Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri dclla Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casclla post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI UST
Posamezna št. 50 lir
N
N
N A R O
četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000
Oglasi po dogovoru
Spedizionc in abb. post. I. gr. bis
ŠT. 581
TRST, ČETRTEK 20. JANUARJA 1906, GORICA
LET. XV.
Kako pom holjsmu bootu f
V	Afriki in Aziji se dogajajo dramatične stvari. Ni dolgo tega, kar smo napovedali »obdobje vojaških udarov« v Afriki, in res se je kmalu nato dogodil vojaški udar celo v tisti črnski državi v Afriki, ki je veljala doslej za najboljšo učenko evropske demokracije, to je Nigeriji Vojaškemu udaru, ki ga pripisujejo skupini mladih častnikov, na veličanih korupcije in političnih spletk, je sledila vojaška vlada generala Ironsija, ki je odstavil vlade in razpustil parlamente treh zveznih dežel, ki sestavljajo Nigerijsko federacijo, in postavil povsod vojaške guvernerje. Gotovo pa je, da s tem še ni konec te politične drame v Nigeriji. Prav v zadnjem hipu so prispele vesti, da je bil napravljen ba je poskus atentata na Ironsija in da so na raznih krajih v teku boji med pripadniki raznih političnih struj. Zdi se, da je Nigerijski federaciji, ki jo sestavljajo trije narodi — 'bo, Yoruba in mohamedanski fevdalni ru-lani in Haussa na severu, usojen konec.
Spričo teh novic iz Afrike in soglasnega ugotavljanja vseh objektivnih poročevavcev o tem, da se je izkazala ameriška politika v Južnem Vietnamu tu ne mislimo vojaških nastopov — :n še marsikje neučinkovita, se mora človek nujno vprašati, kam vse to vodi in če je Zahod res storil vse, kar je v njegovi moči, da bi pozitivno vplival na razvoj za-ostalih narodov na afriški in azijski celini. Nedvomno dajejo posamezne države Zahoda sorazmerno precejšnjo pomoč afriškim in a^i jski m državam, bodisi direktno, bodisi Preko raznih ustanov Združenih narodov, Svetovne banke in podobno. Toda vprašanje le/ če je taka pomoč učinkovita. Prav v primeru Nigerije poročajo zdaj, da je bil eden 'zmed vzrokov vo:aškega udara v tem, ker so bili mladi častniki jezni zaradi korupcije in ministrskega zapravljanja denarja, ki ]e bil namenjen za pomoč pri razvo:u države.
Mnogi resni opazovavci se strinjajo v mnenju, da so dosedanje oblike pomoči zaostalim državam — v obliki denarnih daril • _ zastarela. Treba bi bilo razmišljati o novih oblikah pomoči, ki bi bile učinkovitejše Zahod bi moral skrbeti predvsem za dvig 'zobrazbe v zaostalih državah in povečati svo|e trgovinske izmenjave z njimi, ker bi to vzpodbudilo vso tamkajšnjo gospodarsko dejavnost. Namesto da daje štipendije tiso-jSmv 'n tls.ožem afriških in azijskih dijakov, da študiraio na evropskih univerzah, kjer Izgubijo^ stik z lastnim narodom, bi moral pomagati ustanavljati univerze v afriških in azijskih državah samih, da bi delovale sredi omačega okolja in preučevale dejanske pro-
eme tistih narodov ter vzgajale mlade izobražence ob neposrednem stiku z resničnost-|o
Prav tako neučinkovite so oblike druge (Nadaljevanje na 3. strani)
Mirovna ofenziva še traja
Ameriška vlada je te dni po svojem glasniku potrdila, da ni bil določen noben rok za trajanje mirovne ofenzive, ki je zdaj v teku glede Vietnama. Glasnik Bele hiše pa ni hotel povedati, koliko časa bo še trajala prekinitev letalskega bombardiranja Severnega Vietnama. Rekel je le, da predsednik Johnson še dalje presoja položaj po poročilih, katera mu pošiljajo njegovi posebni svetovalci in diplomatska predstavništva.
Zunanji minister Rusk in leteči veleposlanik Harriman sta se vrnila v Washing-ton z razgovorov, ki sta jih imela v Saigo-nu in v raznih drugih prestolnicah. Predsednik Johnson si bo na osnovi njunih poročil ustvaril sliko o rezultatih mirovne ofenzive. Toda v ameriških političnih krogih menijo, da bodo poskusi, da bi pripravili komunistični Vietnam do tega, da bi privolil v mirovna pogajanja, še trajali neko določeno razdobje.
JUGOSLAVIJA NI POSREDOVALA
Jugoslovanska vlada je medtem zanikala novice, češ da je skupno z Alžirijo in Egiptom svetovala hanojski vladi, naj priporoči prenehanje teroristične aktivnosti v Južnem Vietnamu kot protiuslugo za prekinitev bombardiranj. To je tudi zelo verjetno glede na to, da Jugoslavija v kitajskem taboru, h kateremu spada Severni Vietnam, ne uživa posebnih simpatij, kot je dobro znano.
V	Južnem Vietnamu vlada trenutno sorazmerno zatišje, pač pa so gverilci okrepili svojo teroristično aktivnost. V ponedeljek so ugrabili 40 kilometrov od Saigo-na nekega ameriškega civilnega funkcionarja, nekega 28-letnega mladeniča, ki je zadnji dve leti delal v Vietnamu v okviru programa za pomoč tujini. Lani so komunisti ugrabili 12 ameriških civilistov in vojakov. Od teh so jih pet ubili kot talce.
Zdi se, da je naznanilo o bližnjem premirju pripravilo poveljstvi obeh strani do tega, da odrejata predvsem ogledniške in stražne nastope. Vendar pa vojaška aktivnost obeh strani ni prenehala. Skupina gverilcev je izvedla kratek napad na glavni stan ciruge južnovietnamske divizije v bližini mesta Quang Ngai, toda napad je bil odbit. Pri tem je bilo ubitih in ranjenih po ameriških poročilih precej ljudi v neki bližnji sirotišnici.
ŠE VEČ AMERIŠKEGA VOJAŠTVA
V	VIETNAMU
Zadnje dni je tudi prispelo v Južni Vietnam še več ameriškega vojaštva, skupno okrog deset Lisoč mož. Od teh jih pripada okrog 4.500 mornariškim strelcem. Ti so se izkrcali v kraju Čiu Lai, ki leži okrog 550 kilometrov severno od Saigona. Skoraj istočasno z izkrcanjem mornariških strelcev na severu pa se je izkrcalo 4.000 mož južno od Saigona. Ti pripadajo neki pehotni diviziji.
Prihod teh zadnjih čet bo omogočil ameriškim silam na področju Saigona, da bodo lahko znatno razširile zunanji obrambni obroč okrog mesta. Ta okrepitev saigon-ske obrambe je bila toliko potrebnejša, ker je obveščevalna služba javila, da je v osrednjih pokrajinah v teku veliko zbiranje se-vernovietnamskih sil. Poročila obveščevav-cev pravijo, da prispe na tamkajšnje področje vsak mesec okrog 2.500 mož, kar odgovarja enemu komunističnemu polku.
PRIDE TUDI KAMBODŽA NA VRSTO?
Glasilo sovjetskih oboroženih sil, je obtožilo Siam, da je naravnost soudeležen pri napadu v Kambdži, Laosu in Vietnamu. Omenjeni sovjetski list trdi, da so se siamski piloti udeležili bombardiranja v teh treh deželah. Piše tudi, da se bojujeta v (Nadaljevanja na 2. strani)
INDIRA GANOHI - NOVA VODITELJICA INDIJE
V	sredo zjutraj so izvolili parlamentarci Kongresne stranke, ki ima ogromno večino v indijskem parlamentu, za novega predsednika indijske vlade Nehrujevo hčerko, Indiro Gandhi. Dobila je 355 glasov izmed 524, bivši finančni minister Morarji Dcsai pa jih je dobil 169. Tako bo ženska nasledila Lala Bahadurja Shastrija, ki je umrl takoj po končanih razgovorih s pakistanskim predsednikom Ayub Khanom v Taškentu.
Izvolitev Indire Gandhi izraža željo po kontinuiteti politike, ki jo je vodil Nehru. Hkrati pa izraža željo po socialnem napredku in enotnosti, pa tudi nekoliko patriar-
halne — ali če hočemo — matriarlialne miselnosti, ki teži za tem, da bi zaupala reševanje najvažnejših problemov »močnim« osebnostim, s čimer se čutijo drugi avtomatično olajšani soodgovornosti.
Vsekakor je Indira Gandhi ženska velikih sposobnosti in globoke vestnosti. Breme, k! ga bo morala nositi, pa ne bo lahko: vladati in usmerjati državo, ki šteje nad 400 milijonov ljudi, na desetine različnih ras in na stotine narodov in plemen ter več nasprotujočih si verstev. Večina prebivav-stva sestavljajo analfabeti in Indija spada med najrevnejše države na svetu. Zares, težko breme za 48-letno vdovo.
Colombo meni, da je gospodarska kriza v Italiji premagana
RADIO TRST A
« NEDELJA, 23. januarja 1966, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Bratovščina sinjega galeba«. Napisal Tone Seliškar, dramatizirala Mara Kalan. Drugi del; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 15.30 »Zločin in krivda«, radijska drama, napisal Paolo Levi, prevedel Martin Jevnikar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 16.25 Glasba tržaških skladateljev za komorne skupine; 18.0 Obletnica meseca - Boris Tomažič:	»Ob stoletnici smrti Massima D'Aze-
glia«; 19.00 Dvesto let valčkov; 20.00 Iz slovenske folklore - Lelja Rehar: »V starih časih: Pršli buo-duo snubet«; 22.10 Cerkvena in nabožna dela italijanskih skladateljev.
e PONEDELJEK, 24. januarja, ob: 11.35 Radio za šole (Oddaja za Srednje šole); 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Gvidon Birolla«, napisal Milko Bambič; 17.25 Radio za šole (Oddaja za srednje šole);
18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.30 Francoske simfo-lrčne skladbe iz prejšnjega stoletja; 18.45 Al Caio-la izvaja Gherschvvinove skladbe; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beli-čič: »Josip Stritar, literarni učitelj in izdajatelj ..Zvona”«; 20.35 Wolfgang Amadeus Mozart: »Cosl fan tutte«, veseloigra v dveh dejanjih.
o TOREK, 25. jpnuarja, ob: 12.00 Iz slovenske fol-klo-e - Lelia Rehar: »V starih časih: Pršli buaduo snubet«; 17 20 Italijanščina po radiu; 18.30 Kon-ccrt sti naše dežele; 19.00 Plošče za vas: 15. quiz oddaja, pripravil Danilo Lovrečič; 21.00 Pregled slovenske dramatike, pripavila Jože Peterlin in Josip Tavčar. Deveta oddaja; 22.50 Nova glasba. «• SREDA, 26. januarja, ob: 11.35 Radio za šole (Oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušavkami, pripravila Marjana Prepeluh; 17.25 Radio za šole (Oddaja za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Ne vse, toda o vsem, radijska poijudna enciklopedija; 18.30 Klavirska glasba; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 20.35 Danilo Lovrečič: »Številka oseminosemdeset« — delo nagrajeno na natečaju RAI Italijanske Radiotelevizije 1965 za izvirne slovenske novele; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.40) Misli in nazori.
• ČETRTEK, 27. januarja, ob:12.00 Za smeh in dobro voljo, 17.20 Italijanščina po radiu; 18.30 Klasiki modelne glasbe; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 21.00 »Ti si kriv«, dramatizirana zgodba, ki jo je po noveli Edgarja Allana Poea za radio napisal Saša Martelanc. Igra RO., režira Stana Kopitar; 22.40 Slovenski solisti. Violinist Rok Klopčič, pri klavirju Marijan Lipovšek.
< PETEK, 28. januarja, ob: 11.35 Radio za šole (Oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.15 Pomenek s poslušavkami, pripravila Marjana Prepeluh; 17.25 Radio za šole (Oddaja za drugo stopnjo osnovnih šol); 18.00 Ne vse, tdda o vsem; 18.30 Iz slovenskega glasbenega življenja v preteklih stoletjih, pripravlja Dragotm Cvetko:	(4)
»Glasba v ljubljanskem jezuitskem gledališču«;
19.00 Zbori Furlaniie-Juli jske Benečije; 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze -Silva Resinovič: »Moderna načela pri mestnih prevozih«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Pogovori o fiziki - prof. Abdul Salam: »Osn vni zakoni modere fizike in relativnostna ter kvantna teorija«.
