Kar je zagledal pri velikem dimniku temno človeško postavo, ki 6e je skušala skriti. Hitro je spoznal situacija Zaprl je podstrešje in poklical stranke, da so telefonirale po stražnika. Ta ga je resno uradno j»o-vabil na policijsko upravo, kjer so ga takoj spo-znali kot starega znanca. Joža Kastelic se je detektivom in kriminalnim uradnikom ironično nasmehnil, rekoč: »Prosim! Tako naredite, da bom dobro zašit. Ce mi sodniki dajo j»od eno leto, kazni ne sprejmem. To smolo Imam, da me vedno na Inido zimo spuste na prosto. Tako morale sedaj napraviti, da bom prišel za drugo j»onilad iz aresta. Pa mene se drži jieklcnska 6mola. Drugi so srečnejši.« Odroma! je v sodne zapore. Med potjo je še omenil, da je njegova srčna želia tale: »Ko bom to kazen prestal, bom prijel za dobro delo. Delal bom pa tako, da si bom nagrabil veliko denarja in potem bom mirno živel na stara leta.« Jožetovi načrti pa so baje zasnovani na prav široki podlagi. Od tu in tam Vlom pri Cešnovarfu ostane zagonetka Ljubljana, 20. februarja. Dne 10. t. m. prekinjena prva razprava proti sedemčlanski tatinski družbi se je včeraj ob 16. nadaljevala. Zaslišane so bile nekatere priče, ki so jih navajali obtoženci za svoj alibi, da niso sodelovali pri vlomih, katerih jih je obdolžil glavni obtoženec, starejši maloletnik Albin z Rudnika, ki je aebi naprtil do 16 vlomov za vrednost okoli 110 tisoč dinarjev. Glavni obtoženec je mladenič, a velik cinik in bolesten človek, ki se sproti izmišljuje raznih gorostasnosti. O velikem vlomu pri trgovcu Karlu Češnovarju na Dolenjski cesti, ko so neznani vlomilci januarja 1985 odnesli ročno blagajno s 05.000 Din gotovine, je ta obtoženec pripovedoval prav jnislolovske bujke. Toda svoje, za ostale obtožence obremenilne izpovedbe Je spreminjal od minute do minute. Dru ~ orožnikom v Marenbergu, kjer je bil lani aretiran. drugače preiskovalnemu sodniku, drugače na prvi razpravi in drugače na včerajšnji. Nastala je prava H koncertu A.P.Z.-a Primož Trubar In Adam Bohorič nista zgolj prevajala Primož Trubar In Adam Bohorič bosta izpopolnjevala koncert slovenske duhovne pesini, ki ga 1. marca 1937 ob 20. priredi Akademski pevski zbo> v unionski dvorani. Slabo poučeni krogi so sicer zapise Trubarja in Bohoriča z velikimi vilami vrgli vse v eno koš, češ, to je vse skupaj nemška religiozna luteranska pesem, ki sta jo ta dva naša rojaka zgolj prevedla na slovenski. Vedeti pa moramo, du je na našem ozemlju že skozi ves srednji vek brez dvoma obstajal tako zvoni cantus volgaris; latinske psaltre je naše ljudstvo prevzelo, po svojem narodnem okusu in duhu muzikalno preoblikovalo, pogosto zanje našlo celo samostojno besedilo, včasih tudi prav posvetne vsebine. Znano je, da je reformacija k nam prišla iz Nemčije: prirod-na posledica je bila, da so z njo prišle tudi nekatere duhovne pesnil, ki so jih pa nnšl luteranski vodniki ali pa tudi ljudstvo sumo svojemu slovnn-sekniu muzikalnemu pojmovanju primerno omehčali in spremenili. Ideja reformacije pa se je že sama po sebi tej pesmi na vsem svojem področju približala širokim ljudskim množicam ne glede na njihovo jezikovno pripadnost, tako da so postale tudi last našega naroda po Trubarju in Bohoriču. Težko si je razen tega misliti, da bi bil naš narod šele baš v zadnjem stoletju postal muzikalen: brez dvoma je, da tega enoglasnega j»etja ob svojem smislu za troglasno prepevanje ni pel po maniri trdih germanskih grl. Prav gotovo je pevca, ki je vodil, pri službi božji spremljal z zgornjim in spodnjim glasom ob svojem dobrem, za harmonijo izredno razvitem posluhu. Sicer pa marsikatera luteranska pesem pri nas ni bila import germanskih luteranskih prediknntov ali naših. Te pesmi so pri nas živele že ves srednji vek med narodom, ki jih je tekom časa po svojem oblikoval. Luterani so iz njih izpuščali samo imena Murije ter svetnikov, ko so jih prevzeli v svoje liturgično petje. Marsikatera od toh pesmi je postala na ta način brez ugovarjanja prava narodna last. Enoglasnim zapisom je pripravil sijajno opremo, iz katere živo in prepričljivo diha nastrojeuje