Izhaja razen nedelj in praznikov
=== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., «•=== Učiteljska tiskarna.
Rokopisi se ne vrečajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. •
Štev, 103:
ponuja min
Dunajski proletariat za mir.
na 2 Hled^0 se j° zbmn ok»lo 50.000 oseb na shodu, la ga je priredila dunaiska
demokracija. Udeležba je bila tako impozan-. Je Presenetila vse. Ob 7. zjutraj -jezdile prve policijske patrulje skazi mesto Demonstrantje za nnir so prihajali v dokih vrstah, ki so se shajale po okrajih. V vrstah so nosih zastave in tablice z napisi: Miir ločerno! uol z vojnimi hujskači! 2e oib tričetrt na devet 1)lla veWka dvorana v »Konzecthausu, tako
NAPREJ, it 103, 14 novembra 1617,
GlasH© i.	-	social	od	n	kratične	stranke
Naročnina po polti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42■—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
V Ljubljani, sreda dne 14. novembra 1917.
Leto 1.
Kongres poslancev ruskih delavskih in vojaških svetov se je polastil državne oblasti.
V	trenutku nimajo v Rusiji nobeno drugo- vlado, kakor mogočni kongres, ki je opravičen sklepati v imenu ruske vojske, ki šteje do deset milijonov mož, in v imenu vsega ruskega delavstva. In ta korporacija je predlagala vsem vojujočim. državam mir.
Demokratična Rusija je pretrgala spone, ki so.jo vezale z angleškim in francoskim imperializmom:	svobodna Rusija razveljavlja
vse tajne dogovore carjeve z angleško in francosko vlado ter ponuja Avstriji in Nemčiji poseben mir, ne da bi vprašala za dovoljenje v Parizu in Londonu. Demokratična Rusija zahteva demokratičen mir: rnir, ki ne sili nobenega naroda, da bi moral ostati v državništvu te ali one dežele. Toda Rusija želi tudi skorajšnji mir ter ve, da popolno uresničenje demokratičnega ideala ni tako kmalu dosegljivo. Zaraditega izjavlja, da je pripravljena vse predloge držav presojati, in zahteva le, da se ji mirovni predlogi nemudoma jasno, v nedvoumni obliki predlože. Demokratična Rusija hoče ustaviti takoj prelivanje krvi; zato predlaga trimesečno premirje na vseh bojiščih in med tem naj se vrše mirovna pogajanja.
Na Ruskem imajo v vsakem mestu delavski in vojaški svet. Sestavljajo te vojaške svete tako, da .volijo delavci vsake tovarne in vojaki vsake kompanije svoje zaupnike; ti zaupniki tvorijo svet. Vsi ti krajevni sveti so pa volili poslance, ki so se zbrafrna kogresu v Peterburgu. Kongres torej ne zastopa kako politično stranko, ne torej same boljševike; kon-pes zastopa delavce in vojake vse Rusije razlike njih političnega prepričanja; pripadajo mu torej ne le : boljševiki nego tudi menjševiki, socialni revolucionarji, trudoviki m Prav mnogo delavskih in vojaških zastop-ni kov, ki ne pripadajo nobeoii stramki. Boljše-vika so s svojim državnim prevratom odpravili Ker jenski j evo vlado in izročili oblast kongresu svetov; toda kongresni strankarska korporacija boljševikov, marveč pozvano zastopstvo vse ruske demokracije. Le ta predstavlja danes v Rusiji organizirano oblast. In <-a oblast nudi_po vojni bedi mučenemu svetu mir. Kaj bodo odgovorile vlade ruski demokraciji?
Kaj bodo odgovorile Anglija in Francija, Amerika in Italija, ne vemo. Toda če bi se drznile imperialistične vlade sporazuma, zavrniti mirovna pogajanja, ki jih zahteva demokratična Rusija, bi padla nanje pred vsem svetom krivica, vsemu svetu bi s tem dokazale, da je trditev, da se bore za veliko stvar demokracije, neresnična, ter da gre za imperialistične osvojevalne načrte in bi prevzele s tem vso odgovornost za nadaljnje prelivanje krvi.
Toda nasprotne vlade naj store, kar hočejo:	Vladam Avstro-Ogrske in Nemčije je
začrtana najsvetejša naloga dovolj jasno. Izjavljale so večkrta slovesno, da se vojskujejo le zaradi obrambe svojih lastnih dežel, da ne marajej kršiti pravic nobenemu tujemu narodu, večkrat so že slovesno izjavile, da ne zahtevajo nobene osvojitve ozemelj in nikakršno \ ojno odškodnino. Ce ne marajo same sebi u-morajo sprejeti mirovni predlog uisKe eniokracije nemudoma in z jasnim nedvoumnim odgo,voram_
Gorje vladi,,^	j10teia UU(>dni mir zavr-
niti, ki ga riuai največji narod evropski! Omadeževala bi se pi ed' vsemi narodi, pred svojim lastnim narodom kot sokriva neodpustljivega prelivanja krvi. ak cm b; sc utegnil bridko maščevati.