« SOBOTA, 29. januarja, ob: 12.00 Lepo pisanje, vzori in	mladega	rodu,	pripravila	Vida Bi-
težnik; 15,00 Glasbena oddaia za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste; 16.30 Zgodbe druge svetovne vojne -Mario Rigoni Štern: »V snegu«; 17.20 Skala in ladia — koentarii o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu; 17.30 Študijska produkcija gojencev tržaške Glasbene Matice; 19.15 Družinski obzornik: 5. oddaja, pripravlja Ivan Theuerschuh; 20.35 Teden v Italiji; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič; 21.30 Vabilo na ples; 22 30 Koncerti za pihala in orkester.
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. januarja, nedelja: Rajko, Rajmund
24. januaria ponedeljek: Felicijan, Miloslava
25. januarja, torek: Pavel, Trpimir
26. januarja, sreda: Pavla, Polikarp
27. januarja, četrtek: Janez, Sava
28. januarja, petek: Peter, Tilen
29. januarja, sobota: Franc. Radomir
Zakladni minister Colombo je dal za neki tednik intervju, v katerem je izjavil, da se je gospodarska kriza v Italiji končala z letom 1965 in da je začetek leta 1966 našel liro spet kot eno najtrdnejših valut zahodnega sistema. Colombo potem omenja, da so italijanske valutne rezerve znatno narasle in da se je proizvodni sistem po zastoju, ki je nastal leta 1964, spet poživil. Obstojajo sicer še senčne strani, gospodar-
ZA RAZVOJ ZAOSTALIH DRŽAV
V	New Yorku je upravni svet programa Združenih narodov za razvoj dokončal proučevanje načrtov za investicije (zlasti infrastrukturne) v prid zaostalih držav. Odobril je 82 projektov, ki bodo zahtevali skupen izdatek v znesku 255 milijonov in 680 tisoč dolarjev, to je nad 150 milijard lir.
Program Združenih narodov za razvoj ie nov organ Združenih narodov. Za njegovega predsednika je glavni tajnik Združenih narodov U Thant umestil pomočnika stalnega italijanskega zastopnika pri Združenih narodih ministra Franzija.
Izmed 87 odobrenih projektov jih je 34 namenjenih afriškim državam, 23 latinskoameriškim, 20 državam v Aziji in na Daljnem vzhodu, 4 evropskim državam, 1 pa neki državi na Bližnjem vzhodu.
KRIZA SKUPNEGA TRGA ŠE NI KONČANA
Sestanek ministrskega sveta Skupnega evropskega trga v Luksemburgu, na katerem so hoteli poravnati spor med Francijo in drugimi petimi članicami SET-a, se je končal z neuspehom. Francozi vztrajajo pri zahtevi, da naj ima vsaka država v Skupnem trgu pravico, da se upre sklepom, s katerimi se ne strinja.
Vendar stikov niso pretrgali in pogajanja s Francijo se bodo nadaljevala.
v ponedeljek, 17. t. m. obravnava proti trinajstim osebam, ki so pripadale »gibanju za osvoboditev Hrvatske«. To je tajna organizacija, ki ima namen z vsemi sredstvi zrušiti sedanji jugoslovanski politični in družbeni sistem in ustanoviti nevdvisno Hr-vatsko.
MIROVNA OFENZIVA ŠE TRAJA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Laosu dva bataljona siamske vojske. Tudi to, da je siamska vojska odstopila ameriškim oboroženim silam oporišča, slabša po mnenju sovjetskega lista položaj v Južno-vzhodni Aziji.
Na ameriški strani trdijo, da se po novicah iz Bangkoka krepi vtis, da je Kambodža določena za prihodnji cilj komunističnega osvajanja v južnovzhodni Aziji.
Na ameriško mirovno ofenzivo pa še vedno ni pravega odziva iz Hanoja, četudi se zdi, da se vodijo neka tajna pogajanja preko posrednikov. Svet se tesnobno sprašuje, kaj bo, če ne pride do sporazuma in se bo vojna nadaljevala. Prej ali slej bo namreč nujno privedla do velikega spopada med Ameriko in Kitajsko.
ski sektorji, ki se še niso razmahnili, kar da ne gre samo za težave, ki izvirajo iz gospodarske krize, ampak za take, ki imajo globlje vzroke in izhajajo iz same proizvodne organizacije (relativne zaostalosti) in i/. težav na tržišču. Potem opozarja na dejstvo, da težavno razdobje italijanskega gospodarstva ni imelo sorazmerno enako negativne posledice, kar zadeva delavsko zaposlenost. To pa zato ne — pravi Colombo
—	»ker smo imeli v boju proti inflaciji vedno pred očmi problem zaposlenosti.«
Colombo omenja potem ukrepe, ki jih je sprejela vlada, da bi preprečila brezposelnost, in prikazuje potrebe italijanske proizvodnje na raznih področjih spričo tuje konkurence glede na to, da padajo carinske pregrade v okrilju Skupnega evropskega trga. Na koncu svojega intervjuva je Colombo naglasil, da morajo spremljali ukrepe, ki naj dajo novega zagona gospodarstvu, tudi zakoni socialnega značaja.
DELO PARLAMENTA
Poslanska zbornica se je te dni spet sestala po božičnih počitnicah in nadaljuje debato o resolucijah, ki so bile predložene glede na gospodarski položaj v Umbriji, in o zakonu glede ustanavljanja državnih otroških vrtcev.
Senat je nadaljeval zadnje dni splošno debato o zakonu, s katerim bo ustanovljen zavod za intervencije na tržišču poljedelskih pridelkov.
 O--
Zadeva Fanlanijevega odstopa pa še ni končana, ker se je te dni razširil glas, da zahteva Fanfani vladno preosnovo ali celo vladno krizo. V krščansko-demokratski stranki vodi njen tajnik Rumor mrzlična posvetovanja, da bi obvaroval stranko pred »pritiskom struj in posameznikov« in s tem prel krizo.
Obtožnica trdi, da so obtoženci razširja-
li	8. maja lani, to je za obletnico zmage nad nacistično Nemčijo in ponovne združitve Hrvatske z Jugoslavijo, in še pozneje, dvakrat v juniju, letake, katere vsebino označuje za šovinistično in protiljudsko. Poleg tega dolži obtožence vojaškega vohunstva in sodelovanja s pripadniki »Hrvatske osvobodilne fronte«, ki delujejo v Zahodni Nemčiji.
Kot prvi je bil zaslišan Branimir Peter-ner, ki je priznal, da je pripadal tajnemu gibanju od leta 1963 in da je bil vodja skupine.
 O---
POLOŽAJ V NIGERIJI
Poveljnik vojske general Ironsi je sprejel povabilo ministrskega sveta Nigerije, naj sestavi začasno zvezno vojaško vlado, da bi zavarovala zakonitost in red v državi, po poskusu udara skupine mlajših častnikov. Vojaška vlada je odpravila urade ministrskega predsedstva in parlament, pa tudi urade deželnih guvernerjev in ministrskih predsednikov ter deželne parlamente. Za vsako deželo v Nigeriji je bil imjiio-van vojaški guverner.
Položaj v Nigeriji pa je še vedno skrajno zmeden.
Proces v Zagrebu
Pred zagrebškim sodiščem se je pričela
Tisočletnica pokristjanjenja Poljske
V petek sta poljska Cerkev in država slovesno obhajali tisočletnico obstoja Poljske. Država se je začela razvijati v svojo samostojnost že v devetem stoletju, pod knezi iz dinastije Piastov, ki so združili vsa slovanska plemena med Odro in Vislo. Pod knezom Mječislavom (960-992) se je Poljska 966. pokristjanila in v Poznanu je bila ustanovljena prva poljska škofija. Politična in verska samostojnost sta torej pri Poljakih tesno povezani. V neprestanih bojih proti Prusom in nemškemu redu mečenoscev je Poljska dosegla svoj višek pod Boleslavom Hrabrim (992-1025). Takrat je bila ena največjih držav v Evropi.
Pozneje je krvavela pod udarci Nemcev, Li Ivancev in Rusov. Opomogla si je zopet v 14. stoletju pod Kazimirom Velikim, ki je v Krakovu uredil politično in kulturno središče države. Ko je postala država po koncu dinastije Jagelonov leta 1572 voliv-na monarhija, so se vmešavale v njeno notranjo politiko Rusija, Prusija in Avstrija.
V	18. stoletju je Poljska padala in vstajala, dokler je niso v 18. stoletju trikrat razdelili in nazadnje še Hitler in njegov zaveznik Stalin leta 1939. Leta 1945 je tretjič vstala kot samostojna republika. Globoka vera ljudstva in trdna domoljubna zavest drže še danes poljsko republiko pokoncu.
V ponosno veselje tisočletnice je pa kanila tudi grenka kapljica novega nasprotja med komunistično vlado in kardinalom Viszynskim, voditeljem katoliškega ljudstva, ki predstavlja preko 90 odstotkov naroda. Vladni in partijski predsednik Vladislav Gomulka je zameril kardinalu, ker je Povabil nemške škofe na tisočletnico pokristjanjenja Poljske, češ da se s tem zanikajo krivice, katere so Nemci v zadnji vojni prizadejali Poljakom, in da se Cerkev preveč vtika v politične zadeve. Kot višek je vlada odvzela kardinalu tudi potni list za v Rim. Kasneje je Gomulka sicer nekoliko omilil svoje očitke. Kardinal Vyszynski je odgovoril v nedeljo vladi javno v cerkvi Kristusa kralja. Pojasnil je, da vedno nastopa kot katoličan in kot Poljak. Ves svet ve, da ?tvi ob bregovih Visle narod, ki je katoliški. S sosedi hoče živeti v krščanski slogi. ^ toliko se pa mora in sme vsak Poljak in ludi škof zanimati za politiko. Na koncu Pridige je še pomenljivo dodal, da se »Oče
naš« moli na Poljskem že 10 stoletij. Moli se pa ves, do konca, ne samo do polovice, kakor da bi hoteli prositi odpuščanja samo zase in ne tudi za bližnjika. Predsednik demokratske stranke Stanislav Kulczynski se je v javnem govoru pridružil kardinalovemu mnenju. »Morilcev v Auschvvitzu in Maidaneku ne moremo oprostiti,« je rekel, »daleč smo pa od tega, da bi za tiste zločine naredili odgovoren ves nemški narod.«
Pomirljive besede duhovnega vodje poljskega naroda bodo gotovo uplivale na vse Poljake, da bodo složno nastopili pot v drugo tisočletje svoje slavne zgodovine.
ZBLIŽANJE CERKVA
Anglikanski nadškof v Canterburrvu, Ramsey, je pozval anglikance, naj razumejo pomen sklepov drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora in izrabijo priložnost za teološki dialog z rimsko-katoli-ško Cerkvijo.
Nadškof dr. Ramsey misli obiskati 23. marca Vatikan. Tako bo on drugi angleški anglikanski primas, ki bo obiskal papeža katoliške Cerkve, odkar je prišlo do razkola zaradi protestantovske reforme pred štirimi stoletji.
UMRL JE KONSTRUKTER SOVJETSKIH VESOLJSKIH RAKET
Na Rdečem trgu v Moskvi je bil v torek slovesen pogreb pokojnega sovjetskega akademika Koroleva, glavnega konstrukterja sovjetskih vesoljskih ladij. Pogreba so se udeležili najvišji funkcionarji partije in vlade, s predsednikom Podgornijem in s prvim sekretarjem partije Brežnevom vred. Navzočih je bilo tudi 11 sovjetskih kozmonavtov.
ETNA BRUHA
Etna spet bruha. Ker se je vreme v tistem delu Sicilije zadnje dni izboljšalo, je možno ponoči tudi od daleč opaziti izbruhe. Iz predzadnjega kraterja na severnovz-hodni strani še naprej drsi potok lave proti takoimenovani Levji dolini. Lava teče skozi visok sneg.