dobe, gospod prof. Matija Tome. 2e danes lahko rečemo, da bodo te pesmi, ki jih bo izvajal 1. marca v Unionu Akademski pevski zbor, za jmslušalce predstavljale izreden užitek, saj so v svojih prvinah, ki jih kongenialno vokvirja invenciozna Tomčeva spremljava, dokument dobe, katera je bila pri nas morda najbolj razgibana od V6eh, priče časa, ko se Je v dnu našega slovenstva prvič začela gibati rahla, sicer šele prav rahla narodna zavest. Toda to je bil začetek prve jutranje zarje. bo zelo pester in zanimiv — saj obsega 15 izbranih točk — na kar ie danes croozarjamo Ipibljansko in okoliško občinstvo. Združenje kinematografskih podjetnikov dravske banovine sklicuje svojo II. redno skujrščino na dan 5, marca ob 9.30 v garderobni dvorani kina Union v Ljubljani. Ljubljansko gledališče D It A M A Začetek ob osmlb Sobota, 20. februarja: »Kvadratura kroga«. Izven. Znižane cene od 20 din. Nedelja, 21. (ebruarja ob 15: »Korajža velja«. Irven. Znižane cene od 20 din. — Ob 20: »Simfonija 1937«. Izven Znižane cene od 20 din. OPEKA Začetek ob osmih Sobota. 20. februarja: »Pikova dama«. Premijcra. Premijerski abonma. Nedelja. 21 februarja ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene od 30 din. — Ob 20: »Manon«. Izven. Cene od 30 din navzdol. Mariborsko gledališče Sobota, 20. febr. ob 20: rPIes \ Savoyu«. Gostuje operna primadona Zlata Gjungjenuc. Znižane cene. Nedelja, 21 febr ob 15: »Visokost pleše«. Globoko znižane tone. — Ob 20; »Dr«, zmeda v procesu. Drž. tožilec dr. Pompe obtožencu: »Ali ste vlomili pri Češnovarju?« Obtoženec kratko in odločno: »Nol« Nastala je splošna senzacija. Sodniki so ga začeli obsipati z najrazličnejšimi vprašanji. Junak razpravo je molčal kot zid. Naposled: »Sem ves iz sebe!« Pravil je, da so ga orožniki tepli in zato jim je jiovedal vse, kakor so hoteli in še več. O vlomu pri Češnovarju pa so se sploh širile celo po Štajerskem fantastične pravljice. Sodba je bila: Prvi, glavni obtoženec je bil zaradi 6 tatvin obsojen na 1 leto in 3 mesece strogega zapora. Oproščen pa zaradi Češnovarja. Njegov drug, 28-letni Jože Kavčič, zaradi vlačugaretva in delomržnosli na 1 mesec zapora. Tretji, tudi starejši maloletnik Jože, pa na 2 meseca strogega zapora zaradi treh tatvin. Ostali obtoženci so bili v smislu § 280 k. p. zaradi pomanjkanja dokazov popolnoma oproščeni. — Predsednik jo pripomnil: »Vlom pri Karlu Češnovarju ostane zagonetka.« Pismo iz Chamonixa Chamonix, 17. februarja. Danes, v sredo sta se vršili kar dve tekmovanji, in sicer patrulni vojaški tek na 25 km in popoldne skoki za kombinacijo. Vreme tudi v Chamonixu je res čudno; v desetih minutah se spremeni iz lepega v grdo ali pa narobe. Tako, da smo večkrat imeli na en dan dopoldan dvakrat 6ončno vreme, dvakrat pa snežne meteže. Zato je mazanje smučk velik problem za tekače in je zato tudi naša vojaška ekipa pred startom prišla k našim tekačem, da so jim pomagali.pri mazanju in jim dajali nasvete. Nastopilo je vsega šes-t štafet, ki so bile razen naše vse francoske. Naši vojaki, ki so bili zelo dobro v treningu, so šli z najlepšimi izgledi na start. Nastopila je v postavi: poročnik Jovanovič kot vodja patrole, podnarednika Jazbec, Zajc, kaplarja Žerjav in Podlipnik. Kakor je pač vsak jugoslovanski nastop v inozemstvu združen s smolo, seveda tudi tu ni šlo drugače. Podlipnika je namreč naenkrat prijel krč na nogi, tako da so mogli ostali čakati dvakrat po 25 minul nanj, Kljub petemu mestu, ki so ga zasedli naši vojaki, so vendar zelo imponirall Francozom, in to zaradi njihovega odličnega streljanja. Na progi mora namreč vsak vojak sestreliti 200 m oddaljen balonček, vsi naši vojaki so to opravili s prvim strelom. Vsi bodo dobili iz rok francoskega generala francosko odlikovanje. Naš vojaški ataše iz Pariza je navdušen in je mnenja, da je to večji uspeh, kakor prvo mesto v teku. Popoldne ob 2 so 6e vršili na skakalnici 6ko,ki za kombinacijo, kjer je nastopilo okrog 20 tekmovalcev. Skakalnica je bila zopet v odličnem etanju. Izven konkurence so nastopili tudi vsi drugi kanoni kot Birger Ruud