Izhajajo J. in 16. vsacega meseca. Cena jim je za Oznanila se plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K., za ptj leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 helei^ev od kvadratnega centimetra, dopise spVejenin J. Krajec v Novem mestu. Manjše kakor 10 nctn obeegHjoče se ne sprejme. Katoliški SloTCDci! Minilo bo skoro osem let, odkar se je v Ljubljani Bcšelprvi slovenski katoliški shod. Komu na slovenski zemlji ni znano, kako važen, kako potreben, Je bil ta shod? V nejasnost tedanjih raîsmer je posvetil z lučjo neminljivih katoliških naěcl, boječim je vžgal pogum, neodločnim je pokazal pravo pot, in katoličane je združil s trdno vezjo. Veselo je vsklilo novo življenje pod vplivom prvega slovenskega katoliškega shoda Požrtvovalni domoljubi so se z vnetim srcem posvetili delu katoliške omike. Vzcveteli so novi družabni organizmi v duševni in gmotni prospeh našega ljudstva. Pa nove nevarnosti kličejo k novemu dela. Koliko se je izprenienilo ob prvega slov. katol. shoda ! Nevarnosti, ki smo jih prej slutili, stoje sedaj pred nami odkrito, jasno, izzivajoče nae ua ponovljeno delo. Liberalstvo je stopilo iz megle nejasnosti in fie je razvilo v radikalno protiversko stranko, ki v boju zoper cerkev ne išče več nobene krinke, ampak se druži očitno z vsemi, ki izpodkopujejo krščanstvo. Nasproti si stojita samo še katoliška cerkev in očitno brezverstvo. Kar je vmes ne more ostati brez barve, stopiti mora na desno ali na levo. Ali ni protikatoliško gibanje privedlo do uničujočega boja med narodi, v katerem mora močnejši pokončati slabejsega, do boja, v katerem nas narod slovenski mora propasti, ako se ne poživč veČua načela pravičnosti, kterih poklicana varhinja je katoliška ccrkev? Ali ni liberalizem med stanovi vnel onega brezobzirnega, neusmiljenega bojevanja za obstanek v katerem je brez hrambe gospodarsko slabejši, onega boja, v katerem mora shirati slovensko narodno gospodarstvo, ako se ob zadnji uri ne zatečemo k načelom kraanske pravičnosti in jim v javnosti pomoremo do zmage ? Za to tako naporno kot zaslužno delovanje pa Je treba združiti vse dobro misleče Slovence, utrditi uaše bojne vrste, treba je oživiti med nami složnega duha celokupnosti, kateri je vedno priklil iz katoliških idej, kadarkoli so prodrle v javnosti. Človeštvo ob koncu XIX stoletja, ki je tako bogato najrazličnejšib iznajdb in izumov, ne more se veseliti svojega napredka, ako mu je razum otrovan z verskim dvomom, ako mu je srce omrzelo do najvišjih blagrov, ako propadajo celi slojevi, ako v javnosti večni zakoni pravice in ljubezni nimajo veljave. Veliki, bogati, nadarjeni narodi, stoječi na vrhuncu ma-terjelne kulture, so propadli, ko so zabredli v oni tok brezverskega mišljenja, v katerega tira nas protikatoliška agitacija. Neovirano gospodstvo materjalnib sil, svobodno nasilje nenravnih načel, očitno zaničevanje katoliških naukov — ti so vzroki, ki ovirajo nas napredek. Zato pa ljudstva povzdigujejo svoje poglede k luči resnice in pravice, ki jim sije iz neminljivih naukov katoliške vere. Katoliški Slovdnci! V velikem, važnem čau živimo- Zasijala je doba ki hoče iz razvalin novo stavbo kriČanske omike. Katoliška zavest se vzbuja, krepi in raste, in srečnejši narodi, nego smo mi, vidijo v njej poroštvo boljše bodočnosti. Tudi mi, katoliški Slovenci, ne smemo zaostati. Ona vera, ki jo je Odrešenik sveta prinesel na svet, ima zdravilo tudi za nase rane, ima moč, ki bo