USODA IZSELJENČEVE DRUŽINE
V	kraju Porcia pri Pordenonu je plm, ki je uhajal iz peči v spalnici, zadušil malega Stefana Fanellija, starega dve leti in pol, njegova mati, 26-letna Loredana Zanetti poročena Fanelli pa je v smrtni nevarnosti.
Družinski poglavar Sandro Fanelli se je odpeljal nekaj dni prej v Nemčijo, kjer dela pri nekem gradbenem podjetju.
Mesta brez zvonikov
V	razgovoru z dopisnikom »Glasa koncila« je zagrebški nadškof kardinal šeper pred kratkim poudaril potrebo po gradnji novih cerkva zlasti tam, kjer se mesta nezadržno širijo in nastajajo cele četrti brez cerkva in rednega dušnega pastirstva.
Verniki, ki so zelo oddaljeni od cerkve kot svojega duhovnega središča, polagoma izgubljajo smisel za cerkveno življenje in moralne vrednote. Posebno mladina je v nevarnosti. Zato je potrebno, da v vseh novih naseljih, ki nastajajo zlasti okrog velikih industrijskih objektov, čimprej oskrbimo redno dušno pastirstvo vsaj v skromnih kapelah.
Kardinal šeper je za svojo nadškofijo ustanovil poseben fond za gradnjo novih cerkva. Dal mu je ime pokojnega papeža Janeza XXIII.
Tudi v Sloveniji že vstajajo mesta, mestne četrti in naselja, nad katerimi se ne dvi-
Kouoc ilaiij(m')lm(}a „IiudiiCwoga otoka
Precl nedavnim je sklenilo pravosodno 'Ministrstvo, da se odpravijo zapori za dosmrtne kaznjence na »Hudičevem otoku > ^‘*nto Stefano. Na tem otočku, oddaljenem SO kilometrov od Gaete, so stali že 170 let mrki in strašni zapori, katerih so se bali ^ ^m° jetniki, ampak tudi njihovi pazniki. Mnogi so v teh ječah izvršili tudi samomor.
Otok Santo Stefano je kupil pred skoro
00	leti neki bogat trgovec od burbonske vlade za 345 cekinov. Ko so namestili v ■Mari trdnjavi zapore, je vlada plačevala ^govčevim dedičem najemnino za ves otok. eg z otoka je bil skoro nemogoč. Posredi se je le dvakrat in sicer leta 1938 neke-n,u političnemu kaznjencu; 20 let pozneje Pa drugemu, ki je priplaval na otok Ven-mtene, kjer so ga spet ujeli.
V	kronikah teh hudih zaporov so zabele-
ženi tudi nekateri upori jetnikov. Leta 1860 so bili kaznjenci nekaj tednov popolni gospodarji ječ in otoka. Neapeljski kralj Ferdinand je namreč poklical vse čuvaje na kopno, da bi zabranili Garibaldijev pohod proti Gaeti. Podobna anarhija je zavladala na otoku tudi leta 1943 ob padcu fašizma. Zaporniki so se uprli, ker so jim dajali vsak dan skromnejši obrok hrane. Razorožili so paznike in sami gospodarili na otoku sredi morja, šele prihod ameriških vojakov je zopet obnovil red.
Pod sedanjo republiko je Santo Stefano zopet postal »Hudičev otok« in strah za vse dosmrtne obsojence. Zdaj je tudi tega konec. Dolgoletne in dosmrtne obsojence so prepeljali v druge bolj človeške kaznilnice na treh drugih otokih: na Elbi, v Porto Azzuro, na Pianosi in na otočku Procidi blizu Ischie.
gajo v nebo zvoniki. Iz majhnih podeželskih župnij se ljudje selijo v mesta. Hribovske cerkvice se praznijo, ker se praznijo tudi hiše. Misliti moramo na to, da bo? mo ljudem, ki so iz družinskega okolja prišli v popolnoma nov svet, preskrbeli duhovna središča, cerkve ali kapele, kjer so bo delil božji kruh in oznanjala božja beseda.
(»Družina«)
STRAHOVITA EKSPLOZIJA
Po dosedanjih ugotovitvah, ki še niso dokončne, so bili trije ljudje ubiti pri siloviti eksploziji, ki je v torek dopoldne napol porušila in vžgala petrolejsko čistilnico v bližini Frankfurta v Zahodni Nemčiji, 90 pa jc ranjenih. Med njimi jih je vsaj trideset v smrtni nevarnosti. Mnogo pa jih pogrešajo. Niso še ugotovili vzroka eksplozije, ki je nastala v glavni zgradbi čistilnice. Zračni pritisk eksplozije, ki mu je sledil strašen pok, je bilo občutiti še v razdalji pet kilometrov.
Eksplozija se je dogodila v hipu, ko je bila večina delavcev oddaljeAa, ker so šli malicat. S tem je bilo rešenih mnogo človeških življenj.
KAKO POMAGATI TRETJEMU SVETU?
(Nadaljevan e s 1. strani)
pomoči za bedne mase »tretjega sveta«. Nihče ne more kontrolirati, kam gre taka pomoč. Bolje bi b:lo, da bi se posamezna evropska mesta in vasi ali organizacije neposredno »pobratile« z mesti in vasmi v afriških ^državah in vzpostavile z njimi tesnejše človeške stike. Taka konkretna povezanost in navezanost bi gradila žive mostove človeške simpatije in bi pomenila vse nekaj drugega kakor mrzla birokratičnost raznih naddržav-nih in mednarodnih ustanov, kjer je vse de-
lo	za zbližanje in pomoč prepuščeno samo plačanim funkcijonarjem.
\J T‘t2ethltVfJCt --------------
Prefekturni komisar na pokrajini
Pokrajinsko upravo v Trstu bo vodil odslej prefekturni komisar. Ponesrečil se je namreč tudi zadnji poskus v torek zvečer, da bi to preprečili. Seja pokrajinskega sveta, ki je bila napovedana na pobudo vladnega komisarja, za tisti večer, ni trajala niti eno minuto. Sklicana je bila z namenom, da bi pokrajinski svet še zadnjič poskusil izvoliti novega predsednika in pokrajinski odbor, v skladu z zakonom. Toda na sejo so prišli samo trije pokrajinski svetovalci liberalne stranke in trije misovski svetovalci. Najstarejši svetovalec Angiolillo, ki je predsedoval, je izjavil, da zaradi tega, ker ni navzočih legalno število svetovalcev
—	moralo bi jih biti po zakonu najmanj
12	— seje ne bo.
Pisma uredništvu
ZAKAJ NE BI VELJALO TUDI ZA ALBANCE
V	oddaji »Ne vse, toda o vsem« radia Trst A smo silšali pred kratkim razpravo o nastanku Jugoslavije, menda v dveh nadaljevanjih. Slišal sem samo eno. V njem pa me je zelo motilo dvoje. Najprej to, da je bil sestavek napisan popolnoma nekritično in nezgodovinsko, v slogu šolskih učnih knjig nekdanje kraljeve Jugoslavije. Vse, kar so napravili nasprotniki Srbije, je bilo slabo, vse, kar so napravile srbske vlade ali srbski nacionalisti, pa je bilo dobro. V takem hvalisavem, nekritičnem tonu je bil prikazan n. pr. tudi sarajevski atentat, ki ni bil samo okruten, ker je postala žrtev tudi nedolžna ženska in mati, ampak tudi zločinsko nepremišljen, ker je vrgel svet v svetovno vojno, ki je prinesla zlasti nam Slovencem ogromno gorja in razdelitev našega narodnega ozemlja. Toda za atentat avtor ne najde besedice moralne kritike, niti s stališča krščanske etike.
Toda še bolj	me je	zbodlo	nekaj	drugega. V
oddaji je bilo med drugim rečeno, da so zahodne sile »ustanovile	Albanijo	zato, da bi odrezale	Srbijo od morja«.	To pomeni, da	bi bile	morale	do-
pustiti Srbiji, ki je sama tudi komaj postala neodvisna, da si prilasti ozemlje albanskega naroda, »da bi prišla do morja«. Toda ali tisti, ki je pripravil to oddajo, ne prizna albanskemu narodu pravice do obstoja in do lastne države? In iz kakega razloga tega ne prizna? Morda zato, ker so Albanci majhen	narod,	ki bi	moral	izginiti	na
ljubo malo večjemu sosednjemu narodu?
Menimo, da bi moral radio Trst A bolj upoštevati v svojih oddajah te vrste moderno kritično zgodovinsko merilo in sc ne ustavljati pri preživelem napihnjenem in »črno-belem« izražanju. Poudarjal naj bi načelo, da imajo vsi evropski narodi pravico do svobode in neodvisnosti in da je le na taki osnovi mogoče graditi novo Evropo in nov svet. Kar pa še posebej zadeva zgodovino stare Jugoslavije in njenega nastanka, je bilo napisanih v zadnjih desetletjih na desetine dobrih kritičnih del tako v Jugoslaviji sami kot tudi v tujini, v katerih so poleg pozitivnih dejstev prikazana in osvetljena tudi negativna, n. pr. vloga terorizma raznih »črnih« in »belih rok« v srbskih vojaških krogih, zaslepljeni nacionalizem in nedemokratične metode raznih srbskih vlad, tudi pri pridruževanju Slovencev in Hrvatov Jugoslaviji ter uveljavljenje centralizma; iz teh knjig bi bil lahko avtor oddaje pripravil objektiven in resnično zanimiv prikaz tedanjega oddajanja, ne da nam je postregel z lekcijo iz nekdanjih šolskih čitank karadjordjevske Jugoslavije.
Dobro vemo, da so take oddaje na hitro pripravljene in da ni mogoče točno pretehtati vsakega članka, ker urednik pač ne more biti strokovnjak za vse. Vendar pa malo več kritičnega duha in skrbi za kvaliteto najbrž le ne pomeni prehudega napora; to dokazuje tudi dejstvo, da so mnoge druge oddaje skrbno pripravljene in vsebinsko, to je: kvalitetno negovane. Poslušavec
Tako se je končala dejavnost pokrajinskega sveta, ki je bil izvoljen v novembru leta 1964. Prvo sejo je imel 9. februarja 1965, tako da je deloval manj kol eno leto.
V	tem času je sprejel pokrajinski odbor, ki mu je predsedoval dr. Savona, nad 2 tisoč sklepov, pokrajinski svet pa jih je na 27-ih sejah (torkove bi bila morala biti 28.), odobril 225.
Pokrajinsko upravo bo zdaj vodil prefekturni komisar in to do nov!h volitev, ki so predvidene za jeseni, hkrati z občinskimi volitvami.
Skupina misovskih pokrajinskih svetovalcev je imela po neuspeli seji pokrajinskega sveta sestanek, na katerem so svetovalci sklenili, da odstopijo.
Krščansko - demokratski, in socialistični svetovavci so že takoj po naznanilu o sklicanju seje — po pismu, ki ga je pisal vladni komisar predsedniku Savoni — sklenili, da se seje ne udeleže, ker je bilo jasno, da tudi na njej ne bo možno izvohti novega pokrajinskega odbora in predsednika. Iz istega razloga ni prišel na sejo svetovavec Slovenske skupnosti Saša Rudolf.
 9--
SPET HUDA NESREČA
V	MIRAMARSKEM DREVOREDU
V	Trstu sta v nedeljo izgubili življenje dve sestri v avtomobilski nesreči, ki jo je povzročil led. Žrtvi sta 63-letna Ada Span-gher, ki je bila takoj mrtva, in 70-letna Pia Spangher, ki je izdihnila pet ur po nesreči v bolnišnici zaradi hudih poškodb na glavi in po telesu. Bili sta doma iz Istre. Vračali sta se z izleta v Furlanijo z avtom FIAT 600, ki ga je šofiral 55-letni Oreste Bari. Že v Miramarskem drevoredu pa je avto zdrsnil na ledeni ploskvi vštric železmčarskega drsališča in treščil v drevo ter se razbil.
Kaj dela prometna policija?
Morda je tokrat res kriv samo led, dejstvo pa je, da bi morala prometna policija končno napraviti konec divjim avtomobilskim dirkam v Miramarskem drevoredu, kjer se že vrsto let dogajajo smrtne nesreče, ne da bi se bilo dozdaj kaj ukrenilo. Ce pametni avtomobilisti previdneje vozijo, pa jih nespametni prehitevajo. Mislimo, da bi poveljstvo mestnih stražnikov lahko pogrešilo enega izmed množice stražnikov, ki se sicer vrte samo z blokom v rokah okrog parkiranih avtomobilov, da bi pazil rajši na promet v Miramarskem drevoredu, vsaj v kritičnih urah.