in Reidar Andersen. Birger Ruud je imel zopet najdaljši skok 68 metrov. Prej omenjena 6ta izvršila tudi krasen dvojni skok, ki je navdušil vse gledalce. V konkurenci ie zmagal Pen Fossum pred Kaarbiam, oba Norveška; tretji je tudi Norvežan Busterrud. Tu 60 zopet pokazali Norvežani, da so v skokih še vedno nejwemagljivi. V klasični kombinaciji je zmagal tudi Norvežan Rocu pred Kaarbiem. Opazuje se pa v splošnem, da je tudi pri Fisinih tekmah manj zanimanja s strani tekmovalcev odnosno držav za klasično kombinacijo, ker je v celem nastopilo samo pet držav. H. H. Na živilskem trsu Ljubljana, 20. februarja. Kljub temu, da smo v postnem času, je živilski trg nenavadno oživel. Le malokje je opaziti, da je še ta teden padel nov sneg. Če se kje, se pač pri cenah, ki so malenkostno poskočile, vendar ljubljanske gospodinje še tako majhen dvig cen Erav hitro opazijo in prične ae tisto značilno »gli-anje«, ki po njem kar slove. Nenavadno živo je bilo včeraj na ribjem trgu, kjer je bilo izredno veliko tovrstnega blaga. Vsega skupaj okrog 300 kg in je bila kupčija še dokaj dobra. Kljub temu pa, da gremo že nroti koncu meseca, so gospodinje kupovale tudi dražje vrste rib. Predvsem je bilo mnogo zanimanja za soma, ki je tehtal 32 kg in so vsega prodali. Dražje ribe ao bile jastog in som po 40 Din kg, pasare, ki so pa na našem trgu zelo redke, po 30 Din, osliči in cipli po 28 Din, llgni in sil po 26 Din, cenejše pa so bile salpe po 22 Din, bobi po 20 Din, sardelice po 16 Din za kg in morski rak komad 14 Din. Cene rečnih rib so nosprpmejene in jih je bilo prav za prav zelo malo. Čedalje več pa je blaga na zelenjadncni trgu. Tu je zelo mnogo različne salato, domače In uvožene. Svoj čas so domačo salato prodajale kmetice samo po mericah, zdaj pa so jo začele kar po kg. Kateri način jc boljši, vedo same prav dobro. Cene so še nekam znosne, to pa zaradi tega, ker je veliko blaga in e tem tudi konkurenca. Tako sedaj prodajnjo radič merico po 1.25 Din, kg pa po 12 Din, motovilec merico po 1.50 do 2 Din, kg pa do 18 Din, šjdnačo merico po 1.50 Din, kg pa po 12 Din. Od uvožene salate ie endivija kg po 7 ali 8 Din, cvetača pa po 4 do 5 Din kg. Poleg salate pa je tudi precej zeljnatih glav, ki pa postajajo že dražje. Nekaj Je tudi krompirja in druge zelenjave. Poleg zeienjadnih pridelkov pa jo na tem tržnem mestu tudi dosti drugilj stvari, predvsem moke - ^>r * n Jem zasedanju nemško-fagoslovanskcea °f ra-T Arefi(1*'nu j® bi^ sklenjeno, da bo Nemčija iz naše države izvozila še 5000 vagonov fvrinoICe ln 'O, vaR°nov koruze ter poleg tega še oOOO vagonov pšenice ali koruze po svobodnem izboru. Doslej je bilo od vsega tega izvožene"« v na naifiit^ i?»VKg°"rV °.boJe8a *ila’ za os,a><> 90 uvozniki branijo, da bi ga odpremili. Nemčija namreč dela velike težave pri plačevanju. Odkup tobaka v Hercegovini je zaključen. vZn ,n° 8(0.m. hJ da 1)0 daIa letošnia trgatev 500 vagonov tobaka, dejansko pa ga je dala le 409 va- 8,rr-i a ,?vpre na odkupna cena tobaka je bila t ki!0»ram) 10 v Ljubuški Je bila nathrufa mhiif V rreb*nJ«> kjer se prideluje' znani i u - 1)8 ^S dinnrj0v- -skupno so Her- cegovci dobili za svoj tobak okrog 60 milijonov di- mi inT'n?Sw m nllk' če Pomislima da je tako to ™arvion- g< T, hl1' ki jih fe Približno 20.000, le po 3000 Dm. badilci se pritožujejo, da jim ni nič koristil novi cenik monopolake uprave, ki je predvideval povišanje odkupnih cen za 20%. Pri tem P? je cenilcem monopolske ujirave pridržana pra- S K17&J ° ■“ <*llubli““ -fr jsASP SOSIfJ^TtR M to * J 50 mi,ii°Uov dinarjev. Pripravljen ima o že skoro vse načrte ter sedaj le zahtevajo on*fm^Ve’ !?a denar' Zan|ndvo je, e kakšnim rfa «« ton0m m- ^n0 V.er° PriPravljajo vse akcije, da se jasno vidi, da o tem, ali jim bo država dala ah ne svoje, sploh ne mislijo. Oni smatrajo da je to samo po sebi razumljiva dolžnost države! Posebno družbo je sodilo pred dnevi bjelovarsko sodišče. Pet kmetov iz Križa se je sestalo in sklenilo, da bodo vsem premožnim ljudem [»obrali puške in mumcijo. Začeli so kar po vrsti. Da bi ™.i£a i ^ - ne, 