utrudila tadi našo slabost, Ob meji dveh stoletij, izučeni po bridkih izkušnjah, v slutnji prihodnjih viharjev, kličemo Vas torej, katoliški Slovenki bratje, na drugi sloïenski hiňúi shod, kateri bo zboroval v Ljubljani drugi teden meseca kimovca t. 1. Natančnejša določila se v kratkem objavijo. Osrednji pripravljalni odbor je skoro dovršil svoja dela. Sklepi, ki se bodo predložili katoliškemu shodu v potrjenje, obsegajo obširen lep program za složno skupno delovanje vseh slovenskih stanov. Razposlali se bodo naslednje dni v presojo krajevnim pripravljalnim odborom po vseh delili slovenske domovine. Učenjak in duhovnik, kmet in delavec, trgovec in obrtnik bodo na tem shodu videli, kako se da skupno in vspešno v lepi slogi delovati za ljudstvo v duhu katoliških načel. Ob tej slovesni priliki torej, ko se bo ves slovenski narod poklonil in posvetil Zveličarju sveta, ob tem kulturno važnem trenutku, ko si bomo sestavili navodila za delovanje dvajsetega stoletja, na ta odločilni dan prihitite v belo Ljubljano zastopniki vseh slovenskih stanov in krajev, da združeni pod vodstvom svojih škofov, zjedinjeni po načelih in po težnjab, zborujemo Bogu v čast, narodu pa v prid in rast ! Zastava svetega križa naj mogočno splapola nad nami ! Irae Zveličarjevo naj glasno zaori po slovenski zemlji ! Njegovo presveto Srce izli) nad naš narod duha milosti, pravice in ljubezni ! V Ljubljani, na praznik presv. Srca Jezusovega 1. 1900. Za pripravljalni odbor: Janez FUh, generalni vikorij Ijnblj&nike škofje. Dolenjci, pripravimo se za katoliški shod! Danes prinašamo oklic za drugi katoliški shod. Vabilne besede pripravljalnega odbora so same po sebi jasne dovolj. Vendar hočemo se nekoliko dodati. Naša vera je edino prava, je najpopolnejša vera, ker jo je razodel sam božji sin; popolnejša, boljša vera je nemogoča. Zato pa je tudi pripravna za vse narode, za vse čase, za vse razmere. Vendar pa je treba, da se verske resnice obračajo na Človeška opravila, njegove razmere, iznajdbe, časovne misli itcl. liavno današnji čas pa je prinesel toliko novih razmer, zlasti se v slovenskem narodu, ki je od nekdaj eminentno katoliák, mnoge nove misli, menitve, strmljenja, da je gotovo potrebno, da se o njih pogovorimo z verskega stališča. Zato pravimo: „Dolenjci, na katoliški shod v Ijjubljano", ki se bode obhajal brž po Mali masi ! In zakaj nebi šli ? Zakaj bi se temu shodu ustavljali? Ali nismo katoličani? Ali niso nasi predniki prelivali svojo srčno kri v boju za vero zoper krutega Turka? AH niste ljubi Dolenjci po veliki večini tudi Vi pripravljeni raje dati življenje svoje, nego zatajiti svojo vero? Dandanes se vse shaja in posvetuje — delavci, visokosolci, zdravniki, advokati, notarji — brezverci ; mi katoličani pa bi tega ne smeli ? Kar Je drugim prav, za nas ne more biti napačno; kar je drugim koristno, nam ne bode škodovalo. Nasi sovražniki — zlasti liberalni nemci ae tresejo pred tem shodom. Grotovo je to najboljše znamenje, da je za našo slovensko reČ od njega pričakovati najboljšega vspeha. Ako bi toraj kedo zabavljal ter vas odvračal od katoliškega shoda, ne verjemite mu. Će komu ni več mar za sveto vero — je to njegova reč, ali nas naj pusti pri miru, da gremo poslušat svetne in duhovne gospode, da se navdušimo vnovič za tisto sveto resnico, ki nas edino more zveličali. Gospodarske stvari. Kaj ukreniti n trtami, katere je toča močno potolkla? Letos je toča žalibog marsikje vinograde