SMRT POŠTENEGA MOŽA
Vse, ki so poznali dobrega moža Silvestra Križmančiča iz Bazovice, je hudo zadela vest o njegovi smrti. Padel je pri delu z zidarskega odra in se tako hudo poškodoval, da je umrl že med vožnjo v bolnišnico. Star je bil šele 59 let.
Pokojnik je bil splošno spoštovan kot poštenjak in zaveden slovenski in krščansko čuteč mož. V tem duhu je vzgojil tudi svoja otroka Silvano in Alda.
Naj v miru počiva, družini pa naše iskreno sožalje.
RAZPIS SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
V	TRSTU ZA MLADE IGRALKE IN IGRALCE
Uprava Slovenskega gledališča v Trstu razpisuje natečaj za sprejem v dramsko šolo SG. Pogoj za sprejem bo preizkusni izpit pred gledališko komisijo. Prijavljenec mora pripraviti za izpit recitacijo in kratek odlomek iz proze. Interesenti ne smejo biti mlajši od 16 let (dekleta) in 18 let (fantje). Prijave je treba oddati do 1. februarja 1966 na upravo SG, ul. Petronio 4, Trst.
V	prijavi morajo biti točno navedeni naslovi pripravljenih del in točni naslov prijavljenca.
Uprava SG
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO PRIREDI;
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU MALA DVORANA William Shakespeare SKOZI ŽIVLJENJE
RECITAL Izvaja JOŽKO LUKES
V	petek, 14. januarja ob 21. uri (premierski abonma); v soboto, 15. januarja ob 21. uri (abonma prva ponovitev); v nedeljo, 16. januarja ob 16. uri (nedeljski popoldanski); v sredo, 19. januarja ob
20. uri (študentski abonma); v četrtek, 20. januarja ob 21. uri (invalidski abonma); v petek,
21. januarja ob 21. uri (sindikalni abonma); v soboto, 22. januarja ob 21. uri (okoliški abonma);
v nedeljo, 23. januarja ob 16. uri.
GOSTOVANJA: v pelek, 28. januarja ob 20.30 v Sv. Križu.
Verzegnis:
DOMAČE ŠAGRE
Na god svetega Antona puščavnika so naši vaščani obhajali po stari šegi svoj praznik. Na ta dan se blagoslavljajo semena za pomladno setev in kmetijsko orodje. Svoj blagoslov dobi tudi prešiček sv. Antona in pa »svetnikov kruh«, ki se razdeli med vse vaščane. Ta navada sega še v starodavne čase.
Letos pa je bila upeljana še ena novost, in sicer zanimiva živalska razstava. Ta je prva svoje vrste v teh krajih in prikazuje vse vrste ptic in kožuharjev iz naših gorskih krajev. Privabila je dosti domačih in tujih gostov. Le škoda, da padejo te ša-gre v mrzli zimski čas, zlasti letos, ko že zdavna ne pomnimo take zime.
Podboncsec:
BREZ VODE
Preskrba z vodo je bila za naše vaščane vedno pereče vprašanje, še ni dolgo, ko vodne napeljave niso imele mnoge stranske vasi. Zdaj ko jo imajo so pa na dnevnem redu pogoste okvare. Včasih od poplav in usadov, zdaj pa od hude zmrzali. Zadnji mraz je povročil v okolici Podbo-nesca, zlasti v Tarčeti in Larcu, da so počile vodne cevi. Nekaj dni je ostalo petdeset družin brez vode. V najhujšem mrazu je moralo tristo ljudi skrbeti za vodo, kakor je znalo in moglo, zase in za živino. Za silo so v sredo popravili vodovodne cevi, toda potrebno bi bilo, da se nadomestijo z novimi in morda globlje zakopljejo v zemljo.
OBMEJNA TRGOVINA
Ko človek premišljuje o mali obmejni trgovini v goriškem pasu, se nehote spomni na stari pregovor, da enkrat teče pes enkrat zajec. Še do lani je vse drlo kupovat z onstran meje v Gorico. Zdaj se pa godi že nekaj mesecev prav obratno. Večina Goričanov hodi skoro vsak dan kupovat tudi navadne življenjske potrebščine v obmejni pas Nove Gorice. Goriški trgovci so že preračunali, da so potrošili ljudje iz gori-ške pokrajine v lanskem letu okrog 500 milijonov lir za nakupovanje življenjskih potrebščin in oblačil. Drugih 500 milijonov gre za bencin. To da že skupaj eno milijardo lir, ki so se preselile iz žepov goriških potrošnikov v blagajne onkraj meje. Prišteti je potreba še potrošnjo nedeljskih izletnikov po Soški in Vipavski dolini, pa razumemo skrb in nevoljo goriških trgovcev in gostincev. Trgovine v severnem delu mesta, v Raštelu in pri pokritem trgu so zgubile skoraj vse jugoslovanske odjemalce in še polovico domačih. Goriške gospodinje so preračunale, da si lahko prihranijo z zamenjavo ena proti dve in z nakupovanjem v Novi Gorici tudi po več desettisočakov na mesec. Zato tudi hodi mnogo goriških gospodinj že zjutraj namesto na goriški trg celo po zelenjavo in krompir na ono stran meje.
Jugoslovanski cariniki se ne brigajo za ta pojav, ker pride tja tuja valuta. Na italijanski strani pa pritiskajo zlasti trgovc:, da podvzamejo oblasti strožje ukrepe, sicer bodo morali zapreti svoje trgovine. Še nekaj časa bo pa težko uskladiti želje trgovcev in željo goriških gospodinj po cenejšem blagu, čeprav le z valutno zamenjavo.
V zvezi z obmejnimi prehodi je upeljala goriška kvestura tudi nekatere spremembe. Za podaljšanje ali obnovo propustnic je treba poleg fotografij, kot dosedaj, izpolniti tudi obrazec in priložiti še družinski list, izdan od občine. Taka propustnica velja za 3 leta. Dvolastniška dovoljenja bodo veljala samo za eno leto in pri obnovi bo treba navesti vzroke za podaljšanje.
Dvolastniki, neposredni obdelovavci, ki imajo prepustnico, veljavno že za leto 1965, se pa obveščajo, da ista prepustnica avtomatično velja tudi za vse leto 1966. Za podaljšanje teh prepustnic ni potreba nika-Mh formalnosti.
FOLKLORNA PRIREDITEV
V nedeljo popoldne in zvečer smo imeli priložnost občudovati zanimivi in harmonično zliti nastop folklorne skupine »France Marolt« iz Ljubljane v dvorani Katoliškega doma. Skupina je imela na sporedu narodne plese, pesmi in godalni kvartet. Občinstvo je prisrčno sprejelo »Belokranjski ples« z ritmičnim udarjanjem in s svetlobnimi efekti. Sledili so še plesi iz Prekmurja, iz tržaške in koperske okolice z godbeno spremljavo. Cetvorica plesavk je krasno podala rezijanske plese s petjem in v narodnih nošah. Poslušavci pa so bili seveda na koncu vsi navdušeni z Gorenjskim svatbenim plesom z mnogoterimi šaljivimi vložki. Spretna napovedovalka je lepo povezovala in pojasnjevala posamezne prizore. štirje godci so pa med odmori skrbeli za dobro voljo. Vsa prireditev je pokazala tudi umetniško višino nastopajočih. Skoda, da je bila udeležba pri večerni predstavi premajhna. Tudi tu bi se morali začeti spraševati po vzrokih.
KULTURNA BREZBRIŽNOST?
Prejšnjo nedeljo in zadnjo soboto je nastopil v Gorici v telovadni dvorani orkester tržaškega gledališča »Verdi«. Strokovni kritiki so se zelo pohvalno izrazili o obeh koncertih. Ne pa tako o obisku. V nedeljo popoldne ob petih se je udeležilo koncerta lo kakih 100 ljubiteljev glasbe. Slabi obisk so pripisovali zgodnji popoldanski uri in še nekaterim drugim prireditvam ob isti uri.
Drugi simfonični koncert istega orkestra so zato preložili na soboto zvečer ob deveti uri. Obisk je bil pa še slabši. Našteli so le oko'i 60 gostov, čeprav je bilo izvajanje pod dirigentom Biondijem :n s solistom vijolinistom Sangiorgijem na višku. Spočetka se je kar čutila zadrega orkestra spričo prazne dvorane. Tej kulturni brezbrižnosti se je treba toliko bolj čuditi, ker je bila vstopnina nizka.
Občudovati moramo pogum in dobro voljo tržaškega orkestra, ki bo še tretjič, po programu, nastopil v Gorici. Prireditelji so izbrali za nastop zopet drugi dan, in sicer danes v četrtek ob 9. uri, v upanju, da bo obisk vsaj zadnjikrat številnejši. Orkester, ki ima na sporedu Nielsena. Mozarta in Brahmsa, bo vodil dirigent Francesco Cri-stofoli, kot solist pa bo nastopil Cristiano Ross>.
NAGRAJENA DIJAKINJA
Dijakinja Posana CaUigaris iz štandreža, ki ob;skuje I. razr. slovenske nižje enotne srednje šole, ie prejela nagrado Motta v znesku 60.000 lir. Učenka je edina v pokrajini, kateri je bila podeljena ta nagrada.
RODITELJSKI SESTANEK
V	nedeljo je bil drugi roditeljski sestanek na slovenskih srednjih šolah v Gorici.
V	šolskem poslopju v ulici Randaccio so se zbrali starši diiakov, ki obiskujejo enotno nižjo srednjo šolo. Udeležba je bila res zadovoljJva. kar ponovno dokazuje, da so se tudi naši starši začeli zanimati zz uspehe svojih otrok.
Ravnatelj Rožič je nagovoril starše in njih namestnike. Opozoril jih je, da nekateri dijaki ne kažejo ne dobre discipline in ne pozitivnih uspehov. V takšnih slučajih je potrebno, da tudi starši podprejo trud in prizadevanje profesorjev in če je potreba, da tudi sami kaznujejo svoje otroke. Na sestanku so govorili tudi o šolskih knjižicah, ki bi pomagale staršem trajno slediti šolskemu življenju svojih otrok. Ravnatelj bo to pobudo podprl s poudarkom, da je tudi od strani staršev potrebna vsakdanja kontrola.
Po sestanku je sledil razgovor s posameznimi prfesorji, ki so staršem pojasnili ! šolske uspehe ali pomanjkljivosti njih otrok.
VEČERI OB SREDAH
Prejšnjo sredo je pripravilo Slovensko planinsko društvo v Gorici prav prijeten , večer ob 20-letnici svojega delovanja v , klubski dvoranici na Korzu. Udeležilo se ga je prav lepo število članov in povabljenih gostov. V začetku sta društveni predsednik Kumar in tajnica Smetova podala izčrpno in zanimivo poročilo o društvenem , delovanju v dvajsetletju. Vmesni spored so izpolnili čvrsti pevci iz Štandreža pod vodstvom še vedno mladega zborovodje Lupi-
i	na, ki so prav krepko zapeli nekaj planinskih. Izkazal se je tudi mladi harmonikar z Bukovja. Ob koncu je zvesti planinec iz Štandreža predvajal dolgo vrsto krasnih barvanih diapozitivov posnetih z visokih tur planinskega društva. Slike sta spretno in v šaljivem tonu povezovala Bratuž in Smetova.
Po zaključenem sporedu so si udeleženci ogledali dobro urejeno razstavo planinskih slik, knjig in društvenih lepakov, ki prikazujejo živahno delovanje planinskega društva v združevanju vseh slovenskih goriških rojakov v ljubezni do lepe domače prirode.
Sovodnje:
OBČINSKI SKLEPI
Dne 14. januarja se je zbral občinski svet na prvo letošnjo sejo. Svetovavci so odobrili več sklepov, ki se tičejo javnih občinskih del. Prva in druga točka dnevnega reda sta obravnavali cesto z Rubij na Vrh. Svetovavci so razpravljali in odobrili stroške za asfaltiranje te ceste, ki spada v duhu deželnega zakona med tiste turistične ceste, za katere je predvidena finančna pomoč od strani dežele. Finančno pomoč za to cesto je dala tudi vojaška uprava. Pri virugi točki se je govorilo o potrebi in stroških za nekatera dodatna dela na tej cesti. Vrhovci upajo, da se bodo popravila in asfaltiranje kmalu končala in da bodo ven dar že enkrat povezani z občinskim središčem.