Ruska deinokraci1a_.pr>ziv]ja proletarce v-seli dežel na boj zanje mirovni predlog. Ruska demokracija se naj zaveda, da bo avstrijsko delavstvo mirovni predlog podpiralo z vsem srcem in dejansko. Toda isto mora storiti tudi delavstvo drugih dežel, zakaj usoda vseh narodov visi na nitki in na tej nitki visi tudi stvar socializma. Delavski razred, ki me bi zastavil vseh sil za mirovni predlog, bi napravil prav. cato izdajstvo na svoji lastni bodočnosti in v osvobodilnem boju mednarodnega preleta-njata, izdajstvo na vseli idealih socializma.
Urfuo rusko dejanje prepaja svet z veliko, jako važno nacio. Približuje nam up, da ■ utegnemo biti kmalu rešeni strahot vojne. In Posreči, nastopi nova doba v zgodo-Ce »svobodi socializem trpeči I)rme’se mir, potem se mu pridrti-
Stinp f ( trifVfboj'e7lih duš; tr,iumf mi™ P°-
stane tuu. triumf socializma!
polna, da niso pustili nikogar več vanjo..Tudi sosedne manjša dvorane so bile prenapolnjene. Vedno novo prihajajoče mase so stale na cesti. Ljudi je bilo toliko, da so morali končno odpreti velikanski prostor drsališkega društva, kamor so se razlile množice. Akoravno je že minila napovedana ura otvoritve shoda, so prihajale še vedno nove množice iz Ottakringa in Favo-ritna, iz Hennalsa in Hiitteldorfa, možje in že-. ne, otroci in starčki iz mumicijskih tovarn, iz delavnic, iz pisarn. Ob pol 11. je pričel shod v dvorani in pod milini nebom. Ker je velikanski prostor drsališkega prostora preogromen za enega samega govornika, so improvizirali pol tucata govorniških tribun.
^ Sodrugi Viktor Adler, Franc Dornes, Viljem Elienbogen, Karl Renner, Karl Seitz in Pop-pova so govorili in razložili, da je dozorel mednarodni položaj tako daleč, da je mir mogoč. Z velikanskim odobravanjem je bila sprejeta sledeča
resolucija:
Dunajsko delavstvo, zbrano da izrazi svojo vročo željo za konec vojne, izjavlja: Svetovno politični dogodki zadnjih tednov so podrli vse, ovire, ki so bile na potu mirovnim pogajanjem. Splošno se spoznava, da vojaška sredstva ne morejo odločiti vojne. Dolžnost vlad je, da jasno in nedvoumno določijo svoje vojne cilje ter ustvarijo podlago za dosego trajnega miru.
V	trenotku, ko so petrograški delavoi in vojaki iztrgali oblast izdajniški buržvaziji, ko so prevzeli vlado ter svetu vnovič predložili mirovno ponudbo ruskega ljudstva, ponudbo brez aneksij in brez odškodnin, pošilja dunajsko delavstvo tople pozdrave, pstrograškemu delavstvu. Zmago petrograških delavcev pozdravljamo kot začetek nove dobe v osvobo-jevalnem boju mednarodnega proletariata. Zmaga proletarske 1 mirovne volje nam daje upanje, da se bo skupnemu stremljenju delavcev vseh dežel končno posrečilo, napraviti konec krvavi moritvi. Obljubimo, da se bomo v naši državi neustrašeno dalje borili za dokončanje vojne, po skorajšnjem demokratičnem, življenskim potrebam vseh narodov od-g o v ar ja jočemu m ir u.
Prepričani smo, da se doseže konec vojne, če Nemčija in AvStroiOgnska podasta roko jima nasproti prihajajoči ruski demokraciji. Vsak kakršenkoli vladni načrt, ki bi preprečil ali oviral sklep miru, odklanjamo' odločno in brezpogojno. Avstro-ogrsko vlado pozivljemo-, da sporazumno z zveznimi vladami sovražne države takoj povabijo k mirovnim pogajanjem ter da jim v tem povabilu izrecno in nedvoumno povedo:
L Da centralne države ue. streme po osvojitvi sovražnega ozemlja in da ne zahtevajo uikakih vojnih odškodnin.
2. Da centralne države nočejo anektirati Belgije, Srbije, Rumunije, Poljske,v Litavske in Rurske in da jih tudi ne nameravajo politično sebi pripojiti, niti jih obdržati v gospodarski ali vojaški odvisnosti.
3. Da hočejo centralne države mirovnemu kongresu predložiti konkretne predloge o uredbi mednarodnega prava, o mednarodnem raz-oroženju in o rešitvi vseh mednarodnih sporov iio obligatoričnem razsodišču.
4. Da vlade centralnih držav priznajo v Rusiji sedaj faktično obstoječo javno oblast ter jej ravno tako kakor vsem vojujočim se državam v svrho mirovnih pogajanj ponudijo premirje.
Shod si je svest, da s terni zahtevami list reza želji vseh narodov avstro-ogrske monarhije in da ostane vojna gonja posameznih kapitalističnih in neznatnih nacionalističnih skupin spričo splošne želje po miru v naši državi brez vsakega vpliva.
Opozicija,
ii.
(Konec.)