močno potolkla. Tako zgodilo se je to posebno v nedeljo 8, t. m, v velikem delu Trške gore pri Novem mestu. Trte so tam tako stolčene, da nimajo nikakega Ustja na sebi, ter da štrlijo popolnoma goli pognanki v zrak. Nastane sedaj vprašanje, ali naj se tako močno poškodovane trte kar na miru pusti, ali kaj naj se z njimi ukrene. No, kar na miru pustiti nikakor ne kaže, kajti v tem slučaju pognala bodo očesa na pognankih prilično pozno. Pozno nastali novi pognanki imeli bodo pa prilično malo časa v dozorenje, to je v spremenitev v les. Take trte na miru pustiti pa tudi zato ne kaže, ker bodo sicer res Čuda pognaukov pognale, iz vsacega očesa namreč po jednega, toda vsi ti pognanki bodo le kaj slabotni, in ako dozore, za prihnjo režnjo skoro niČ vredni. Take trte kaže toraj zdaj koj odrezati in sicer tako, da se napravi vsaki po jeden, k večem po dva palca (čepa) treh očes. Za napravo takih palcev, izvoli naj se pa najmočnejše, tlem najbližje, toraj najnižje pognanke. Na tako narezanih palcih zagnala bodo očesa prilično bitro in močne, debele pognanke, katere bodo še popolnoma dovolj časa imele, vsaj v znožju popolnoma đozoreti, to je ozeleneti, se v mladike spremeniti. Na dozorenju novih pognankov ni dvomiti, saj morajo tudi letošnje zelene po-žlahtnitve večinoma šele pognati, ter do zime pognanke v mladike spremeniti. Iz takih pognankov dosežene mladike bode mogoče prihodnje leto na krepke debele palce skrajšati, kateri bodo zopet močno pognali ter kolikor toliko tudi rodili. Zdaj na miru puščene, po toči močno po-tolČene trte imele bodo pa prihodnjo spomlad sicer vae polno, toda le slabotnih mladik na sebi, iz katerih ne bode mogoče močen palce napraviti, se najmanj pa le količkaj rodovitne. Torej le brez pomiselka na delo, na obrezovanje močno po toči poškodovanih trt. Opomin Icmetiškim gospodarjem, kateri Imi^o posle. Največji križ je dandanes pač a kmetiškimi delalei in posli. Ne le da jih skoraj ni udobiti, marveč podražili so se že jako, in posebno pa — poslabsali. Nekdaj je bilo kmetiških delal-cev iu poslov po Dolenjskem toliko, da si jih je gospodar lahko zbiral. Dandanes jih ni kaj zbirati, kajti po jednem sega toliko gospodarjev, kolikor jih je v okolici. Amerika, vojaštvo, rudniki v domačih in ptujih deželah, provzro-čili so to veliko pomanjkanje kmetiških delalcev in poslov. Nekdaj udobilo ee je, in to pred eele komaj 15 leti kmetiškega delalca za 40 do 50 kraje, na dan, kmetiško delalko za 25 do 30 kraje, in to ob svojem brez hrane. Kmetiškega hlapca udobilo se je takrat za 50 do 60 gld. na leto, kmetisko deklo za 36 do 40 gld. Danes stane kmetiski delalec, recimo za košnjo ali za Škropljenje trt, 80 kr. do 1 gld, na dan, pa treba mu je dati večinoma še vso hrano, ali pa vsaj trikrat na dan kruha ter pijače, bodisi v podobi vina, piva, šnopsa. Kmetiškega hlapoa udobilo se je pred 15 leti še za 48 do 60 gld. na leto, kmetisko deklo za 36 do 48 gld. Danes stane kmetiški hlapec, volar, najmanj 60 gld., konjar pa 96 do 120 gld. na leto. In kmetiška dekla stane dandanes 48 do 84 gld. na leto. Razumi se samo o sebi, da ni ne hlapec ne dekla brez hrane, in veČi-nokrat izgovarja si še jeden kakor drugi še kaj obleke ali obntala. Pa da bi se vsaj za take visoke mezde hlapcev in dekel udobilo toliko, kolikor jih treba, in pa takih, kakoršnih je treba; naj bi že v božjem imenu bilo. Ali to je ravno križ, da jih Še za tako visoke mezde udobiti ni, in da so