Pri tretji točki se je obravnavalo in sprejelo izplačilo trinajste plače; tako se bodo počasi tudi plače naših občinskih uslužbencev izenačile s prejemki državnih iste stopnje. Pri vsaki teh točk je obč:nski svet po živahni debati enoglasno glasoval.
Zupan Ceščut je tudi predlagal, da bi občina prispevala 50 odstotkov za vodno napeljavo k tistim hišam, ki niso več kot 200 metrov oddaljene od obstoječih vodnih naprav. Zupanov predlog je prodrl in svet je odobril pol milijona lir kot prispevek za priključitev k vodovodnemu omrežju nekaterih hiš v Sovodnjah in v Rupi.
V bližnji prihodnosti se bo odprlo tudi delovišče za brezposelne.
Rupa:
POSKRBITE ZA ŠOLARJE — POGREB
Huda zima je pritisnila tudi pri nas, kar ni nič novega. Novo je pa to, da se tega dejstva premalo zaveda naša šolska uprava. Šolski otroci se namreč pritožujejo, da jih v šoli že nekaj dni prav pošteno zebe. Pravijo, da postane v učilnicah toplo šele tedaj, ko gre pouk že h koncu in se otroci odpravljajo domov. Drva so na razpolago in peči tudi kurijo, toda v teh mrzlih dneh bi morala postrežnica zjutraj malo bolj zgodaj podtakniti peči v šolskih sobah, pa bo v redu.
V petek, 14. januarja, smo spremili k večnemu počitku soseda Devetaka Franca, po domače »pri Krulcu«, blizu mirenskega obmejnega prehoda. Mož je bil že v letih. Osem križev je nosil na ramah, pa je bil še vedno zdrav in delaven. Po poklicu je bil čevljar. Zdaj je šel še on za svojo ženo, ki mu je lani umrla. Zapušča dve hčeri in sina, katerim izražamo globoko sočustvovanje.
Kulturne novi ob
Blizu Marseja je umrl belgijski slikar Engel Pak, ki so ga smatrali za enega izmed pionirjev abstraktnega slikarstva. Star je bil 81 let. Leta 1934 se je po burnih razstavah v Parizu umaknil v Provanso, v kraj Valabre, kjer je kmetoval in slikal. Tam je živel do smrti.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
ilecitul/už/iti	Slitl t vini
Slovensko gledališče kaže v zadnjem času	ali pa Riharda. Tudi verjetno ni bil tako zamiš-
vedno večjo razgibanost in iskanje poti, da bi	Ijen spored in taka tudi ni bila režija. Bil je to i
pritegnilo čim širši krog gledavcev. Potem ko je	pač revitativ, enourni recitativ Shakespearovo |
v	zadnjih	letih	skušalo	opravljati	predvsem	svoje	poezije, ki jo je razlil preko	svojih	Številnih	del	zlato medaljo predsednika	republike za	dela, kii
umetniško	poslanstvo	in	ne	več	izrazito	politič-	v takem bogatem obilju.	jih -je razstavil na razstavi	upodabljajoče	umetno-
nega kot v svojem začetku, je to svojo nalogo Jožko Lukeš je pokazal v svojem recitalu iz- sti v palači Barberini v Rimu. poglobilo in razširilo. V izbiri del ima vodstvo	teden posluh za poezijo, občudovanja vreden spo- j
lahko večjo ali manjšo srečo, kar zgovorno priča	min, saj je govoril brez vsakega šepetavca eno	Zlato	medaljo	četrte	razstave	pokrajinskih	slik
»Veliki pasijon« ali pa »Po brezkončni poti«, da	uro v zamišljenem sporedu brez najmanjše za-	iz	naše	dežele,	ki	je	bila	prirejena	v	kulturnem
drege množico verzov, nikjer	ga ni	prevzela	in | centru USIS v ulici Galatti	1, je dobil tržaški sli-
zanesla predanost snovi, ampak je bil ves večer	kar Federico Righi.
njen suveren izpovedovavec.
Tržaški kipar Marcello Mascherini je prejel
omenimo le dve deli iz lanske sezone. Vendar je gotovo, da se sedanje vodstvo zaveda kulturnega poslanstva in naloge, ki jo ima slovensko gledališče v Trstu. In kolikor bolj bo vodstvo lahko kulturni program dosledno uresničilo, toliko bolj
Tako je Lukežev recital zapustil lep vtis med poslušavci in je premiersko občinstvo zadovoljil
bo gledališče kulturno dejstvo in toliko širši	od-	in navdušil. To je	bil	resnično lep kulturni ve-
mev bo doseglo med slovensko manjšino.	čer, res morda bolj	za	izbran krog, 'mogoče pa bo
Uvedba recitalov v letošnji sezoni je nov	po-,	k|jub temu odkrival bogastvo lepote tudi širše-
izkus zadovoljiti gledavce, čeprav rrerda le	tisti	mu krogu občinstva	in	ga bo vabil in uvajal po-
krog ljudi, >ki mu ni toliko za zunanji teatrali- časi v svet čiste poezije in umetnosti. J. P. čen poudarek, ampak bolj za lepoto poezije, za
tematiko in morda misel. Najbrž bo ta načini	•
zadovoljil manjši krog ljudi. Vendar je tudi tem izpolnjena velika naloga.
V iskanju in vnemi za novim razmahom gleda
V Rimu je umrl pisatelj Arnaldo Frateili. Star je bil 77 let. Bil je znan tudi kot kritik. Njegova zasluga je med drugim, da je odkril pisatelja Alberta Moravio, potem ko je ta napisal knjigo »Gli Indifferenti«.
V starosti 85 let je umrl francoski pisatelj Rene Behaine. Pred petimi leti je bil predlagan za Nobelovo nagrado.
Letošnjo nagrado »Nadal«, ki jo podeljujejo
MAJDA SEPE NAGRAJENA V CORTINI
V	enem izmed glavnih hotelov v Cortini so Barceloni pisateljem španskega jezika, je dobil ,šča jc morda za prvo leto 'zamišljenih” ka*"pre- riodeliri »Oskarje« za lahko glasbo oziroma popev- kolumbijski pisatelj Eduardo Caballero Calderon več recitalov. Prvi je padel v čas, ko je seiona *ie- Dobili so. jih Italijanki Gina Lollobrigida in, za roman »Dobri divjak«. Nagrada znaša 150 tisoč na višku in bi moral biti ob.sk predstav čim šir- Milva, Švicarka Manisa Frigerio, Rus Vladimir, pezet in je najvišja španska literarna nagrada, ši. Razen tega bodo nastopili v teh recitalih igrav- Wainian, Slovenka Majda Sepe im Libanonec Bači tržaškega, sorazmerno majhnega ansambla, ki jih vidimo tako rekoč v vsaki predstavi. Bati se je, da bodo v tem oziru nastopi nekoliko prena-1
Javni tožilec v Rimu je zahteval, da se arhivi-
der Trambusi.
JACOPETTI OPROŠČEN
slčeni. Prej bi morda pričakovali, da bi z reci-
Predsednik Saragat je poslal kot svoj osebni prispevek vsedržavni pisateljski blagajni dva milijona lir, kot pomoč zaslužnim in potrebnim pisateljem. Ob tej priložnosti je predsednik republike ponovno izrazil svoje osebno zanimanje za
tali gostovali kaki večji igravci iz osrednje Slo- ra kazenski postopek proti filmskemu režiserju pot7ebrpom^^ veni je, če je seveda to mogoče. Moramo pa isto- Gualtieru Jacopettiju in proti dvema filmskima tejje žjvij0 v slabih razmerah
časno povedati, da nismo opazili kakega podobne- operatorjema, ki so bili obtoženi trojnega uboja ga resnejšega nastopa v slovenski prestolnici. A v Kongu, češ da so pripravili nekega kungoškega kljub vsem pomislekom je bil prvi recital Jožka vojaka do tega, da je streljal v skupino otrok v
Lukeša pogumno dejanje gledališkega vodstva in neki uporniški vasi in tri ubil. Javni tožilec pa	-m:.:*™
'gravca samega.	se	je	prepričal,	da	takega	prizora	v	Jacopettije-	CfTlVt	ZZZ
Dirigent edinega poklicnega češkega jazz orkestra, Jan Arnet, je zaprosil z ženo in enoletno
v Zahodnem Berli-
Recital traja eno.c.o ,br= vitega. odd-ha. ve. .Htau	_	Mri*.	Za.o	„	^
skem nočnem lokalu.
V nemškem kulturnom inštitutu v Trstu je na-
Cas je dobro premišljen, kajti malo daljši pro-	preiskavo proti njemu,
gram bi zahteval vsaj kratek presledek. Posvečen I ie izključno Sha-kcspearju. Izbor iz pesnikovih j
del je opravil in večer zamislil ter režiral Bran-. V mestnem gledališču v Bologni so i prizorili | stopilTrioG6beMzB^riinarki"ga sestavljajo' pia-ko Gombač.	-opero »Božična pesem«, ki jo je zložil Lino Uvia-nist Horst G6be] vj0ijnjst Max Kayser in violon-
Izbor Shakespearovih del za ta večer je zelo	bella, ki je umrl pred poldrugim letom.	Predsta-	če]ist	Gottfried	Schmidt-Enders.	Izvajal	je	sklad-
smotrn, urejen, s tankim posluhom za celoto, iz-	va je doživela zelo lep uspeh. Dirigiral	je mae-	be Haydna, Mendelssohna,	Hemseja	in	Brahmsa,
tran s finim estetskim čutom, zamišljen kot pre- stro Buoncompagni.	j
rez velike poezije. Režiser je hotel nanizati v in-j	|	Fellinijev	film »Giulietta degli spiriti« (Giu-
timnejšem prostoru — zato je izbral malo dvora-	v Milanu so podelili tradicionalno literarno' lietta duhov) je bil izbran kot najboljši film v
no — bogastvo velike lepote, na drugi strani pa nagrado »Bagutta« p'satelju Manliu Cancogniju tujem jeziku, kar so jih predvajali lani v Zdru-grmado velikih človeških spoznanj, resnic, sen-	za roman »La linea del Tomori« (Fronta	čez To-	ženih	državah,
tene, podob in neizprosnih odkritij življenja, ki	niori). Roman je avtobiografskega značaja in v
so večno veljavne m večno žive, kot bitjih bil njem opisuje Čancogni svoje dogodivščine med Tudi Jugoslavija je bila zastopana na 12. med-
izrekel in napisal genij današnji večer. Tudi za- drugo svetovno vojno kot častnik na albanski četek in zaključek je našel Gombač tak, da je fronti. večer dobil pravo podobo celote, čeprav je sestavljen iz toliko drobcev. Vsebinsko je večer nudil gledavcem obilje podob, trpkega spoznanja in množico besedne lepote.
V	dvorani je postavljen majhen oder s stolom in lobanjo na robu odra. Žarometi osvetlju-!
narodni reviji kratkih filmov v Rapallu, ki je trajala pretekli dni.