Kar velja za opozicijo v stranki, ‘velja tudi za strankarske boje in diskusijo mrfd posameznimi strankami. Zastopnik idej navedenih člankov dobi toraj prostora v glasilu slovenskih nacionalistov! Kakor je opozicija v stranki sami nujen pojav strankarskega življenja, tako so različne stranke s principijelnimi različnim j cilji, s svojo lastno taktiko in bojam pro-^rHR‘in strankam ravno tako nujen pojav v političnem življenju vsake države. P. St. naj toraj svojo polemiko razvije svobodno v onem organu, ki. zastopa temeljni princip nacionalizma ter pobija našo intcrnacionainost in naš razredni boj. Kakor smatramo diskusijo v naši stranki naravno in potrebno, tako si želimo tudi krepke in zdrave polemike z nasprotnimi strankami, ker je ista potrebna za čiščenje pojmov in opredeljevanje naših ciljev in umerjanje naše taktike.
Ako bi se pripuščala polemika iz stališča drugih političnih strank ^v našem glasilu, potem bi to pomenilo zanašanje blodnje in zmešnjave v vrste lastnega slovenskega delavstva. P. St. pač uvidi, da sebeohrana stranke tako diskusijo izključuje.
Vse kaj drugega je pa prava in resna o-pozicija v stranki, ki nastopa taktično in zahteva. prememibe v vodstvu in v ritmu stran-
kinega^ gibanja, v smeri in načinu strankinega praktičnega dela. Opozicija naj le nastopa proti absolutizmu voditeljev stranke, proti nazorom, ki ne slede socialnemu in ekonomičnemu razvoju nove dobe — taka opozicija nam je potrebna in koristna.
Priznavamo, da je tudi v naši stranki' mož, ki so od prvega početka v naših vrstah, ki so bili prvi nositelji idej socialne demokracije na Slovenskem, ki so s celim svojim biv-stvorn zastopali temeljne ideje socializma in ga brezobzirno in s požrtvovalnostjo širili med delavstvom, delavstvo obudili k lastnemu političnemu življenju. Da se ti možje zavedajo storjenega dela in doprinesenih žrtev, da nastopajo samozavestno kot vodielji socialne demokracije, je zopet pojav, ki se pokaže v vseh strankah. Res pa je, da je socialna demokracija tudi na Slovenskem zgodovinski nujen postulat, to se pravi, ako bi teh mož ne bilo, bi gibanje vstvarilo prej ali slej svoje nositelje in činitelje, socialdemokratična stranka na Slovenskem bi po prirodnem razvoju političnega življenja v naši državi morala priti. Kljubu temu utegne zavest posameznih činitelje v postati tako močna, da postanejo ovira pravilnega daljšega razvoja. Ako toraj voditelji socialne demokracije zastajajo s svojimi idejami in taktiko na poti razvoja in za bližnjimi cilji socialne demokracije, potem opozicija vrši e-minentno nalogo v stranki, iskati in najti novih činiteljev, ki bi vodili stranko v smeri razvoja naprej. Vsaka stranka v svojem pričetku sloni na priprostih in lahko umljivih idejah. V razvoju stranke pa se ideje razvijejo in zapletejo, nastajajo nove, često od prvih nositeljev stranke nerazumljene. Tako so tudi v slovenski socialni demokraciji prvi agitatorji nastopili z vsklikom »proletarci vseh dežela zdru-.žite se, nimate ničesar izgubiti nego svoje verige«. Prvi buditelji bili so revolueioinarci skoraj do anarhizma, kolektivisti skoraj do utopičnega komunizma. A stranka je v svojem razvoju premagala to prvo stopinjo ter je čas odnesel vso ono strastno čustveno agitacijo. Stranka je postala raeijonelna, prišla je do svojih institucij, išče svojo moč v le-teh, posebno v strokovno in zadružni organizaciji. Politično dek) je stopilo v ozadje, revolucionarna moč stranke je skoraj več ali manj izginila.
Ni morda to le pojav v slovenski socialni demokraciji, marveč je pojav v socialni demokraciji vsega sveta, posebno v nemški. Ravno ta najmočnejša stranka je vsied take premaknitve taktike in premembe v bližnjih ciljev prešla iz pozitivnega dela do oportunizma s konečnim rezultatom glasovanja 4. avgusta 19i4 in razpada, ne le v dve posebni struji socialne demokracije, marveč smemo trditi v dve načelno nasprotni stranki.
Tudi na Nemškem je sedanja večina jela .nastopati le kot opozicijska struja revizijo-nistov. Bila je pa usodna hiba vodstva socialdemokracije nemške, da je puščala razvoj te opozicije preko mej lastne stranke ter z molčečim priznavanjem opravičnosti revizijo-nizma je stranka morala priti polagoma do razpada.
Opozicija »mladih« popolnoma pozablja, da je socialdemokratična stranka postala in zrasla do svojega ogromnega pomena na podlagi principov internacionalizma in razrednega boja, zrasla do moči, ki je v zgodovini človeštva merodajna in značilna za drugo polovico XIX. in nastop XX. veka.
Ali naj sedaj slovenska socialna demokratična stranka zapusti stališče, iz katerega se je porodila in na kateri je zrasla do tega, kar
spolh je...........?	Ali pa se pridruži kaki rni-
zerni nacionalistični stranki?
Kar pa si. vsi želimo to je: novega svežega duha v stranki, izbistrenje temeljnih pojmov in razločno izražanje naših bližnjih in daljših ciljev!.	'	Dr.	Henrik Tuma.