še tisti, katerih se udobi — večinoma taki, kakoršni bi ravno ne smeli biti. Koliko je takih kmetijskih gospodarstev, katera potrebujejo dva do tri hlapce, ter ravno toliko dekel, pa zadovoljiti se mora gospodar z jednim blapcom, jedno deklo. Koliko je pa ae takih kmečkih gospodarstev, katera potrebujejo po jednega hlapca, jedno deklo, pa nimajo ne prvega ne druzega, marveč morata gospodar ter gospodinja z otroci sama postoriti, kolikor jima je ravno mogoče. Kakor je pa v tem obšitu »ele pri naših največjih kmetiških takozvanih grajsčinskih gospodarstvih ? Ojoj, se veliko žaloatnejsi. Poznat je piscu teh vrstic grajšak, kateri ima 4 pare volov v hlevu, pa — nobenega hlapca. Takih in jednakih slučajev navesti bi se dalo celo ravno toliko, kolikor je kmetiških grajsin v deželi. In kaki pa so dandanašnji kmetiški posli, ali so taki,. kakorŠni 80 nekdaj bili? Ah so uneti za blagor gospodarja ? Ali se smatrajo takorekoč za člane gospodarstva? Ali si prizadevajo gospodarju boljši ko mogoče, in posebno pa dlje ko mogoče zvesto služiti? Ali se nahajajo še gospodarstva, o katerih bi se zamoglo reči : ta hlapec ali ta dekla služi Že 10, 15, 20 let pri biši? — A kaj se, veega tega ni več v deželi. Blagor gospodarja je pri poslu deseta briga, za člana gospodarstva smatra se pa le v toliko, da hoče gospodarju jednako postrežen biti, ali pa tudi še celo boljši. Najžalostnejsa prikazen pri dandanašnih kmetiških poslili razodeva se pa gotovo gledé trajnosti Časa njih službovanja. Ako se ob novem letu hlapca ali deklo najarae, ali kakor pravimo udinja, takrat obljubi vsak sveto, da bode vsaj jedno leto gotovo v službi ostal. Iu res, po rimi opravlja jeden kakor drugi svoj posel povoljno. Ko se pa spomlad približa, najde že jeden kakor drogi vzrok, da se službi odpové, takorekoČ iz trte ga izvije. In ako ga tudi iz te izviti ne more, potem vzame ga pa noč. Danes je še pri večerji, jutri pa ne več pri zajutreku, ne změnivši se za poselsko knjižico, katero ima pri gospodarju, ne změnivši se znabiti še celo za par goldinarjev, katere ima še zaslužene, narmauj zraeuivši se pa za veliko zadrego, in s to v ssvezi stoječo škodo, v kateri gospodarja s popihanjem iz službe pripravi. Taka brezvest-nost dandanašnjih poslov je pač že skrajno ne-odpustljiva, pa — vzrok so jej večinoma gospodarji sami. Ako se takemu brezvestnežu nič ne prizadene, ako se ga pusti, da gre svojo gotovo kaznivo pot nemoten naprej ; ni skoraj drugače mogoče, kakor da posli tako ravnajo, da gospodarja zapuščajo, kadar ga ravno narbolj potrebuje. Temu v okom prišlo bi se pa prav lahko, in sicer ravno s tem, da bi se tako brezvestno popihovanje poslov iz službe ne pustilo v nemari, v nebrigi, marveč, da bi se istemu, v kolikor je to mogoče, postavna sredstva slediti pustild. Poznamo gospodarja, kateri je ob novem letu hlapca najel. Najel ga je za celo leto, ter mu se celo za novo leto petak nagrade obljubil, ako se bode še za jedno leto naprej udinjal, čez zimo služil je hlapec res voljno. Komaj se je pa spomlad prikazovati pričela, iskati je pričel vse le mogoče zvijače, da bi službo zapustil. Ker mu pa gospodar tega le ni dovolil, pustil mu je poselsko knjižico, pustil še celo plačo za jeden mesec, ter je po noći popihal. Dotični gospodar pa ni k temu nebrižen ostal, sel je marvež k c. kr. okrajaemu glavarstvu, ter tam sliieaj nazoanil. Grlavaratvo je ukrc-nilo iskanje pobeglega hlapca po orožnikih. Oez skoraj 3 