Na uvodnem mestu zadnje, dvojne lanske štejejo sredo odra, večje odlomke loči in delno vilke »Mladike« je objavljen članek »Betlehem-spremlja glasba, kot jo je -napisal Marijan Vo- ski utrinek«, v katerem je hotelo uredništvo iz-dopivec. Z vsemi temi pripomočki je režiser raziti vzdušje, v katerem je obhajal letos Božič Gombač razbil monotonost in je rahlo obarval slovenski narod. V članku beremo med drugim: nastop enega samega igravca, da ne bi postal »• •. Pozdravljamo Božič in ga nestrpno čakamo, premonoton.	Še posebej ga pričakujemo letos pod vtisom ve-
Vstop Jožka Lukeša skozi stranska vrata je likih dogodkov. 14-dnevno kroženje po vesolju in siguren, sicer v njemu lastnem nekoliko počas- srečanje ljudi v tem brezkončnem prostoru; venem in težkem koraku. Prav tak je njegov pre- ličastni zaključek vesoljnega koncila; pa spet mik. K posrečeno izbrani srajci bi morda boli Vietnam in Rodezija, Kitajska in Združeni naro-odgovarjale drugačne hlače in tudi čevlji. A kma- di in še tisoč dogodkov. Ko pomislimo za trenu-lu, ko Lukeš prične svoj recitativ, pozabiš, da so tek na vse to, čutimo z vsem svojim bistvom, da te motili čevlji. Pozabiš tudi na njegovo malce živ:mo v velikem času: vse zori v vrh, v večji neokretno hojo in te prevzame poezija. Lukeže- napredek, v močnejši ritem žiljenja. S-edi tega va kretnja je izrazno močna, vendar je že delno velikega dogajanja smo mi in je ves naš mali postala manira, rajši bi, da bi bila manj široka, narod. A kot smo v vsej svoji zgodovini kot napa bolj prefinjena, bila -bi bolj stilna. A to obču- rod vedno ujeli korak s svetovnim napredkom
MLADIKA
»»
dike Slovencem po svetu, posebej še tržaškim in goriškim.«
Med ostalo vsebino prebere človek z največjim zanimanjem članek o novem zavodu »Sloveni-cum« v Rimu in govor, ki ga je imel prorektor Sloveniouma, mons. Jezernik o odprtju tega izredno važnega slovenskega zavoda, v katerem bodo odslej lahko študirali duhovniki iz Slovenije. Objavljen je intervju z izvoljenimi predstavniki slovenske manjšine v naši deželi. Maks Šah nadaljuje svojo zanimivo »Zgodovino slovenskega šolstva« na Tržaškem in Goriškem, ki bi zaslužila, da bi izšla v posebni -brošuri. Zanimiv je tudi intervju s kiparjem Goršetom v zvezi z niegovo razstavo v Washingtonu. Janez Belej nadaljuje svoj potopis po Južni Afriki, Jože Peterlin pa poroča o delu Slovenskega gledališča v Trstu, navezujoč na njegovo 20-letnico. Igor Tuta je objavil
tiš le tu in tam. Sicer pa verz teče, izgovor je in s kulturno rastjo, tako se uvrščamo v svetov-	»Marko	.	objavljena	je	tudi	aktua
odličen, rima naravna, le redko zaznaš, kje je no družino narodov tudi danes. ... naši sos.ai
na anketa »Kaj sodijo naši otroci o svojih do-
končal en verz in kdaj je začel drugega: lepo nas več ne taje. Na tak ali urugacen nac.n nam mmQu y	H naj(lemo daIiše poročiIo 0
,e vezal miselne celote Sonet se preliva v mono- priznavajo pravico do življenja mrDnu-	^	^ hih Sl6vcnsk ku|.
log iz različnih dramskih tekstov, monolog v so- gače kot nekoč? In mi? Sa nas m utrudil 1500-	Maks	šah je prispeval tudi kratek
net.	letni boj za obstanek. Ta trenutek išč’mo božje	6	rcvict«*
Odlomki so različni, so sama poezija in so iz- bližine in opore v jaslicah. Iščemo novih moči za an poved Shakespearovih junakov, njihove težke novo življenje. Vsak posameznik in ves narod. Da Ostali del te številke napolnjujejo razna ak-usode in spoznanja, bridkosti in sreče. Vendar ne bomo uničevali več mladih življenje še nero- tualna kulturna poročila recenzije, na primer o niso prišla do izraza različna dela -in različni zna- jenih otrok; da ne bomo obupavali nad svojo zadnji številki revije »Most«, poslanice drugega čaji, tako postavim, da bi gledavec videl pred -bodočnostjo; da bomo zaživeli polno, zdravo, vatikanskega koncila, nadaljevanje povesti »Tujci seboj zdaj Romea, zdaj Kasko, pa spet vojvodo pogumno življenje povsod ... to je voščilo Mia- povsod«, ki jo piše Zora Saksida, in drugo.
VODNA KRIZA
bo stal 1 m1 vode samo 130 lir. Upravičeno ,
Preskrba s potrebno sladko vodo za člo; vcška bivališča, zlasti pa za mesta, za poljedelstvo in za industrijo, postaja vedno važnejši problem. Potrebe stalno rastejo, razpoložljivost sladke vode pa se krči. človeštvo išče izhod iz te vodne krize z izrabo slane, morske vode, katero pa je potrebno najprej razsoliti, napraviti jo sladko. — V to svrho je vlada ZDA sklicala v oktobru 1965 poseben mednarodni simpozij ali kongres, katerega so se udeležili izvedenci iz 65 držav. Tem je predsednik Johnson 4. oktobra 1965 naslovil posebno poslanico, ki pravi med drugim: ».. ..Med tem ko ste tukaj zbrani, ležijo neobdelano velike površine zemljišč, ki bi morala roditi živež za lačne. Vse človeštvo s skrbjo pričakuje plodove vaše dejavnosti in najbolj neučakljiv sem jaz.« Poslanica končuje takole: »Voda je potrebna vsemu človeštvu in zato moramo vsi sodelovati pri rešitvi tega problema. Mi Američani smo pripravljeni sodelovati z vsako državo in na vse načine. Ne moremo več čakati, ker ta problem zahteva nujno rešitev.«
Znano je, da sta dve tretjini zemeljske površine pokriti z morjem, ki predstavlja 97°/« svetovne vodne količine. Samo 3°/n vode na svetu je porabne, ostala je slana. V vsakem litru morske vode je raztopljenih 35 do 40 gramov raznih soli. Za izločitev te soli poskušajo in so poskušali že več načinov, a nobeden teh načinov ne zadovoljuje, ker pride sladka voda predraga. V ZDA daje najcenejšo razsoljeno morsko vodo neko podjetje v Punta loma v Kaliforniji, ki dobavi dnevno 5 milijonov litrov vode po ceni 165 lir za 1 m:' = 1000 litrov. Sedaj gradi neko drugo ameriško podjetje veliko razsolilnico na Kanarskih otokih, kjer
VINARSTVO NA SVETU
Vinski pridelek 1. 1964 je znašal na celem svetu 278 milijonov hi, ali 32 milijonov hi. več, kot je znašal srednji pridelek prejšnjega petletja. K temu višku je prispevala Italija z 12,5 milijonov, Španija s 7 in Francija s 4,5 milijonov hi.
Vinarstvo je važno zlasti v EGS (Evrop-
UU aiai i lil.	m.	w	^	   j	V	lilčll	blVU	J	C	vazno	ziaau	v	l-vju	\
je upanje, da se bo razsoljevalni postopek j s^a gospodarska skupnost), ki s pridruže-tako izpopolnil in pocenil, da bodo suha 1 nima Grčijo in Turčijo predstavlja nad 40°/» zemljišča postala rodovitne njive in da bo j VSega svetovnega vinarstva, saj sta tu obe
  ...	llr»r>	TT/\/ln	c'	n	m	/	\	ea	o	z	A	m	in	 i__-iti —t J — 1 »11.1	•	T	Jn	in	Th	i-o	n
pomanjkanje vode samo še spomin.
Znanstveniki so danes osredotočili svoja raziskovanja za razsoljevanje morske vode v tri postopke: destilacijo, zmrzovanje in elektrolitično čiščenje. Ža vsakega izmed teh postopkov pa je potrebno ogromno energije, ki pa je še vedno zelo draga. Upajo, da bodo v kratkem imeli na razpolago1 ogromne množine sončne energije — izrabo sončnih vročih žarkov. Ta energija bo poceni. Upajo pa tudi, da se bo posrečilo najti pot do cenejše atomske energije.
Na celem svetu deluje danes že mnogo podjetij, ki razsoljujejo morsko vodo. V Italiji je tako podjetje v sklopu z veliko železarno, katero je zgradila ltalsider v Ta-rantu. Dnevno dobijo 4.5 milijonov litrov sladke vode. Družba SELNI ima enako napravo v Trino Vercellese v svoji centrali za atomsko elektriko. Obe napravi sta zgrajeni po isti ameriški družbi. — Največ podobnih podjetij za pridobivanje sladke vode je v državi Izrael in na Japonskem.
VINARSKE ZADRUGE V ITALIJI
Leta 1952 je bilo v Italiji 264 zadružnih kleti in podobnih organizacij, ki so lahko vkletile 4 milijone hi. Do 15. septembra lani pa se je število zadružnih kleti več kot podvojilo, saj jih je bilo 673 in so imele prostornine za 21.5 milijonov lil.
Iz navedenih številk je razvidno, da gradijo danes mnogo večje skupne kleti, kot prej: prej je klet lahko sprejela do 15.000 hi, zdaj pa lahko sprejme dvakrat toliko količino. — Danes vkletijo zadružne kleti že več kot i/, redne vinske letine. — Najbolj globoko v vinarstvo segajo zadružno kleti v Južnem Tirolu (Trident - Bočen), kjer gre ob trgatvi v zadružne kleti okoli 96.5% pridelka. Zato pa ima ta pokrajina malo tipov vina, a vsi so prvovrstni, zlasti ker je tam vino dobro šolano.
In pri nas? Kdaj zadružne kleti?
bo uresničena ideja
največji pridelovalki vina: Italija in Francija. Pridelek vina v EGS komaj ali pa niti ne zadostuje za kritje domače potrebe, ker Francija ne razpolaga več z vinom iz Alžirije.
Vinarstvo danes napreduje v Avstraliji, Južni Afriki, Izraelu in na Japonskem, potem pa zlasti v državah Comencona, to je gospodarske skupnosti komunističnih držav. — Pada pa vinarstvo zlasti v muslimanskih državah, ki so izšle iz francoskega imperija: Tunis, Alžir in Maroko. Velike plantažne vinograde iztrebljajo za pridelovanje žita. V navedemh treh državah zna pasti stalna proizvodnja vina tudi za 20 milijonov hi in se skrčiti na končni pridelek kakih 5 milijonov hi.
Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-177
Soriški	konzorcij
ATOMSKA CENTRALA V GARIGLIANU
Jedrska centrala v Gariglianu v južni Italiji je zaključila prvi ciklus obratovanja, ki je trajal dve leti.
Omenjena centrala je povezana s centralama v Latini in v Trino Vercellesu ter tvori edini sistem te vrste v Evropi, poleg britanskih. Centrala v Gariglianu ima moč 150 milijonov vatov ter dobavlja tok Neaplu in Rimu.
V ponedeljek 10. januarja t. 1. je bil v dvorani i pokrajinskega sveta sestanek županov in njihovih zastopnikov, ki ga je sklicala Pokrajinska uprava, da bi predstavnikom občin prikaz.ala korist in! nujnost udeležbe pri Posoškem konzorciju za gospodarski in socialni napredek (CIPES). Sestanku je predsedoval pokrajinski predsednik dr. Chien-taroli, od pokrajinske uprave sta bila prisotna odbornika Vez.il in VValtritsch. Med prisotnimi smo opazili sovodenjskega župana Jožefa Ceščuta in zastopnika krminskega župana odbornika Jožefa Prinčiča. Mnogi župani so bili odsotni. Prisotni župani so se obvezali, da bodo v svojih občinah posredovali, da bi iste vstopile kot člani v ta konzorcij.
V zvezi s tem konzorcijem smo prejeli od pokrajinskega odbornika Marka Wa!trilscha članek, ki ga spodaj objavljamo:
Ideja o Posoškem konzorciju za gospodarski in socialni napredek (CIPES) je že nekaj let stara, ko se je v državnem merilu, po sestavi vlade levega centra pričelo govoriti o nujnosti programiranja v celotnem gospodarstvu. Medtem ko so desničarske sile nasprotovale programski politiki, je ta dobivala v vladnih krogih konkretnejše oblike. Počasi se je ta politika razširila tudi na krajevne uprave in v naši deželi imamo v zvezi s tem konkreten primer odbornika za programiranje v deželni vladi.
Na Goriškem so o programiranju govorili precej že v prejšnjem pokrajinskem svetu, nujnost povezave med različnimi, na-dobčinskimi organi se je pokazala na številnih področjih, zlasti v okolici Tržiča. Lani aprila je Pokrajinska uprava sklicala pokrajinsko gospodarsko konferenco, na kateri so prišle do izraza težnje o ustanovitvi tega konzorcija.