8P°zna|b so si obraze mazali s Čuvatov* v oJCi- JTaJ&rVrt« se lotevajo na kmetih in v mestu. Aagrebska policija je te dni odkrila novo družbo ponarejevalcev m sicer nekega trgovca z drvami n nekaj njegovih pomočnikov. Ti so znali ponare-jati zelo dobro. Denar je bilo težko spoznati kot ponarejen, tudi zvenk je bil enak. V promet pa ga je znal spravljati na premeten način. Ko so k njemu prihajale stranke plačevat račune, je marsikateri ponudil tudi 50 dinarski kovanec. Trgovec ga ie vzek nakar ga je stranki vrnil, češ da nima drobiža. Dejansko pa je pravi kovanec že zamenjal s ponarejenim, ki ga je imel pripravljenega v blagajni. tako so stranke samo odnašale ixuiareieni denar v promet. Na španskem bojišču pred Madridom je padel zdravnik dr. Orest Zunkovič iz Maribora. Zunko-vičje bil mlad ter je začel s svojo zdravniško prakso v Zagrebu. Pozneje je šel v Dalmacijo, od tam pa se je izselil v Španijo. Stopil je na stran rdeče vlade in takega ga je dohitela smrt. V zagato so prišli naši državljani, ki imajo posestva v Italiji. Italija je namreč v jeseni razpisala novo notranje posojilo, ki ga bodo vsi držav-Ijani morah jx>dpisovati v sorazmerju z vrednostjo svojih posestev. Država je določila v to 5% To breme pa je zadelo tudi naše državljane, ki imajo svoja posestva onstran meja, kajti tudi od njih zahtevajo italijanske oblasti, da morajo odmerjeni ^‘.m de^ plačati. Zaradi tega se je skupina takih na državljanov obrnila na naše oblasti in jih z obremenjevala z nobenimi prisilnimi posojili «• dajati za oboroževanje. Tega se pa prri razpisu novega prisilnega posojila Italija ni držala. V Zenici se je v četrtek dogodila težka nesreča. L , P°®*av9anju konstrukcije za grobo progo so delali delavci 12 metrov visoko. Naenkrat pa se je spodmaknil en podj>ornik in vsi delavci so se zvrnili na zemljo. Povrh njih pa so se zrušile tudi deske, ki so delavce tudi zelo poškodovale. Težko ranjeni so bili štirje delavci, od katerih pa trije najbrže ne bodo ostali jwi življenju. Zanimive številke so objavili splitki gospodarstveniki iz stavke, v kateri se nahajajo delavci v cementnih tovarnah v Splitu že tri dni. Zračunali so, da so država, banovina in občina izgubile že 25 milijonov dinarjev, brodarstvo kar 20 milijonov, a več milijonov tudi delavci sami. Vsa zagrebška prosvetna društva ter kulturne in snastvene ustanove ter Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti so poslala poštnemu ministru vlogo, v kateri ga prosijo, naj jim odstopi v eksploatacijo zagrebško radiopostajo. Na štiri leta strogega zapora je sodišče v Va-raždinu obsodilo 60 letnega starca, ki je ubil svojo 54 letno ženo, ker je pela z dragim. Luka Barač jo je z nožem vso okla!, da je poškodbam podlegla. in to predvsem ajdove, ki jo ljubljanske gospodinje prav rade kupujejo. Na sodnem trgu je največ jabolk, ki pa so že precej draga, saj veljajo boljša že 8 do 9 Din. slabše vrste pa se. dobe že od 4 Din naprej. Dovolj pa je tudi suhega sadja po nizkih cenah. Nemalo blaga je tudi na perutninskem trgu, samo da je promet precej slab, tako vsaj pravijo branjevke same. Jajčka so par 1.75 Din ali celo po dinarju komad. Veliko pa je tudi perutnine, pa najsi bo žive ali pa že zaklane, Na vprašanje časnikarjev, zakaj se skušajo tudi drugi odtegniti tej stvari, se je Danič začudil, češ da mu ni ničesar znanega, da bi se še kdo drugi odtegoval, niti ne dr. Korenič, ki je predsednik Tehniške unije v Zagrebu. Kar se tiče dela pri zagrebški Tehniški uniji. Danič poudarja, da je tu delalo mnogo njegovih sodelavcev, toda niti eden od njih delal za denar, pač pa popolnoma brezplačno. Pripravili smo ogromno gradiva, ki ga bomo izdali tudi javnosti. To je cela gora osnutkov. O vsem tem so bili informirani tudi od nemške strani; Ko pa smo hoteli začeti z delom in ko smo nekaj važnih ponudb že 6tavili, sem naenkrat postal — komunist Kapitala Tehniška unija ne rabi Glede kapitala Tehniške unije pravi Danič, da ga ta unija sploh ne rabi. »Imamo že določene dohodke za ono delo, ki se opravi v Jugoslaviji in je Mussolini daje zastavo svoji gardi namenjeno Nemčiji. .Vnaprej dobivamo določene procente, da pokrijemo svoje stroške, kolikor pa ostane več, naj se uporabi za znanstvene namene, ki imajo gospodarski značaj. Celo to smo odbili, da bi kak Nemec mogel delali pri nas — toliko olv žira smo imeli — medtem ko so Nemci celo pristali na to, da sprejmejo našega delegata Pečareviča, da se strokovno izobrazi. 