raesece so ga res iztaknili ter glavarstvu izroÈili. In kaj je to ž njim storilo? Zaprlo ga je za 14 dni, gospodarja pa, kateri ga je Ijrez poaelske knjižice v službo vzel, kaznovalo je z 20 kronami glohe. Grospo-darjn pa, kateri je brezvestnemu hlapcu pisal, da ga lioce on v službo vzeti, zapretilo je glavarstvo s kaznijo 10 kron za sluéaj, da on to res atori, to je, da v govoni stoječega hlapca res v službo sprejme, brez da bi bil ta v stanu, se izkazati s poselsko knjižico, podpisano od gospodarja, iz katerega sltižbe je pobegnil. Ako bi vsi gospodarji tako postopali, tu je ako bi vsi take brezvestne posle c. kr. okrajnemu glavarstvu naznanili, potem bilo bi takili brezvest-nosti gotovo kmalo konec. Ako se pa take slučaje molče potrpi, potem ni čudno, da se pojavljajo. Politični pregled. Ounaj. Govori se, da »ta dva pešpolka pripravljena za odhod na Kitajsko, vendar se najbrž to ne bo zgodilo, kajti vplivni politiki 80 mnenja, da Avstrija nima vzroka, se dejansko vdeležiti zoper Kitajsko. Povdarja se, da je na celem Kitajskem samo pet avstrijskih trgovin, ki so vse nemške, in samo 92 avstrijskih državljanov nemške narodnosti, ki pa živé v mestih, kjer se jim ni ničesar bati. V razmerju s tem Številom državljanov je Avstrija, ki ima že dve ladiji na Kitajskem, že zdaj najbolje zastopana evpropaka država. Angleške zgube v afrikartski vojni. Dne 9, junija so zgubili Angleži skupno 2055 častnikov in 33.255 mož, ki so ubiti, ranjeni in ujeti, pogrešani ali pa pomrli vsled raznih bolezni. Okoli 40.000 mož pa še leži v bolnis-nicah, a tudi po 9. juniju so jim Ruri pobrali lepo število bojevnikov. Vojna na Kitajskem. Strašne stvari se poročajo s Kitajskega, vendar glase se različno, eni listi pišejo tako, drugi zopet drugače, vsekakor pa je grozovito počenjanje. V Pekinu vlada popolna anarhija. Princ Tuan ae je polastil vlade in zastrupil cesarja in cesarico. Vse vjete evropske straže je pustil javno obglaviti. Nemškega poslanika Ketteler~ja so na potu napadli pripravljeni kitajski vojaki in bokserji, ga potegnili s konja, ter ga pobili s sabljami. Tudi njt^ovo spremstvo B^ bokserji umorili in pometali T ogenj. Nato so vstaši in kineski vojaki zažgali razun angleškega vsa poslaništva, tudi avstrijsko poslaništvo je razrušeno. Angleškega in francoskega poslanika so vjeli krvoločni Kitajci ter ju umorili. Ostalim poslanikom se je posrečilo uiti v angleško poslaništvo, ki je obdano z mogočnimi zidovi. 1000 tujcev z ženami in otroci je pribeglo s 400 evropskimi vojaki v to poslaništvo. Dokler je bilo kaj streliva in živeža, so odbijali kitajske napade, a končno se je posrečilo Kitajcem poslaništvo zažgati in vdreti v poslaništvo, kjer so bokserji pomorili vđe tujee. Sredi klanja in divjanja bokserjev so stali katoliški misijonarji, ki so delili zakramente umirajočim, dokler tudi sami niao padli pod noži bokserjev kot žrtev svojega poklicA. Kitajci imajo med Pekinom in Tient-sinom 130,000 mož. Admirali so se izjavili, da potrebujejo za operacije najmanj 50.000 mož, toda imajo le 20.000 mož, a Še te brez kaValerije. Prodirajne proti Pekinu je tudi težavno radi slabih cest in močvirja. Tako so kristjani v Pekinu zgubljeni. Pred Tientsinom zbrane evropske čete so preslabe. Bije se ondi vroč boj. Vsa kitajska armada broji 1,752.000 mož in ima okolu 900.000 Mauserjevih puSk. Kitajsko prebivalstvo se je uživelo v svoje §ege in navade, ktere ni mogoče z drugačnimi nadomestiti. Dežela