Ustanovni člani tega konzorcija so: Pokrajinska uprava, Trgovinska zbornica, Goriška hranilnica, občine Gorica, Tržič, Gradiška, Krmin in Gradež. Predstavniki teh ustanovnih članov so pripravili osnutek
statuta za konzorcij, pokrajinski in občinski odbori so ga sprejeli in lani oktobra ga je prefektura odobrila.
Statut predvideva udeležbo vseh občin na Goriškem in eventualno deželne uprave. Voljeni organi tega konzorcija naj bi bila zbor in vodilni odbor. V zboru bodo zastopani vsi člani, vodilni odbor pa je takole sestavljen, da bi vanj prišli zastopniki vseh delov pokrajine, kar dovoljuje tudi da imajo vse stranke svoje predstavništvo v tem telesu.
Statut tudi predvideva, da bodo člani zbora s posvetovalnim glasom tudi zastopniki industrijskih con v Tržiču, Gorici, Kr-minu in kjerkoli bi te nastale. Nadalje se predvideva ustanovitev posvetovalnega odbora, kateremu bo načeloval predsednik Trgovinske zbornice, v katerega naj bi prišli zastopniki delodajalcev in sindikalnih ter strokovnih organizacij, in ki bi aktivno sodeloval z vodilnim odborom.
Naloga konzorcija je pripravljati študije, o gospodarskem in socialnem napredku naše pokrajine. Ni pa v njegovi moči vsiliti rezultate teh raziskav občinam, ki bi teh ne hotele izvajati.
Statut je sestavljen tako, da daje vsem strankam goriške politične konstelacije možnost biti soudeležene tako v zboru kot v vodilnem odboru, preko svojih županov in drugih voljenih predstavnikov. Slovenci imamo možnost biti zastopani s tremi župani kot z zastopniki drugih uprav. Prav bi bilo, da bi tri slovenske občine zavzele do tega konzorcija pozitivno stališče, ker bi tako zastopniki slovenske manjšine lahko aktivno prisostvovali in soodločali o gospodarskem in socialnem razvoju naše pokrajine.
M ARKO WALTRITSCH ODBORNIK GORIŠKE POKR. UPRAVE
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
GOVOR DR. JOSIPA BITEŽNIKA
V	Komnu je otvoril v imenu Slovenskega volilnega odbora shod Angel Forčič iz Svetega pri Komnu ter podal besedo kandidatu dr. Bitežniku:
»S tem da smo bili priključeni kraljevini Italiji — je dejal govornik — se je položaj priključenih Slovencev in Hrvatov temeljito
190.
Dr. E. BESEDNJAK
spremenil. Spremenil se je zlasti v gospodarskem oziru. Naž kmet je zgubil stare trge za svoje pridelke, novih trgov do danes še ni pridobil! Zato je prišlo čisto naravno dO' občutne gospodarske krize v naši pokrajini in še posebno do vinske krize na Vipavskem, v Brdih in v manjši meri na Krasu.
Priključeni smo bili državi Italiji in naša usoda se je zvezala z usodo italijanskega naroda. Naše ljudstvo ni pred vojno poznalo ne italijanske države in ni poznalo italijanskega naroda. Pa tudi oni niso poznali nas, niso poznali naših potreb, niso poznali in ne poznajo še danes naše slovenske narave.«
»Zato je večkrat popolnoma naravno, da pride in da je prišlo do nesporazumljenj, da moramo še vedno prestajati udarce in krivice, ki režejo živo v naše narodno telo na gospodarskem kulturnem in narodnem polju.
Naša narodna manjšina ima nedotakljive pravice, ona mora izvršiti ravno tako svojo zgodovinsko nalogo kakor vsi drugi narodi. Te naše pravice do samolastnega gospodarskega, kulturnega in narodnega življenja so utemeljene v naravi, priznane so nam od Boga in priznava jih danes tudi že vsaki narodni manjšini ves kulturni in civilizirani svet.«
TRI SMERI NAŠEGA DELA
Poročnik fašistov Kalin iz Rihenberga je pri teh besedah pripomnil: »Ne vlačite Bogai v politiko!« Prisotni volivci pa so se mu smejali.
»Ogromno delo smo izvršili na gospodar-sko-socialnem polju — je nadaljeval govornik. Na tem polju moremo pokazati na uspehe, ki predstavljajo milijonske vsote. Če bi drugega ne bili dosegli, kot samo to, da se je rok za vlaganje vojnoodškodninskib prošenj podaljšal za eno leto, smo priborili že samo s tem vojnim oškodovancem znatno število milijonov.«
»O naših uspehih in o našem delu pri vojni odškodnini vas lahko poučijo fašistovski zastopniki, ki so se v letu 1922 in 1923 skupno z nami borili za pravice vojnih oškodovancev v „Stalnem odboru za zaščito vojnih oškodovancev." Svoboda besede in volilna svoboda nam je zajamčena po resnih izjavah, ki jih je podal Mussolini našima zastopnikoma dr. Besednjaku in dr. VVilfanu.«
»Volilci, pomislite na izmenjavo denarja!
Tudi to je velik uspeh naše ljudske organizacije in naših zastopnikov v Rimu. Pomislite na davke, na vinsko krizo, na zakonodajno spremembo itd.«
ZA SLOVENSKO IN HRVATSKO NARODNO ŽIVLJENJE
»Borili smo se za popolno našo šolo, za svobodno uporabo našega jezika in za naše kulturne organizacije. In ravno tu smo zade-
li	na najhujši odpor. In naše ljudstvo je stalo v sklenjenih vrstah za obrambo svojih otrok, svoje kulture in svoje duše.
Od naših političnih nasprotnikov, ki se imenujejo slovenske faš;ste, nas loči eno: oni molčijo vedno in k vsemu, kar moramo trpeti kot Slovenci. Molčali so, ko je bil naš jezik izgnan s sodnij in drugih uradov, niso imeli nobene besede, ko je bila smrtno zadeta naša slovenska šola, usta so si zamašili, ko je videmski prefekt Pisenti rzdal dekret o dvojezičnosti slovenskega časopisja.« (Ogorčeni vzkliki po vsej dvorani.)
»Mi vemo, da prezirajo slovenske fašiste mnogi Italijani sami. Kako tudi ne? Saj ni
naroda, ki bi bolj cenil svojo državo, svoje velike može: državnike, umetnike, pisatelje, svojo kulturo ko ravno italijanski narod. Naše ljudstvo hoče biti spoštovano in zahteva, da se uvažujejo njegove najsvetejše pravice, c
ZAKON ŽIVLJENJA
»Dragi volilci — je še dejal dr. Bitežnik -poglejte na njive in travnike, pomlad prihaja. V globinah zemlje se je čudežno prebudilo življenje. In vedno, ko premišljujem o usodi slovenskega ljudstva v Italiji, ko mi prido žalostna misel, da bi to naše ljudstvo moralo umreti, mi stopi pred spomin dogodak, ki sem ga doživel v temni noči na Ruskem.
»Hudourniki so vdrli v planjavo, povodenj je zalila nižine, velikansko jezero je drlo čez polja, odnašalo je cele naselbine. Ponoči smo šli na splaveh reševat ljudi in živali od potopa Najbolj mi je ostala v spominu krava, ki je tik splava dvignila iz valov črni gober, iz katerega je bilo slišati zateglo tulenje.«
»Sredi deročega toka smo videli, kako se je od časa do časa dvignil črni gobec krave iz vode. Še parkrat je žalostno zatulila, potem je bilo vse tiho, le sivo, okorno truplo je včasih priplavalo na vrh. Tako je uboga žival do zadnjega diha vpila po življenju.«
»Toda kaj pomeni življenje ene krave? Koliko lepih in čudovitih vrednot je v občestvu slovenskega ljudstva v Italiji I Zakaj bi ravno slovenski narod ne smel živeti, zakaj bi lepa slovenska govorica morala utihniti, zakaj bi ravno mi morali narodno umreti? Ne, nočemo umreti, ne moremo umreti, na vaših obrazih vidim, iz utripanja slovenskega ljudskega srca slišim: ne bomo umrli!« (Gromovito ploskanje in vzklikanje, ki narašča.)
»Ko boste torej šli 6. aprila na volišče, ne boste oddali glasa osebam, dali boste svoj glas in svoje srce slovenskemu ljudstvu. Kajti v tej zgodovinski uri ne gre za naše minljive osebe, ki pridejo in gredo, gre za to, kar je večno in neumrljivo: za slovenski duh, za slovensko kulturo, za srečo bodočih rodov.
Kraševci, izpolnite svojo dolžnost!« (Gromovito pritrjevanje. Ves zbor je navdušeno ploskal.)
(Dalje)
Dr. STANE GABROVEC
Mohor, eva družba v Celju je izdala ob koncu lanskega leta svoj tradicionalni knjižni dar. Letos so to štiri knjige: koledar, roman Stanka Cajnkarja »Križnarjevi« (Kronika preproste slovenske družine), Anton Trstenjak »Če bi Se enkrat živel« in Ivan Ivačič »Kuharska knjiga«.
O vseh štii ih kn igah bomo prinesli še posebno oceno, tokrat pa hočemo opozoriti le na literarno in idejno kvaliteto teh knjih, ki jo značilno ponazoruje tudi razprava znanega mladega slovenskega arheologa, avtorja več knjig in razprav, Dr. STANETA GABROVCA, objavljena v Mohor.evem koledarju za leto 1966. Razprava je zanimiv primer novega in stvarnega presojanja slovenske zgodovine, ki je ne zameglil jejo več romantični miti, pa tudi ne občutek nacionalne manjvrednosti, češ da »Slovenci nimamo zgodovine«, ki so bili tako značilni za razne prejšnje slovenske zgodovinarje. (Uredništvo)
Naše pisanje ne bo zajelo posameznih prazgodovinskih obdobij na danes slovenskih tleh, čeprav bi bilo to gotovo koristno delo. Zanimanje za zgodovino je bilo med mohorskimi bravci vedno veliko, pa naj se spomnimo samo na Staretovo občo zgodovino, ki je še vedno v živem spominu starejših mohorjanov, ali
pa na obetave začetke nove mohorske obče zgodovine tik pred drugo svetovno vojsko, ki ji je postavil Sovre s svojo Zgodovino Grkov tako lep temeljni kamen, ali pa na Grudnovo in Malovo Zgodovino slovenskega naroda. In na začetek vsake zgodovine sodi danes že trdno tudi prazgodovina, to je obdobje, ki še ne pozna pisanega sporočila, ki pa je vendar hranilo rodove in rodove ljudstev, obdobje, v katerem je človeški rod preživel daleč največji čas svojega življenja. Nekaj mikavnega je v teh odmaknjenih tisočletjih, da celo deset in stotisočletjih, odkar živi človek na tej zemlji. Morda pričakujemo, da je skrito v njih več življenjskih resnic kot v naših razsvetljenih stoletjih?
Današnje razmišljanje pa nima namena odkrivati in opisovati posameznih dogajanj v tem oddaljenem času, ki jih lahko zanesljivo ugotovimo, četudi jih nihče ni zapisal. Bolj nas zanima smisel prizadevanj, da prodremo v skrivnosti začetkov človeškega življenja na današnjih slovenskih tleh. Smisel v večkratnem pomenu: ali imamo resnične možnosti spoznanja te davne preteklosti in če jih imamo, ali so ta spoznanja tako velika in važna, da so vredna naših prizadevanj, naših sredstev in sil. Torej skoraj spraševanje vesti nekoga, ki se s tem poslom ukvarja. Vprašanje je seveda večno in velja za vse: Toliko spoznanj je že nakopičila zgodovina in kaj pravzaprav počenjamo z njimi? Toliko lepot je nakopičila umetnost in ali jih vidimo? Čemu se nova ustvarjanja, nova kopičenja dejstev, nova iskanja? Ali ima smisel dodajati svetovni zgodovini, ki lahko našteje v svojem kazalu tako odlična začetna poglavja, kot je grška zgodovina, še prazgodovinske uvode, ki nočejo biti niti samo uvodi, ampak samostojna poglavja?
(Dalje)
N
KAKO REŠEVATI PROBLEME PREBUJENE SPOLNOSTI?