1 a se mudi v Berlinu že dva meseca. Nacionalno Nemčijo prav dobro poznam. Zaradi prodaje sliv sem bival v Nimčiji celih 89 dni. Medtem ko so drugi lepo gledali olimpijske igre, sem 6e jaz potil na najrazličnejših blagovnih skladiščih in opravil posel, večji od onega, ki ga je v tej stvari sploh kdo kdaj opravil. Kaj bi mi počeli, če Nemčija zapre za naše blago svoj trg. Kam bomo mi šli s pridelki, ki jih imamo toliko, da jih vse ne moremo sami porabiti.« Danič je bil vsekakor zelo idealen človek, ki je toliko žrtvovaj za to, da se le končno urede medsebojni trgovinski odnosi med našo državo in Nemčijo. Malo čudno zgodovino pa ima vseeno. Italijanski prestolonaslednik Umberto in princezi-nja Piemontska Prav v podrobnosti je temu človeku tudi znano stanje, ki je nastalo v plačilnem prometu med Jugoslavijo in Nemčijo. Danič ima svoje mišljenje glede klirinškega 6alda 350 milijonov dinarjev, kolikor nam Nemčija dolguje, in o padcu tečaja klirinških mark na naših borzah. On pravi, da to ne pomeni nikakšne ovire za nadaljnji naš izvoz. Naši gospodarski krogi 60 glede teh vprašanj prej črnogledi, prav nasprotno kot Danič. Tudi glede omenjenega salda je Tehniška unija imela svoj veliki načrt. Ta unija je po mnenju Daniča bila zmožna, da saldo izravna. * Ko so časnikarji nato še vprašali Daniča, koliko je resnice na tem. ali se res namerava Tehniška unija preseliti v Belgrad m je Danič to zanikal, je bil razgovor s tem vsekakor zanimivim Židom končan. Časnikarjem so nato še razkazali prostore te družbe, ki so prav lepo urejeni. Vse kaze, da delo v tej uniji spričo zadnjih dogodkov ni prav nič 6topilo iz tira in da teče nemoteno dalje. Zagrebški listi povdarjajo tudi to, da osebnost tega v ostalem ni prav velike pomembnosti v vsej tej aferi, ki je šla tudi preko mej naše domovine. To da je drobec velike mednarodne politične igre, ki se je morda niti sami funkcionarji Tehniške unije prav ne zavedajo. „Gescheft ist Gescheft" Prav zanimivo je tudi to, kar je povedal zagrebški odvetnik in član upravnega odbora Tehniške unije dr. Pečarevič o svojem srečanju z Dani-čem. Pravi, da ga že davno pozna in da mu ie tudi znano, da je Danič prekrščen žid, za kar so vedeli tudi Nemci že prej. Pečarevič tudi izjavlja, da so Nemci tedaj, ko 60 jih tudi o tem informirali, kdo kdo je Danič in da je žid, dejali, da je to prav vseeno, ali delajo z Zidi, komunisti ali z drugimi, zanje da je važno le načelo :Gescheft ist Gescheft! Radio Programi Radio Ljubljana Sobota, 20. februarja: 12 Drujra za drugo ploSča hitijo, vse pa za boljSo voljo skrbijo — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Druga za drugo plošče biti jo, vse pa za boljšo voljo skrbijo — 14 Vreme — 18 Za delopust (igra UadijRkt orkester) M.40 Pogovor * toduiaM, — 19 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — 19.90 Nae. ura: RnavoJ orkestralna glasbe v Zagrebu (Anton Dobronič iz Zagreba). — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.20 Trobenta in gosli, flavta in bas, vsakega nekaj, da krajši bo čas. Pisan večer — Besedilo sestavila in vodita Jožek in Jetek s sodelovanjem Radijskega orkestra in njegovih solistov, vmes nekaj plošč — 22 Cas, vreme, poročila, gpoi red — 22.15 Lahka glasba (Radijski orkester). Drugi programi Sobota, 20. februarja. Belgrad: 20 Srbski večer. — Zagreb: 20 Violina. — 20.30 Zenski kvartet. — Dunaj: 13.15 Pihala. — 20.15 Pot puri. — 21.45 Film. — 22.45 Klasična glasba za pihala. — Trst—Milan: 21 Opera »Arležanka«. — Rim—Bari: 21.10 Valčki. — Praga: 19.15 Vojaška godba. — 20 Opereta. — Variava: 22 Vokalni koncert. — Nemške postaje: 20.10 Različni 1 zabavni programi. — Bukareita: 20.15 Plesni večor. —• Danič - Tehniška unija - Zbor Danič-Tehni&ka unija in Ljotičev »Zbor« so | naslovi, zaradi katerih je v belgrajskem, posebno I pa še v zagrebškem časopisju nastala obširna polemika, ki je vzbudila vsesplošno zanimanje. Ta afera je sedaj stopila vse bolj na mednarodno politično področje. Belgrajska »Politika« je prinesla članek, v katerem 6e navaja, da so organizatorji Tehniške unije hoteli zagotoviti izvoz kmetijskih proizvodov in industrijskih sirovin z denarjem ju- joslovairekih gospodarskih krogov. Po zaslugah delovanja Tehniške unije bi Nemčija morala postati odločilen činitelj v naši zunanji trgovini, pa tudi glede industrializacije naše države in končno tudi v politiki. Se bolj zanimiva pa je morda trditev, da je Tehniška unija imela namen, iznebiti se vseh trgovskih posredovalcev in zastopnikov, ki bi imeli z Židi kakršnokoli zvezo. Obisk pri iidu Daniču Da bi se na vsa ta vprašanja moglo najti nekaj resnice, so se časnikarji hrvatskih časopisov odločili za obisk pri Židu Daniču-Diamantsteinu, če bi jim morda utegnil kaj novega, resničnega ali vsaj verjetnega povedati o vsej tej stvari. Takoj, ko so prišli z njim v stik — tako so ti časnikarji napisali — 60 morali opustiti marsikak predsodek, o katerem se je prej v zvezi s tem zidom tako na široko pisalo. 2e sama vljudnost, ki jo je pokazal časnikarjem Danič, je tem nenavadnim obiskovalcem spremenila marsikakšno predstavo o njem. To je eleganten človek, ki pa ima poleg tega tudi vse odlične lastnosti pravega trgovca. Obnaša 6e, kakor da mu je vse znano, pogovora nikjer ne zaustavlja, skratka, napravlja vtis človeka, ki se počuti gotovega in 6e vedno hitro odloči za kakšno stvar, pa tudi človeka, ki hoče vzbuditi videz, da se nikogar ne boji. Vsaj tako kaže, da se je marsikdo, ki je prej bral v časopisih članke o njem in o Tehniški aleri, o njem maio zmotil. Seveda sem delal z Lfotičem Časnikarjem je prav rad odgovarjal na stavljena vpraašnja, pri vsakem stavku pa je 6kušal vsiliti poslušalcem misel, da je vse, kar je delal jn kjer ,-e delal, tudi delal po svoji najboljši vesti in ved nosti. Prav nič se ne upira očitku, da je delal upira očitt skupno z Ljotičem, toda v svoje opravičilo, ko se je vsa javnost spravila nanj, pa navaja, da je delal kot član Sadjarske zveze od julija meseca lanskega leta pa do sredi letošnjega februarja, ko mu je bila služba odpovedana. Pri tem svojem razlaganju napravlja Danič vtis, kakor da je imel opravka s poslovnimi rečmi. Zakaj so se 6edaj nekateri spravili nanj, Danič razlaga na ta način, češ da je tendenca vse te omenjene kampanje proti njemu v tem, da se skuša »neka čisto nedolžna stvar«, ki ima čisto gospodarski značaj, in ki je eminentne važnosti za naše narodno gosjx>darstvo, predvsem za naše kmetsko narodno gospodarstvo, ki je danes s 25 odstotki vsega našega izvoza usmerjeno v Nemčijo, oškodovati z osebnimi napadi, na drugi strani pa je napraviti iz tega neko mednarodno afero. »Kaj sem jaz zagrešil, in kje je v tem sploh možno govoriti o kakšni aferi?« tako se začudeno sprašuje pred časnikarji sedaj Danič. »Ce 6em kaj zagrešil, naj me kdo toži in če sem kriv, bom obsojen. Reči pa moram, da me dosedaj še nihče ni naznanil.« Pri takih izjavah pokaže Danič ves svoj temperament. Včasih se mu celo zazdi, da je treba dati njegovim besedam j>osebnega povdarka s pestjo jx> mizi, čeprav se o njem ne more reči, da ©pada med one ljudi, ki se radi hitro razburijo. Politika je druga stvar S politiko nima Tehniška unija ničesar opraviti, razlaga dalje Danič. Vendar pa sem že takrat, ko sem prvič odšel v Nemčijo, zaslutil, da bi morda le kdo mogel to 6jwavljati v zvezo s politiko, to pa tem bolj, ker sem delal za Ljotičeve zadruge. Zato tudi nisem bil prav nič iznenaden, da 60 se pojavile sedaj neke tendenciozne vesti v tej zvezi. Zaradi te svoje sumnje sem že takoj v začetku stopil v etik z državnimi oblastmi — povedal bom na sodišču bolj točno, h komu sem teaaj šel — in 6em razložil svoje namere in načrte. Tedaj so mi rekli: »Dobra je ta vaša stvar, kar lepo delajte!