je silno gosto obljudena; prebivalci pa so ločeni, ograjeni od druzega sveta in imajo vse tako urejeno, da se lahko od dela svojih rok prežive. Sveto drže se pravila, da se vse delo z rokami izvrši, da ima tako vsak delež na živežu zagotovljen. Omikani Evropejci jim pa usilujejo svojo omiko ter jim hočejo vpeljati stroje, vsled kterih bi na miljone Kitajcev na mah brez dela in torej tudi brez kruha ostalo. Kaj se je tedaj čuditi, če hočejo vse tiste pobiti, kteri jim svoj stari in sveti jim red kaze. Piâe se aam: Iz Novega mesta 6. julija. Kaš ljubljeni višji pastir, presv. Anton Bonayentura je tekom svojega dveletnega pasti rovanja že tretjifi paéastil Novo mesto. O prvih dveh posetib se je vže ob priliki govoril«, naj danes govorim o zadnjem. Pripeljal se je doli v soboto zveier ob 10. uri. Drago jutro 1- julija je posvetil v kapeli „Usmilj. bratov" t Kandiji jako lep nov kamenit altar, ki ao ga jim darovali dobrotniki iz Gradca. Čudili smo se lepi izvršitvi, še bolj pa jako nizki ceni tega izvrstnega dela. Popoludne pa je presv. blagoslovil v samostanski cerkvi oo. Frančiškanov novo krasno bandero za tretjerednike in pa novo prižnico. Ta je izvršena v gotskem slogu. Reči moram, da smo nekako s strahom pričakovali, kako se bod« pokazalo delo, kajti izrodilo se je novinca v tej široki, podobarjo gosp. Fr. Ci bra, ki je lani prišel semkaj iz Ljubljane. Ali dovršeno delo nas je presenetilo, s čadei^em in popolno zadovoljuostjo napolnilo. Goip. T. Za ^ovomesto in okolico ! Podpisani priporočam evojo zalogo marčne in vležane pive v sodčkili in 8teklenica)i, iz Steinfeidske pivovarne bralov Reininghaus v Gradcu. Poveksale bo m tudi ledenice in sem dobro jireskrbljen z ledom tako, (ia laliko tndi zunanjim gostilničarjem piistrcžijm z ohlajeno pivo in z ledom. Vsojam si slavnemu občinstvu in p. n. gostilničarjem naznaniti, da sem letos poleg zaloge pive vstanovil tudi vinsko tergovino na debelo. Imam v zalogi pristna neravna črna in bela Istrijanska kakor tudi različna Dolenjska in Štajerska vina, vsi po jako nizkih cenali. i i i i Z odličnim spoštovanjem AxLtoxx Oíakas, 16 let stnr, zinnžen zn fcko^vřlto obrt, s[)re}ine se y poduk v Ljubljani Već f^e izve v Nu\err rettu, Ljub-lianska cesta it. 105, (6i-8) V hiši kat. druBíva nikođehkih pi^nioČnikoT, it. 171 v Novem mestu se odda 1. avgusta (]I9-5) T prvem nadfltropju, obatojeie iz treh sob i. dr. TTîï^il Tia -nrnrl^i Íeleznfga mosta na pJUUdJ y Kandljl hiš. 8t. 29, Ista obatoji iz petih sob, kleti, špaize, hleva in drvarnice ; k hiši pripada vit, ki meri 1000 nm, in tri njive, petdeset korakov oddaljene od hiĚe, — Već se izve pli Frarc Pelho-tu, mizaiju v Eanđiji štev, 6, poĚta Novo mesto. {129-4) Hiša v Kovem mestu. proda se zidana z opeko krita hisa v Novem mestu, ki je pripravna z:i kncega uradnika ali peiizijonista. — Vei upravnistvo tega lista, (148-2) v No\em mestu na Vel. trgu St, 46 je taknj za oddati za letno najmarino 330 gld; (186-3) Na prodaj je liisa v Stopifah pri fari, eno uro od Novegn mesta. Ista je v dobrem stanu z vsem gospodarskim jKislopjem iTi lepim sadnim vrUmi. — Već pove lastnik lože Slnic, Stopi Će, posta Noyo mesto. (134—3) Tino na prodaj različne kakovosti, po rnznih cenah, tudi v msujíih množinah v gradu Volavče pri Št, Jerneju. (136-3) Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, rcgistroTflim zadruga z Dcomcjoiio zavezo, sprejema in Izplnčnje liraniliie vloge in obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez o<1bîtk strah pač upravičen. Ali hvala Bogu in pa dobrotnikom, šlo je. Gospod je nekako posebno blagoslovljal dijaško kuhino; vstrajalo se je letos bolje nego prejána leta. Vsi JUl!"