Starši in vzgojitelji imajo veliko skrb, kako riaj Poraščajoči mladini p’ivzgojijo pravi odnos do spolnosti in do ljubezenskega življenja, ki je za vsakega človeka tako važno, pa naj se tega zaveda ali pa ne. Pogosto čutijo, kaj bi morali mladim povedati, pa vendar ne najdejo pravih besed, ali pa tudi ne prave priložnosti. Morda jih odvrača od tega tudi občutek nekake sramežljivosti, ki najbrž tokrat ni na mestu.
Vendar sta našim staršem olajšali to delo dve knjižici, ki sta nedavno izšli. Izdali so ju slovenski duhovniki v Trstu kot 51. in 52. zvezek zbirke »KNJIŽIC«, ki se je že resnično priljubila naši javnosti. Novi knjižici imata naslov »TI IN TVOJE DEKLE« in »TI IN TVOJ FANT«. Prvo je napisal Karl Bauerlc, drugo pa dr. Rddleitner. Obe Pa je prevedel kapucin frater Robert Podgoršek. Knjižici sta precej Obširni, saj ima vsaka nad 80 strani in sta namenjeni, kot že naslov pove, fantom in dekletom, ki sc pripravljajo na zakon ozi-toma, ki morajo reševati probleme, ki se pojavljajo vsem mladim ljudem. To so predvsem problemi prebujene spolnosti, problemi prijateljstva mod mladimi ljudmi, nevarnosti pohiršanja, odnos do drugega spola, odnos do morale in do življenja sploh.
Priznati je treba, da sta knjižici napisani zelo moderno in zelo stvarno. Prevajalec se je samo na splošno držal izvirnikov, v podrobnosti pa je knjižici tako lepo prilagodil slovenskim razmeram in slovenski psihi, da ie skoraj nemogoče uganiti, da gre za prevod. Tako je na primer v knjižici »TT IN TVOJ FANT« vključil zelo aktualen stavek. v katerem govori o pogubnih posledicah bele kuge v Sloveniji, to je o splavih, in navaja tudi dokumentarne številke, ki dokazujejo, kakšno veliko škodo povzroča nemoralen odnos do ljubezenskega živi jen ia in do živlienia sploh našemu narodu. Ponekod bi sicer mogli knjižici kritizirati, da premalo upoštevata psiho moderne mladine tn da sta preveč prikrojeni za tradicionalne razmere velikih mest. Vendar pa je morala v ljubezenskem živlieniu pač samo ena m avtorja sta se ravnala no doslednih merilih, ne da bi se vdajala skušniavi kakega popuščanin.
Kljub prevodu sta knjižici napisani v zelo leni slovenščini, tako da se prevod nikjer ne občuti.
,Upati ie, da bosta dobro opravili svojo nalogo in da bo mladina rada sedala po njima tomboli ker sta sestavljeni v nevsiljivi, vse prej kot pridigarski obliki.
Moda za vas
SLOVENSKA MODNA REVIJA
Med ženskim svetom, ki zasleduje razvoj in spremembe v modi, modne revije vedno odjekne-io kot alarmni zvonec: kaj so napovedali v palači Pitti? Kaj je pokazal Pariz za prihodnjo sezono? itd. Pa poglejmo tokrat še na najbližjo modno revijo in sicer ljubljansko revijo v sklopu sejma Moda 1966.
Na Gospodarskem razstavišču je od 15. do 23. januarja odprt sejem konfekcije, modnih tkanin, Pletenin, usnja, usnjenih izdelkov in raznih drugih modnih artiklov. Vsak dan pa sta po dve modni reviji: na popoldanski predstavljajo konfekcijske modele, na večerni pa modele iz metrskega blaga.
Skoro sami domači razstavljalci
Te modne revije se udeležujejo skoro samo domači ustvarjalci tkanin in modelov: edini izjemi sta podjetja Glanzstoff iz VVuppertala in italijansko podjetje Rhodiatoce. Prav zato tem lažje potegnemo črto in ugotovimo, kolikšen je napredek slovenske tekstilne industrije in modne ustvarjalnosti.
Predstavljeni modeli so seveda namenjeni prihodnji pomladi in poletju. Takoj v začetku se je pokazal odločen vpliv francoskega modnega ustvarjalca Courregcsa — vpliv, ki se je raztegnil ' na vse modne kroiače tako v Italiji kot drugod j po svetu. Verjetno vam je že znana njegova »ve-soljska« linija z značilnimi čeladastimi pokrivali, I visokimi trdimi ovratniki in geometrijskimi moti-1
vi	blaga, ki ustvarjajo res nevsakdan;e optčine vtise velike razgibanosti. Nekateri modeli na re-
viji so bili morda drzni na prvi pogled, a so se vsekakor še držali v mejah okusa. Veliko je bilo oblek v belo-črni kombinaciji, recimo plašč bel, podloga v crno-beli kompozdiji, obleka iz enakega blaga, ali črna obleka z belo črto okrog vratnega in rokavnega izreza ter črni jopič z belo podlogo ali pa še kombinacija belega in črnega blaga tako na obleki kot na jopiču. Nekaj blaga jt bilo tudi v stilu »op-art« in modeli so celo želi odobravanje. Dobro krojeni so usnjeni kostimi in opaziti je celo precej izbrano kreiranje.
Poletne obleke veselih barv
Poletne obleke so veselih barv, mečno izpostavljajo soncu hrbet in rame, povečini imajo prekrižane naramnice spredaj in zadaj. Vse manekenke so nosile pokrivala domače izdelave, tako zimska kot poletna, in večina jih je bila prav lepih. Pogosto so klobuki širokih krajcev iz istega blaga kol obleka ali v kontrastni barvi, da poživijo celoto. Kot smo že videle v italijanskih revijah, so nekatere obleke narejene iz dvobarvnega blaga v dokaj nenaravnih kombinacijah, kot na primer fuksija-rdeče in oranžno rdeče barve, kombinirano v rombih ali trikotnikih — morda nekoliko pretežka kombinacija in se kot večina skrajnih poskusov letošnjih novosti ne bo obnesla.
Kvaliteta blaga dobra — čevlji manj
Kar zadeva barve in vzorce, je bilo na reviji pestro in prijetno za oko. Kvaliteta blaga mora tudi biti dobra, saj je večina tkan'n tako prepariranih. da se ne mečkajo. Tudi blago za moške obleke je na višini in prav tako modeli, nekateri
celo nekoliko iz-ednega kroja, kar se pojavlja tudi drugod po moških modnih krojačnicah. Zdi se, da bodo enkrat tudi moški opustili svoj večno klasični izgled in si privoščili kako ekstravaganco.
Edino, kar človek pogreša na tej ljubljanski reviji, je izpolnitev in izpiljenost v čevljarski industriji in v industriji usnjenih izdelkov, predvsem torbic. Pri čevljih manjkata solidnost in eleganca. Pa tudi to, da modeli, ki so drugod že šli v pozabo, v Sloveniji pa šele pridejo na dan, bi se lahko odpravilo.	MARTINA
Z Goriškega
Pevma - Oslavje: POGREB
Prejšnji teden smo položili na našem pokopališču k zadnjemu počitku posestnika Franceta Primožiča z Oslavja, po domače »pri Gorenjih«. Pokojni, ki je učakal le 60 let, je bil skrben in delaven gospodar. V mladosti je delal tudi v francoskih rudo-kopih. Doma je s pridnostjo in s pomočjo žene Pavle utrdil svoje posestvo, čeprav manjka v družini delavnih rok, ker sta oba sinova še mladoletna. Udeleževal se je tudi javnega življenja, izbrali so ga tudi za odbornika goriške zadruge. Umrl pa je v go-riški bolnišnici, kljub krepki naravi, skoraj nenadoma, najbrž zaradi kakih notranjih bolezni. Pogreba se je v soboto udeležila prav velika množica ljudi. V sprevodu v cerkev in nazaj na pokopališče so nosili več vencev. Pevski zbor pa mu je zapel dve pesmi v večno slovo. Družini izražajo vsi sosedje in znanci globoko sočustvovanje.
Še nekaj „prerokb” za leto 1966
Ob začetku vsakega leta se oglasi na desetine »prerokov«, ki napovedujejo bodoče dogodke. Poglejmo si še nekatere teh prerokb, ki se zdijo resnejše (Eno tako prerokovanje smo že objavili. Ured.). Koliko se bodo te napovedi uresničile, bomo seveda mogli ugotoviti šele na koncu letošnjega leta.
Začnimo z Evropo. V Italiji bo notranji položaj še vedno nejasen. Do združenja socialističnih strank še ne bo prišlo, pa tudi ne do ostrejših nasprotij med njima. Politično trenje bo tudi vzrok za le postopno izboljšanje gospodarskega položaja. Proti koncu leta se bo politični položaj poslabšal, najbolj zaradi osebnih sprememb. Dočakali bomo tudi več manjših stavk in nekaj upravnih škandalov. Obeta se dobra žitna letina, vinska bo pa slaba.
Francija bo razvijala dobre odnose z Moskvo in Pekingom, Evropi bo pa hotela vsiliti svojo voljo.
V	Angliji se bodo pojavile velike gospodarske težave. Denar bo nekaj zgubil na veljavi. Tudi za monarhijo se ne obetajo rožnati časi, posebno ne od maja do septembra.
Zahodna Nemčija se bo gospodarsko okrepila. Odnosi s Francijo se bodo zapletli. V Vzhodni Nemčiji pa bodo naraščale finančne in politične težave.
V	Avstriji se bo pojavila vrsta javnih škandalov, pa tudi nalezljive bolezni. Na Češkem bodo imeli opravka z vstajami nezadovoljnih kmetov. V Španiji se bo menjal režim. Med Grčijo in Turčijo se bo razvnel boj za Ciper, kar bo Turčijo oddaljilo od Zahoda. Na Finske meje bo začela pritiskati Sovjetska zveza. S o-vjetska zveza bo morala premagati ekonomske težave in nemire med prebivalstvom. Odnosi s Kitajsko se bodo še po-
slabšali. Med vrhovi oblastnikov bo prišlo do nenadnih sprememb, ki ne bodo v korist splošnemu pomirjenju. Velike uspehe pa bo Rusija zabeležila v vesoljskih poletih.
V Združenih državah bodo tudi z uspehom nadaljevali z medplanetarnimi poleti. Rešiti pa bodo morali hude spopade zaradi plemenskih razlik. V zunanji politiki bo prišlo do tajne pogodbe s Sovjetsko zvezo. Obenem pa bodo skušale Združene države navezati trgovinske stike s Kitajsko. Poletje bo prineslo precej naravnih nesreč in veliko sušo.
Kitajska bo znanstveno in industrijsko zelo napredovala. Imela pa bo slabo letino ter bo morala uvažati žito iz drugih držav. Draginja bo tam narastla. Ne bo pa se Kitajski posrečilo prevzeti vodstva komunističnih držav; tudi v Organizacijo Združenih narodov še ne bo sprejeta.
V Indiji bo izbruhnila huda lakota. Na Japonskem bodo pa potresi in povodnji. V Iranu se bo šah znašel v hudih stiskah. Proti Nasserju pa bo nastopil saudski kralj Feisal.
In končno še Vietnam: v marcu bodo odločilni dnevi. Prišlo bo do začasnega premirja, ki pa ne bo dolgo trajalo.
Predvidevanja »prerokov« niso prav rožnata, a tudi prevelikih prekucij in kata-slrof ne napovedujejo.
t It i 'I »'•»"I I I I I I I I Ml I IHIIIIIIMMCT l"| l|M|i | I Mlltlltl -I Ml"!'MIHI'MMMIiT I
ZALOGA PODLOG IN MANUFAKTURNEGA
BLAGA
(Pefcfof c/lwitovi>
TRST - UL. GINNASTICA 22 - TELEF. 95498
MniiiiiiiiiituiiiitiiiiuiiiMiiiiiuiiiiJiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiitivittiiiiiiiiiiKiCHiiiciiaiiaMuaMiaiiMtiiiiiiiiiMiiii
r
K..
U
U)
■S ,■ e
*
©
h
Miki Muster
j
< r*. c
■s-s <
Il«i
n — c :
C/)&i
:-g
M
a
?.5o,r
i“|*S
I3
3'-a c p §
~ £ *'! riir*
£
o 5'.
pip j
S'
s
C/)
13 s
P a- “ N< O
S-b
8	"-a
I® » SS J. g*sg"
1.8*
/
ii
\
5?
»HO
511 S S- „ S'
;r=iil