Politični pregled,
7= O politik! centralnih držav poroča dunajski dopisnik »Berliner Tageb!atta“ sledeče: Tisdnevno bivanje avstrijskega- ministra za zuna-nje zadeve' v Berlinu je bilo povod za popolnoma napacae komentarje. Nočemo raziskati vzrokov teh neutemeljenih vesti. Možje, ki se niso udeležili berlinskih pogovorov in torej niso mo-gii vedeti, ksj so tam govorili, so natrosili v svet vesti, H so jih jemali drugi za resne in polnoveljavne. V tem divje razdrapanem času, v katerem živimo, so napravile te povsem neulemeijne pripovedke vtisk. Minister za zunanje zadeve je imel seveda željo, da se pogovori z novim kanclerjem o vseh velikih, visečih vprašanjih in bilo mu je tudi na tem, da prihrani mnogo starejšemu in z delom preobloženemu grofu Hertlingu potovanje na Dunaj. Kompleks vprašanj, ki jih je treba razmotrivati danes med Berlinom in Dunajem, je zelo velik. Tridnevne konference zadoščajo komaj, da se razmotrivajo različna vprašanja. Med terni vprašanji se je razmoirivalo tudi poljsko vprašanje. To je res. Saj je dolžnost vodilnih državnikov, da se posvetujejo o velikih, aktu-elnih vprašanjih in da jih pripravijo, preden jih izroče ostalim kompetentnim faktorjem. Na dru-gačea način sploh ni mogoče opravljati državnih poslov. Dogodki na svetovnem pozorišču pode dn<g daigega. Nihče ne ve, kako daleč ali kako
blizu je mir. Da nastopijo zavezniki enotno In uspešno na mirovni konferenci, si morajo biti na jasnem o vodilnih missih. Če sklepajo iz tega dejstva nekatere stianke pri nas, da je napravil minister za zunanje zadeve v svoji politiki okret ali ga misli šele izvršiti, tedaj je to popolnoma napačno naziranje, proti kateremu se je trtba obrniti z vso odločnostjo. Program c. kr. vlade se ni izpremenil niti za las. Cilj ostane neizpre-menjen: kakor hitro mogoče doseči časten mir. Poljska je samostojna država, novi oblastniki v Rusiji koncedirajo poljskemu narodu pravico, da odločuje sam o svojej bodoči usodi. Nemčija in mi smo to željo poljskega naroda že izpolnili in priznali poljsko samostojno državnost.
= Ruska revolucija za Frica Adlerja. Ruski inozemski odbor boljševikov in mednarodni odbor cimervaldske konference sta izdala oklic na delavstvo vseh dežel, v katerem pozivata delavstvo, da podpira ruske dedaivce v boju za mir ter zahteva, da se osvobodi vse sodruuge in jim s tem omogoči sodelovanje pri miru, ker uživajo zaupanje delavstva. Okillc misli tukaj očividno predvsem na Karla Lieb-knechta, Rozo Luksenburško, Klaro Zetkinovo in Lujizo Zietz v Nemčiji, na Mac Leatna v Angliji in Frica Adlerja v Avstriji. — Adlerjev zagovor pred sodiščem ni napravil nikjer zunaj tako globokega utiska kakor v Rusiji. Listi so obširno poročali o njegovem boju pro» ti vojni in v Peterburgu so takrat priredili boljševiki velikanski shod, na katerem sita poročala o Adlerjevem stališču Lenjin in Sinovjev ter o njegovem zagovoru pred izjemnim dunajskim sodiščem. Izdali so tudi posebno knjižico o Adlerju, ki jo je spisal Martov. Priredili so velike simpatijske demonstracije in v Moskvi celo simpatijsko stavko. Enako je bilo po vsej Rusiji; zlasti v Sibiriji. V Rusiji ni ime nobenegaAvstrijca tako popularno kaikor Ad-lerjevo. Adler je bil obsojen po izjemnem sodišču, kar ni bilo pravilno. Vlada je dala -potrditi obsodbo po kasacijskem dvorni, dasi ga noben zakon ne pooblašča v to. In pamilo&čen dr. Adler tudi ni bil, daisi so bili politični obsojenci pomiloščeni. V trenotku, ko je ruska demokracija prevzela vso oblast, kliče s svojo resno besedo po osvoboditvi Adlerja.
= Mirovni oklic ogrske socialno demokratične stranke. Glasilo ogrske socialno demokratične stranke „Nepszava“ objavlja proklataa* cijo stranke, kjer pozdravlja veliko rusko mirovno propagando in nadaljuje potem: Pristna volja za mir ruskih sodrugov postane očitnejša it vsled tega, ker njihovi mirovni pogoji niso zamišljeni kot ultimatum. Oklic zahteva potem, naj sprejme vlsda ponujano premirje in naj izjavi, da prične takoj mirovna pogajanja na podlagi načel v ruskem programu. Vlada naj zastavi tudi ves svoj vpliv pri zaveznikih, da se pridružijo mirovnemu koraku. Obenem poživlja oklic delavske stranke zapadnih dežel, da nima delavski razred večjegi olja kakor mir. V tej usodni uri naj store hitro in pošteno svojo voljo in naj nastopijo z vso silo proti imperialističnim stremljenjem.