!-!,-.^."-.- «troski so znašali 3149'60 K, a dohodki 33B4 K 54 h. Tako imam prebitka okroglo 235 K. Natančen račua se priloži slavnemu županstvu. Tudi dijaki sd sploh dobro izvršili áotsko leto. Odliénjakov je 8, prvi red jih ima 30, ponavlja jih iz enega predmeta čez dva meseca 4, dvojko imajo 3. Da Je bilo primeroma tako malo troskov. se je poaebno zahvaliti mnogim dobrotnikom iz Noyega mesta in sosednjih, da celo belokranjski!) župnij, ki so pripeljali preteklo šolsko leto izvanredno obilo živil. Zahvaljevaje dobrotnike naše néeťSe se mladine, prosim Boga, naj vsem prav obilno povrne a basnim in Tečnim blagoslovom, ter prosim vse, naj dijaške knhinje tudi v bodočem solskera letu ne pozabijo. Dr. Jo8. Marinko. Darovi za novomeško illiaško kuhinjo. a. Fr. Leclmer, trgovce 20 kron; Dnbrotniki is Menu in Kandije 42 kron; Neimenovan žapnik 4 krone; mesto venca na toBt.o umrlega g. Vladimira Hkerlj-a: goapa Marija Golia 10 kron :în gosp. Jlarya Krajec 7 kron. Loterijske itevilke. Trst 30. junija 32 86 69 77 86 GradBO 7, julija 57 77 38 69 39 Podpisani nazaanjajo tužno veet, da je Bogn dopadlo, poklicati v boljSe življeiýe preSastitega gospoda Antona Aleša, dekana, župnika via. n. v. r., duh. svétoika, bivieaa okr, iol. nadzornika, lastnika ztatega zaslužnega krlïoa s krono, uda o. kr. okr. iol. sveta, Ěaetnega ohfiana itirih obfiin semIŠke župnije i. t. d. kateri je dne «. jnlija t, 1. ob II, uri dopoldne, previden se ÍV. iskrainenti za iirairiyo(% popoliiiima udatio v sveto voljo boáio mirno v Gospodu zaspa!. Pogreb bo v nedeljo a. julija ob 6. nri popoludne. lJuhovno opravilo za. iiepoanbuim gospodom ho v pondeljek due 9. jaïija ob 11. nti, osmina pa KJ. jiUija, Semič, dne 6. jnlija 1900. Viilfntin «urile, Hildr-iJ lavrlř, UpihD. kiptliD. I'. Otolar Ales, S»í.rdi]in I Sliv«» nMtn. iiuidk -km:- mmm XAÏÏYAXaA. Za srňno soíntje mej boleznijo in ob smrtí naSega nepozabnega Kina in btAta, ^ospodji caud« tued^ Vladimirja §kerla, u d ' ter za darovane krasne vence, za dastnti dpramstvo k večnemu poĚitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, zlasti p. n. gg. nradiiikom, profesorjem, novoraeSkim viBokoSulcem, slavnemu altailemii-nemu drnštvu „Triglavu" v Gradd in alednjiS vsemu aovomeiikemu občinstvu najtoplejšo zabvalo. Posebno zahvaljujemo ás slavno ,Dol. pevsko društvo« za ginljivo petje. (13(0 Žalujoči ostali. Zahvala. 8 hvaležnim srcem «e zahvalnjejo podpieani v«em, ki so prtili iikazat v Uko obilnem številu Eftdtýo éast preí!. gosp. dekana in župnika Antonu Aleš-u. Prt^erina zahvala gre elssti mil. prosta novomeSke-mn dr. Seb. Elbertn, ki je vkljub slabemu vremena priUtel pokopat pokojnika; blagorodnemn gosp c. kr, okrajnemu g avarja Jožefa Orešku, ki se je — sam sadržan — dal zastopati po c. kr, okrajnem komisarju g. dr, Pilsbofer-ia. Dalje omenjamo b hviJežnostjo preĚ. g. kanonika Šolnika, monsignora Janćarj a, žnpnika vis, n. v. r., ki je prihitel z Dunaja v daljni Semič k pogrebu dragega mu prijatelja. Zahvaljujemo se p. n g. proSta metliškema FraniiSka Dovgau-a in gosp. župniku MalenSka, da je blagovolil govoriti v slovo pokojnika. S posebno hvaleiuostjo omenjamo indi p. n. g, Šolskega svetnika in ravnatelja