« Od tedaj jaz vse to jx>čenjam. Z denarjem me ni nihče zalagal vse do takrat, ko mi je, po mojem velikem prizadevanju, Tehniška družba v Berlinu, moje ogromne stroške, ki 6em jih pri tem imel, honorirala. Toda, do zadnje pare sem vse to zopet vloži) v Tehniško unijo. Sedaj pa, ko smo ravno začeli delati s polno paro, jx>g1ejte, kaj se je sedaj zgodilo... Ljotič je sklenil, da se izmuzne iz te »afere«. O tem pa sedaj ne bom govoril, ker razlogi niso v zvezi z gospodarstvom.« M. Candie: Vihar nad Kitajsko »Veš zakaj? Mrtev zločinec ne more biti nevaren policiji. Kitajska policija je vsa podkupljena od roparjev. Kako si je sicer mogoče razlagati dejstvo, da ti roparji ugrabijo cel parnik otrok, ki so odšli na izlet?« »Pa se ve, kdo tem mogočnim roparskim organizacijam načeluje?« Bill zmigne z rameni. »Celo člani sami ne vedo, za koga delajo. Eni mislijo, da je njihov gospodar šangajska občina, drugi pa, da je osrednja vlada sama. V resnici pa ne ve tega nihče in ne bo nikdar vedel.« Gospod Lee, kralj kitajskih beračev Moje občudovanje za »Sinje-rdečo družbo« je raslo od dneva do dneva. Obiskal sem njene sijajne in razkošne prostore, kjer g. M. S. odločuje o usodi najmogočnejše zločinske organizacije na svetu. Od te organizacije so odvisne opijske kadilnice, beznice, javne hiše, vse, kar je izven meja dostojnosti in dovoljenosti, kar pa kljub temu lahko uspeva kakor hoče in more. Ta organizacija vodi vso to industrijo o zločinu in grehu z neprimerljivo spretnostjo. Na Kitajskem sem se navadil, da v malem žepu zmeraj nosim nekaj bakrenega drobiža za berače, ki se gneto po cestah in katerih vidna beda mora omehčati najtrše srce. Bill me nekega dne vidi, kako vržem nekaj beličev ostarelemu človeškemu okostnjaku, ki drži v rokah rahitičnega otroka. Nasmehne se škodoželjno in pravi: »Spet novčič za g. Leeja.« Vprašam ga nevoljno: »Ali je to pregovor?« »Ne še, za zdaj ni drugega kakor trda resnica. Vse tisto, kar bi se nam v Evropi zdelo, da so si izmislili pisatelji z najbolj bujno fantazijo, postaja na Kitajskem navadna vsakdanja resnica. G. Lee je kralj beračev v šangaju. Po- glej to-le starko: od štirih frankov, kolikor na-berači vsak dan približno, odda dva agentu g. Leeja, ki nadzoruje njeno okrožje.« »To je davek na revščino. Kakšna sramota!1 »Ni tako hudo, kakor si misliš. Najprej: berači, nameščenci g. Leeja so zavarovani. Kadar so bolni, dobivajo podporo. To je nekako socialno zavarovanje. Vrh tega jim organizacija posoja otroke za vzbujanje usmiljenja; kruljav-ce, slepe, da močneje učinkujejo na človeka in tako sigurneje kaj naberačijo. Tale močni in mladi fant, ki prihaja iz špecerijske trgovine, bi imel zaradi svoje moči in zunanjosti kaj m^lo sreče pri beračenju, če ga ne bi spremljala uboga ženska, ki ima svetega Vida ples.« »Kako pa je mogoče, da se da Kitajec, ki je drugače tako brezbrižen za trpljene in bolečino, premagati spričo beračev?« »Kar prepričan bodi, da ta radodarnost ne prihaja iz srca: boljše je dati kake beliče, kakor pa izgubiti sto dolarjev. Ce bi oni špecerist fanta zapodil brez miloščine, bi jutri za gotovo našel pred svojimi vrati kakega umirajočega potepuha. Saj veš, da je na Kitajskem star zakon, ki obvezuje tistega človeka, pred čigar hišo kak revež umre, da mora plačati vse stroške za pogreb, za krsto in vse drugo. Vrh tega se razred pogreba ne ravna po socialnem položaju umrlega berača, marveč po položaju trgovca.« »G. Leeja se morajo v Šangaju bati kakor kuge...« »Ima največje premoženje v šangaju. Vrh tega pa mu je vseh 12.000 beračev, ki nosijo njegov znak, pokornih na migljaj.« »To je prava armada.« »Bah! To ni nič v primeri s 50.000 člani, kolikor jih približno tvori »Sinje-rdečo družbo«. »Kantonski klan« jih ima tudi nekako toliko, ter tajna ruska organizacija s podobnimi cilji enako. Kaj naj počne policija proti tej armadi zločina? Res. ni ravno potrebno, da bi bila še policija njena zaveznica. Kitajski zločinci ame-rikanske daleč prekašajo. Ainerikanci povzročajo preveč hrupa, delajo preveč reklame, to jim je v pogubo. Tu pa se dela na tihem. Nič streljanja, nič strojnic in bitk s policijo. Tu go- vori bodalo ali strup. To niso umori, marveč tu človek izgine. Cikaški gangsterji bi lahko k šangajskim hodili po nasvete.