= O drju. Šušteršiču poročajo »Slovenskemu Narodu” z Dunaja: Poslanec dr. Susteriič Je zadnje dni opetovano konferiral z uradniki zunanjega ministrstva. Sestal se je na Dunaja tudi z zastopnikom] hrvatske frankovske stranke posl. Zagorcem. O neprestanih zvezah posl. dr. Šušteršiča z zunanjim ministrstvom in s politiki, ki so strupeni sovražniki našega narodnega stremljenja, se v dunajskih slovanskih krogih mnogo govori. Menimo, da bi bi bilo nujno poti ebno, da- se Jugoslovanski klub zainteresira sa stranpota svojega člana, ki je v političnih zadevah ravnotako podvržen najstrožji klubovi disciplini, kakor vsakdo izmed njegovih tovarišev. Ra. dovedni smo, ali dr, Šušteršič klubu poroča o svojih koferencah. Da bi posamezni jugoslovanski poslanci, dokler so člani Jugoslovanskega kluba, delali politiko na svojo pest in morda celo proti programu in načelom Jugoslovanskega kluba, to je absolutno nedopustno. Poslanec, ki danes aa skrivaj antichambrira v apartmajih grofa Czcmiaa in ki se udeležuje frankovskih konvetiklov v dunajskih kavarnah, ne da bi svojemu klubu poročal o predmetu in o namenu svojih razgovorov, ne zasleduje čistih namenov.
= Shod industrijcev na Dunaju. V nedeljo je pričel zborovati na Dunaju kongres ta-dustrijcev. Poživljeno javno življenje je zbudilo tudi industrijce, da prično javno svoje »reševalno« delo. Na dnevnem redu kongresa je »Politična in gospodarska vprašnja sedanjosti in bodočnosti«. Med poročevalci so; Vetter, poslanec Friedmamn, giavni ravnatelj Oiinther, Ivan Auspitz, sekcijski šef Reisch In Fric Hamberger. Prav radovedni smo, kako bodo skušali ti gospodje izboljšati tako silno ogrožane interese našega narodnega gospodarstva.
= Vojno stanje med Brazilijo In Nemčijo.
Iz Berlina poročajo: Po uradnem poročilu nizozemske vlade, kateri je poverjeno varstvo nemških interesov v Braziliji, je sprejel braziljski kongres 26. oktobra zakonski načrt, ki razglaša vojno stanje med Nemčijo in zedinjenimi državami Brazilije. Predsednik braziljske republike je podpisal ta zakon.
= Novi namestnik nemškega rajhskaa-
clerja je postal državni poslanec von Payer, ki jc pristaš napredne stranke.
—	Program ententne konference, ki bo 19. novembra ^ Parizu, je očrtal ameriški drlavnl tajnik Lansing sledeče: Konferenca je predvsem konferenca za vojne cilje. Konferenca bo presodila
Stran 2.
NAPREJ,
Stev. 103.
splošni položaj in bo spravila potem zahteve posameznih vlad v pravo razmerje in jim bo odka-zala na podlagi splošnih načrtov za vojno pravi prostor. Pomožni viri Amerike so zelo veliki. Čeprav ima Amerika namen, da jih v potrebi izroči vse v vojne svrhe, vendar niso pomožni viri neomejeni. Ali tudi če bi bili ti viri še večji, tedaj se uporabijo edinole za dosego na j višjega namena, za katerega se bori Amerika. Najresnejša že lja ameriške vlade je, da uporabi svojo armado in mornarico tam, kjer bi bila dobiti največja prednost za pospeševanje skupne stvari.
= Ministrski posvet v Rimu. Bivši ministrski predsedniki Giolitti, Luzzatti, Salandra in Boselli so se udeležili ministrskega posveta, ki e razpravljal o vojaškem in političnem položaju, ‘oseglo se je popolno soglasje v naziranjih.
Dnevne beležke,
— Kriza v jugoslovanski socialni demokraciji. .Slovenski Naiod" je napisal, da je v jugoslovanski socialni demokraciji „kriza“ in da so pri „Napreju“ ostali oni, ki hočejo biti pod dunajskim vplivom, oni pa ki ne marajo tega in ki stoje na znani majniški deklaraciji, ustanove svoj tednik ... — Ne bi omenjali te notice, ker je navadna izmišljotina — ali ker bi morebiti nepoučeni res mislili, da je v naši stranki kaka »kriza", jo ponatiskujemo. Ob enem pa konstati-ramo: V „Napreju“ so neki intelektualci (inteli-gentje) pisali o stvareh, ki jih ne razumejo, tako da bi lahko povzročili nepotrebno zmedo, Izvrše-valni odbor je priporočil uredništvu, da naj take članke ne priobčuje. To se ni zgodilo. Zato je moral izvrševalni odbor napraviti sam potrebni red, kot vsak gospodar, ki mu je na tem, da je v njegovi hiši tako kot je prav. O kaki „krizi" v stranki ne more biti govora, ker ti Naprejevi so-trudniki niso — stranka in niso imeli nobenega stika s strankinimi organizacijami, ki vse brez izjeme odobrujejo postopanje izvrševalnega odbora
— Cene na ljubljanskem trgu. Pišejo nam: Na ljubljanskem trgu so cene kostanja, orehov, jabolk in podobnega blaga naravnost neznosne. Tržni organi mestnega magistrata naj v tern ozira napravijo red. Kje so maksimalne cene? Ali so te le na papirju? — Včasih si je človek privoščil za zimo kaj jabolk, letos to ni mogoče, ker cene »zimskih« jabolk so vne-bovipiijoče. Prav tako je tudi z drago zelenjavo. Korenje, koleraba, repa, rdeča pesa — vse je tako oderuško drago, da je joj.