dr. Frančiška Detela in profesorja Fajdiga iz Novegamesta; dalje gos,i. vo^ja Dolenca is pa visokorod. goep, barona Àpfaltrerea. Hvala p. n, nSiteljstvu, ki je v tako obilnem Steviln prihitdo k odprtemu groba svo-ega bivšega nadzornika. Ilsala vriemu pevskemu zbora u njegovemu voditelju. Hvala Vam, dohovai sabratje, hi ste prisU in pokazali, da ste ljubili in èislali njega, katerega — žal — sedaj ni več med nami. Hvala pa tudi vsem onim, ki so pismeno izrazili svoje soialje. Bog Vam plačaj vsemi Za gosp. dekana pa molimo, da mu iveti večna luč. — V SemlĎu, 13. julija 1900. P. Otakar AkS, V&feniin llv^iČ, gvardijan v Novem mestn, Jtodrej Umč, nečak. kaplana. V a 1 rt. Po daljSem bolehaoji, star 80 let, umri je, prejemái svete zakramente, udan' v voljo Božjo, naš iskreno gubljeni oče, brat, tast in stari oče, gosp. Anton Medved, posestnik. Toplo se zahvahjemo vsim prijateljem in znancem za Bkazano sočutje in obilo spremstvo pri po^bu dragega pokojnega ; posebno Se prečest, duhovščini, slavnemu meSťaustvu in slavni mestni gardi. Žalujoti ostali Okiic. Firm, 78, Gen. I, 66/6. Od podpisane sodnije se naznanja, da se je pri obstoje^ tvrdki „Kmetijsko dniStvo v Sodražici" v zadrniiiem regintm ia-vršil iibris odstopiviiega člana načelstva Janeza Kaplana ia vpis novovoljenega člana načelstva Stefana Luiin-a, posMt-nika il Zapotoka it. 1. C kr. Dkralna sodnija v Rudolfové», odd. ill., dne 30. junija 1900, Posestvo na prodaj v Gornjem Kotu pri Dvom, «jbstojeÈe iz hise, travnika, vinograda in njive. — Natančneje se izve pri lanezy Mirtić v Rudolfovem. (i6i-i> se priporoča preCastiti duhovščini ^ in slavnemu občinstva za razna dela íd popraTe ï tej stroki I stanuje v Novem mestu $ Ljubljanska cesta št 41. oženjea in pošten ima priložnost si dobro pomagati. Taistemu se da T najem dobra kova^nica in zraven še kréma na ra-iun. Premoženja ne potrebuje, pač pa nekaj denarja xa kavcijo. — Več se izve pri Ivan Ansseniku ra Mirni. Zito čistilni stroj ali trijer starejše sestave, toda še vedno popolnoma dober, je na prodaj v kmetijsld šoli na Grmu. — Kdor bi ga hoUjl kupiti, naj si ga na Grmu ogleda. mrnmmmmmm V » iztočil P. n. občinatVD najnljudneje naznanjani, ila «em mojo brivnico mojemu sorodnika ia doBodanjemu pomoiniku 1. A. Sveiec-u ter Re najiskrenejée zahvaljujem z« mi izkazaoo zaupauje in muugabrojni obisk. Z vsem spoštovanjem Gustav Hamann, brivec. P. n. ^Bojam si slavno obĚinstvo obvMtiti, da gem prevzeJ & 1. Julijtm od gospoda fiustav Hamann-a 'bsîVÏSi.iCO "list V Novem mestu na Glavnem trgu h. it. 95 in ste roke v Žabji vasi l!>tl it. 17, pet minut od Novega mesta. Obstoji iz treh sob, kuhinje s štedilniknm, prodajalnice, novo zidanega hleva in dveh svinjakov; polřg hise je tudi lep sadni vrt. Cena 1700 gl. — Vec se ize ravno tam. Trgovskega ucenca, s primernimi šolskimi vednostmi sprejme F. Skušek v Metliki.__(tftS-l) Travnik na prodaj. v gornjem Mokrem polju v Št. Jernejski fari je; na prodaj nad orul velik travnik iz proste roke. — Več pove lastnik v Novem mestu hl&. Št, 150. Energičnega oskrbnika išče večje gospodarstvo, kateri mora biti primerno stat osti, v poljedelstvu in kletarstvu popo;noma izurjen, in pisave zmožen. — Nadalje dobro izurjeno hišno oskrbnico, tudi primerne stan^sti, z dobrimi spričevali. Oba morata biti samskega stanu. — Več pove upravnistvo teera lista (ltiO-l> V grajscini IJajnof pri Sovcni mestu je na prodaj Manj kakor polovnjak se ne oddaja.