« Nova država Evropa in Amerika skoraj enoglasno obsojata vojaško akcijo Jaj>oncev na Kitajskem. V njej vidita predvsem zmago surove sile in slišita samo grozeče grmenje topov. Vendar pa je še druga jajx>nska akcija na Kitajskem, ki Evropo dosti močneje zadeva, kakor pa vojaški koraki. To je gospodarski napad. Po svojem zadnjem obisku v Mandžuriji se ne morem ubraniti občudovanja, med katerim se meša bojazen, ko vidim silovito delo, ki so ga dovršili Japonci v štirih letih. To je čudovito, žilavo pleme. Komaj japonski vojak zapusti bojišče, že pritiskata za njim inženir in obrtnik, da bosta gradila. Revščina se umika zagrizenemu delu, umazanost snažnosti, bolezen zdravju. Novi mandžurski državi so dali novo prestolnico Hsinking, ki so jo postavili na razvalinah kitajske vasi. Toda prebivalci »nebeškega carstva« ne marajo teh japonskih dobrot. Kitajsko ljudstvo, ki ne pomeni v oboroženem odporu nič, je nepremagljivo v svojem pasivnem boju proti Japoncem. Nobene njihove stvari ne sprejme, vse, kar mu vsilijo, zanemari. Tako delajo Korejci pod japonsko oblastjo že 30 let, tako bodo delali gotovo tudi mandžurski Kitajci; vsak drug narod bi se takega napora ustrašil. Japonci pa so žilavo ljudstvo. Vse ovire, ki bi se komu drugemu zdele nepremagljive, Japonci zmagujejo. Ko sem živel v Mukdenu, je ena izmed neštetih kitajskih tolp napadla in uničila letališče v Mukdenu. Japonske čete so prišle ravno še pravočasno, da so videle, kako je sovražnik izginil in pustil za seboj milijone škode. Drugi dan je prav ta tolpa napadla drug konec Mandžurije in prav tako naglo in nepričakovano uničila vse, kar so Japonci s toliko žrtvami in napori zgradili. Najhujša stvar, ki sem jo v Mandžuriji doživel, je bila kuga v Harbinu. Vsi napori Ja- poncev, da bi to šibo božjo odvrnili, so se zlomili ob brezbrižnosti kitajskega prebivalstva, ki se ni maralo dati cepiti ali iti v bolnišnice. Umirali so kakor živali po kotih; nihče ni maral pokopavati trupel; smrad je zajel vso deželo. Za kugo so prišle cele vojske podgan, ki so požrle vse zaloge, požrle na tisoče bolnikov, otroke, za katere se ni zmenil nihče. Za podganami so se razlile čez Mandžurijo poplave; voda je odnašala trupla, imetje in živino. Nič ni ganilo teh ljudi v njihovem mrkem odporu do tujca. Komaj je bilo konec povodnji, so se vzdignile cele pokrajine in se začele seliti — kdo ve zakaj in čemu. Vse japonsko delo je padlo v vodo, ker je pokrajina izumrla. Vojna, ki so jo Japonci izvojevali v Mandžuriji, je bila malenkost v primeru s tem, kar hočejo doseči v Mandžuriji. Toda odločili so se, da v Mandžuriji zmagajo za vsako ceno. Morda bodo Kitajci nekega dne opazili kakšne koristi jim prinaša japonsko gospodstvo. Tam, kjer nekdaj ni bilo več šol, kakor dve, so Japonci zgradili 27 osnovnih, 107 srednjih in 4 visoke šole ter 40 bolnišnic — najmodemeje opremljenih. Res, cilj, ki ga Japonci zasledujejo, je teh žrtev vreden. Silna mandžurska rudninska in poljedelska bogastva bodo Japan osvobodila belega sveta in za zmeraj odstranila nevarnost kake evropske blokade. Japonska ta cilj zasleduje že 60 let — ali ga bo dosegla? • Nad Kitajsko veje vihar. Novice so od dne do dne vznemirljivejše: To niso zgolj generalske vstaje, državljanske vojne. Ne smemo Kitajske in Kitajcev meriti po evropskih merilih. Nevarnost azijskega viharja ni v revoluciji, ne v nacionalizmu. Tega ni. Nevarnost je v Japonski, ki pripravlja vihar nad Kitajsko in najbrž vihar nad svetom. Bliža se spet nov zgodovinski spopad med Azijo in Evropo. Kdo bo v njem zmagal? (Konec.) »Slovenski dom« uhaia vsak delavnik ob 12 Maseina naroftnina 12 Din. ta Inozemstvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva nlica 6/TIL Telefon 2904 tu 2990. Uprara. Kopitarjeva 6. »fciov iu Telefon 29921 Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubija«; K. Ceč. Izdajatelj; Ivaa Rakovec. Uredniki J pse Kosiče k.