— Ogrski špeh. Piše nam podjetnik z Gorenjskega; »V »Napreju« čitam, kako Ogri z nami ravnajo in kako nečiuveno drago slanino zaračunavajo. Res je to! In še kako res! Bom vam v sledečeun dokazal. Dobil sem za svoje podjetje večjo partijo ogrskega speha. Kilogram me je prižel veljati na 29 K. Odrezal sem od prve table, ki mi je prišla pod roko, kos, ki je vagal 5 kg 30 dkg. Doma smo ga.stopili, ocvirkov, 0:95 kg nerabnega mesa in kože ter ocvirkov, 0:95 kg nerabnega mesa in kože ter 1:05 kg soli in blata ter izguba pri cvrenju. Lahko izračunate: po čem pride mast. — Da so te razmere nevzdržne, to je jasno.
— Cene masti. Mnogi se jeze, da stane mast n. pr. pri železniški aprovizaciji ali v kakem industrieilnem skladišču kilogram 30 K ali več, pri mestni aprovizaciji v Ljubljani pa 8 K 80 vin. ali 9 K. To je tako: pri prodaji masti in Špeha domačih prešičev se mora držati maksimalnih cen — blago na Ogrskem kupljeno pa ne pozna dragih cen kot — nesramno oderuških. Tam, kjer aprovizacija i z svojega ali državnega prispevka dodaja, je seve lahko cena ogrski slanini pri oddaji nižja kot pri nakupu.
— Uravnava prometa z jedilnim kostanjem. C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je dalo z ukazom z dne 30. oktobra 1917, štev. 32.174 jedilni kostanj na Kranjskem pod zaporo. Kljub zapori pa smejo posestniki jedilnega kostanja: a) tiste množine porabljati, ki jih potrebujejo za prehranjevainje pripadnikov svojega gosodarstva; b) iz svojih zalog prodajati neposrednim porabnikom in sicer enemu in istemu ne več kot 20 kg. Pridelovalci, hranilci in trgovci morajo svoje zaloge kostanja v osmih dneh ponuditi v nakup deželni nakupovalnici za sočivje in sadje v Ljubljani (Oraidišče št. 10, 1. nadstropje). Ako ponudnik v teku 14 dni po datumu prejenmega potrdila, ki ga v treh dneh izda poslovalnica, me dobi obvestila, da se bo kostanj od njega prevzel, sme z istim prosto razpolagati. Kostanj sme pridelovalec prodajati 100 kg po 80 K. Ako je železniška postaja oddaljena 5—10 km, se zviša cena za 2 K, čez 10 km pa za 3 K za meter-ski stot zdravega blaga. Pri nezdravem blagu se cena primerno zniža. V trgovini na debelo se sme kostanj prodajati po 96 K za 100 kg. — Pošiljatve kostanja sinejo železniške postaje sprejemati le, ako so pri tovornih listinah j dejana prevozna potrdila deželne poslovalnice za sadje in sočivje. Tozadevni prestopki se strogo kaznujejo.
— Smrtna nezgoda v Grobelnem. 10. novembra ob pol dvanajstih dopoldne je zagrabil železniški stroj nekega vojaka. Bil je takoj mrtev. Truplo je ležalo do drugega dne mod železniškim tirom, kar priča o skrajni malomarnosti občine.
Vojna.
Avstrijsko vojno poročilo. Italijansko bojišč„e: V ozemlju Sedmih občin smo iztrgaj! sovražniku zotpet nekaj višinskih postojank. Vzhodno od Origna so vzele v naskoku avstro-ogrske čete utrdbo Leone na Cima di Čampo; prav tako smo dobili razstreljeno u-trdbo na Cima di Lan. Ker smo zavzeli ti dve utrdbi, simo omajali najmočnejšo skupino italijanskih obmejnih utrdb. Lamom, približno 4 km severnozapadno od Fomzaso, 8 km zapad-no od Feltre smo vzeli. Četa feldtnaršala von Comrada so dobile zadnje dni nad 2500 ujetnikov. V dolini Cordevole srno prisilili neki italijanski polk, da se je vdal. Odpeljali smo
kot ujetnike enega polkovnika, štiri štabne častnike in 4000 mož. Ob dolnji Piavi je na nekaterih krajih živahnejše bojmo delovanje. — Na v z h o d n e m bojišču so le pri Gorodiszcze podjetja napadalnih čet. Položaj v Albaniji je neizpremenjem. — Šef generalnega štaba.
Nemško vojno poročilo. Z a p a d n o bojišče: Anm. sk. prestol. Ruprehta Bavarskega: V Flandriji smo zavrnili z ognjem in s protisunki močne poizvedovalne oddelke, ki so napadali rano zjutraj in sicer Belgijci v ozemlju Ysere, Angleži na bojni fronti, naše postojanke. Artiljerijski boj je bil slabotnejši kakor prejšnje dni. Zvečer se je ojačil ogenj pri Dix-muidenu in v nekaterih odsekih glavnega bojišča. — Arni. sk. nemškega cesarjeviča: Severno od Bruyeresa je naskočila naša pehota in se vrnila z ujetniki in strojnimi puškami. Na vzhodnem bregu Moze je bilo čez dan artilerijsko delovanje živahno. —- Vzhodno bojišče: Južno od železnice Riga-Petrograd so zavrnile naše straže napad ruskega poizvedovalnega oddelka. Južnozapadno od Gorodisz-cze je bilo podjetje nemških in avstro-ogrskih čet uspešno. — M a c e d o n s k a fr o n t a: Artiljerijski boj je prav močno iiarastel vzhodno od Paraloivo v loku Černe. — Italijanska fronta: V ozemlju Sedmih občin srno iztrgali Italijanom Monte Longara. Čete, ki prodirajo v gorovju med sugamsko in cisincn-sko dolino, so vzele utrdbo Leone na Cima di Čampo in utrdbo na Cima di Lan. Fomzaso je v naši posesti. Ob dolnji Piavi narašča ar ogenj. — Ludemdorif.
Dogodki v Rusiji.
Kerjenskij poražen.
Dunaj 13. novembra. (Kor. urad.) Iz voino-poročevalskega stana poročajo dne 13. novembra opoldne: Kakor je posneti iz najnovejših poročil, je mnenje, da je Kerjenskij že premagal čete sovjeta, prenagljeno. Nasprotno se da sklepati, da so se krvavi boji v petrograški okolici končali uspešno za boljševike. Razglas Trockega govori
o	»zmagovitem udarcu, ki je zadel Kerjenskega v noči na 13. november v okolici glavnega mesta. Ta noč je zgodovinskega pomena. Bitka še trnja, a stvar, za katero se borimo, je vredna največjih žrtev.u — Na ruski fronti se množe izjave za sovjet.
London 13. novembra ob 11 Uri ponoči. Admiraliteta je prejela naslednjo rusko brezžično brzojavko: Po srditem boju pri Carskem selu je revolucionarna armada popolnoma premagala protirevolucionarne čete Kerjenskega in Kornjilova.
Državni zbor.
Na Dunaju, 13. novembra.
Poslanska zbornica je imela danes dve seji. Najprej se je nadaljevala debata o nedeljskem počitku in izplačevanju mezd v ruido-kopstvu. Sprejeti so bili odsekovi predlogi kakor tudi predlog, da se uvedejo minimalne mezde. Sprejeto je bilo tudi. poročilo . proračunskega odseka, da se nakaže deželam 70 mi-ljomov za povišanje draginjskih doklad učiteljstvu. Nato je prišlo na razpravo poročilo zdravstvenega odseka o boju proti tuberkulozi. Poročilo se ni moglo skomčati, ker so predlagali Čehi nujno interpelacijo, ker se je ^ Plznu u-vedla državna policija. Proti razpravi o terni predlogu so glasovali le nemški nacionalci in krščanski socialci. Na večerni seji so bile volitve za delegacije, ki se niso izvršile tako mirno kakor običajno. Čehi s Češkega se namreč niso držali kompromisa in sicer na ljubo nemškim socialnim demokratom. Zato ni dobil poslanec Wolf mandata za delegacije, temveč nemški socialist Glockel. Wo!f je dobil le 24 glasov, iz česar je razvidno, da tudi vsi nemško nacionalni poslanci s Češkega niso glasovali zanj. Prišlo je vsled tega do precej burnih debat.
Volitev delegacij.
Izvoljeni so bili: za Kranjsko dr. Korošec, delegat, vitez Pogačnik, namestnik; za Goriško dr. Fon, delegat, dr. Gregorčič, namestnik; za Trst Pit toni, delegat, Grigo-rovici, namestnik; za Istrijo se valitev ni izvršila, ker je bil navzoč samo poslanec dr. La-gimja, ki je izjavil, da bi po kompromisu moral biti izvoljen italijanski poslanec. Za tega ne more glasovati, besede pa meče prelomiti. Za Štajersko: baron P a n t z in T o m a s c h i t z, .delegata, Prisching, namestnik; za Koroško: VV a i d n e r, delegat, Dobernig, namestnik; za Dalmacijo: dr. Čin g rij a, delegat, dr. Sesar-die, namestnik. Za Galicijo delegatje:	Ger-
man, Daszvnski, Tetmaier, Glabinski, Petru-se\vicz, Dkigosz, Javorsky. Za Nižje Avstrijsko delegatje: Ellenbogen, Malaja, Miklas, namestnik Seitz. Za češko delegatje:	Haber-
miann, Korner, Langemham, Spiess, Stribrny, Udržal, Zahradnik, Klofač, Maier. Glockel.
Umetnost in književnost.
»Slovan«. Kljub neugodnim vojnim razmeram se je pojavil v slovenski književnosti , krepak pokret, ki obeta oživiti in povzdigniti i slovensko prosvetno delo. Tudi »Slovan«, mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, je stopil v novo dobo svojega življenja. List, ki je vedno deloval za svobodni razvoj slovenske kulture, je letos še posebno velepomemben. — »Slovan« je izprožil v naši kulturni javnosti prvi vprašanje o medsebojni uredbi literarnih in znanstvenih zadev v bodoči Jugoslovanski državi. To vprašanje razmotriva stvarno dalje ter mu posveča največjo pozornost. Poleg tega pa ne zanemarja lepe književnosti. Skoro vsaka številka ima prispevek Ivana Cankarja, pesmi Golarja, Albrehta in drugih. Priobčuje spise naših najboljših pisateljev in znanstvenikov. Listek »Slovana« poroča o aktualnih kulturnih dogodkih in posebno še o vseh novih književnih pojavih. Tako ustreza »Slovan«, dobro založen z dobrimi izvirnimi deli, svojim čitateljem vsestransko-. Vsaki številki je priložena tudi po ema ali dve reprodukciji del naših slovanskih in svetovnih najboljših slikarjev in kiparjev. »Slovan« izhaja i znova bogateje ilustriran in priobčuje slike umetniške vrednosti'. Novo založništvo je poskrbelo »Slovanu« tudi novo opremo, novo naslovno stran in vinjete, ki jih je narisal akademičnii slikar Maksim Gaspari. Občinstvo podpira s tem, da se naroča na »Slovana«, naše književnike in pospešuje s sorazmerno malimi prispevki razvoj naše kulture, ki je gotovo vsem enako pri srcu. Naročite si »Slovana«. — Naročnina znaša celo leto 12 K, za pol leta 6 K. — Novi naročniki dobe še vse letos že izišle številke.
Aprovizacija.
Sveža repa. Mestna aprovizacija opozarja vse, ki se hočejo preskrbeti z repo, naj se* zglasijo takoj v uradu na Poljanski cesti štev.
13, I nadstropje, da dobe nakazila. Pozneje se ne bo mestna aprovizacija z dobavljanjem repe nič več bavila.
Meso na rumene izkaznice C št. 1 do 1300. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 1300, prejmejo sveže prešičje meso v sredo, dne 14. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1300.
1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 o-sebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. — Kilogram stane 4 krone.
Sveža repa na rumene izkaznice C št. 961 do 1200. Stranke z rumenimi izkaznicami C št.
961 do 1200 prejmejo svežo repo v sredo, dne
14. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. — Določen je ta-le red: Od 2. do 3. št. 961 do 1040, od 3. do 4. št. 1041 do 1120, od 4. do 5. št. 1121 do 1200. Vsaka oseba dobi 10 kg. — Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Sveža repa za Vič In Moste. Občani Viča in Most, ki si žele nabaviti svežo repo, naj se oglasijo takoj v pisarni mestne aprovizacije na Poljanski cesti št. 13/1, kjer bodo dobili potrebna nakazila.
Sveža repa na rumene izkaznice C štev. 1201 do 1440. Stranke z rumenimi izkaznicami C štev. 1201 do 1440 prejmejo v četrtek, dne 15. t. m. popoldne na Poljanski cesti štev. 15 svežo repo. Določen je tale red: od 2. do 3. štev. 1201 do 1280, od 3. do 4. štev. 1281 do 1360, od 4. do 5. štev. 1360 do 1440. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Meso na rumene izkaznice C št. 1301 do konca. Stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1301 do konca prejmejo v četrtek, dne 15. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa goveje meso. Določen je ta-le red: Od pol 2. do 2. št. 1301 do 1500, od 2. do pol 3. št. 1501 do 1700, od pol 3. do 3. št. 1701 do 1900, od 3. do pol 4. št. 1901 do 2100, od pol 4. do 4. št. 2101 do 2300, od 4. do pol 5. št. 2301 do 2500, od pol 5. do 5. št. 2501 do 2700, od 5. do pol 6. št. 2701 do konca.
1	oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 o-sebe 3 četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. — Kilogram stane 2 kroni.	____________________
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske t'skarne“ v Ljubljani.
8HHI
mm
Najbolj zanimiv In najboljši slov. iiustrovani tednik so:
TDDUSM
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih slik z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
»TEDENSKE SLIKE* so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SL1KE“ bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKEpovsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3-80 pol leta K '7‘50 in celo leto 15*— K. Naročite si „TEDENSKE SLIKE “ takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE “ zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10/1.
n.««...—.......................  ■■■■■■»■■■■■■■■■•■»■■■n
m
m
m
m
M
i popravljamo Vaše stare čevUe - m
in jih naredimo, da so kot novi
m
m
s Itfeberievimi patent „ldeal“ gibljivimi in lesenimi podplati.
Našitje podplatov kompletno stane za čevlje:
za meške K 7.-, za dame K 7.—, za dečke K 6.50, za deklice K 6.50 za otroke K 5.50, poprava peta ...... K 2—4, Rep ■ ■ . K 1-4
Poprava čevljev se naroča v hotalu „Stadt Wlen“, soba 9.
Trpeinl, ne ropočejo, gibljivi, nepremočljivi
 —---------------------  so	naši	patent „IDEAL“ podplati.   —
Mi delamo stalno za:
c. kr. vojaSie oblasti, (dobava več stotisočev) deželni zavod Steinhof, c. kr. ravnateljstvo Severne železnice, državnih železnic, tobačno tovarno na Rennwegu, Hammerbrot-pekarno gospodarsko zvezo uradnikov, c. kr. finančno ravnateljstvo na Dunaju, pivovarno Schwcchat, mestno vozno podjetje i. dr.
Najhitrejša dobava I
Najnlije cenel
□
odpisujte VIL avstrijsko vojno posojilo!
mm
L 51|2°Io amortizacijsko državno posojilo po K 92‘ ,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo, torej po K 91 "54 j
II. 5VI« dne 1. avgusta 1926 povraeljivi državnozkladni listi po K 94*—.
Prij tve sprejema po originalnih pogojih oficijeluo subskribcijsko mesto
= KRANJSKA DEŽELNA BANKA V LJUBLJANE.
□