LETO—YEAR V. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! CHICAGO, ILL., 29. NOVEMBRA (NOVEMBER) 1912. f-~ ... “Gl ati Jo” i*kaja v»a* teden v petek. — Cirkula cija je dosegla nad ostan. tisoč natisov. List je ra» širjen po Zdr. Državah, Canadi .in stari domovini • Cene za oglase po pogedfci Enostopna 10 poi-nt vret* ti centov. S Nefrankirana ali promaie frankirana piBma ne n c sprejemajo. =Jf Štev.—number 45. Unionizem in skebsko časopisje. Edino delavske unije pomagajo dandanes, da se delavske plače vzdržujejo za silo na višini, ki je za življenje neobhodno potrebna. Ako bi delavci ne bili organizirani v unijah, bi delavci morali delati za en dolar ali pa še mapj na dan. Zgodovina o štrajku premo-garjev nam pripoveduje, da so rudarji v Hocking Valley, O., zaslužili pri celomesečnem delu petnajst dolarjev mesečno. Od teh 15 dolarjev so jim odtrgali 2 dolarja za olje in smodnik, 5 dolarjev za stanarino, tako, da je rudarjem ostalo še osem dolarjev mesečno za druge življenske potrebščine. Ali še ta plača se je dozdevala premogarskim baronom previsoka in odtrgali so jim toliko, da je premogarjem po odbitku vseh troskov ostalo le pet dolarjev od mesečnega zaslužka za življenje. To je bil vzrok, da je v letu 1884 v omenjeni dolini zastavkalo prvič 8000 (rudarjev. Stavka ie bila izgubljena, ker so v dolino nagnali milico in pro-fesionelne morilce v službi premogovniških mogotcev, ki so zasedli mesta in vasi v dolini in nastopali proti štrajkarjem kakor nekoč divji Huni proti narodom na svojem pohodu v Rim. Štrajk je bil izgubljen. Ali misel, da se je treba organizirati proti izkoriščevalcem, ni bila izgubljena.-.Delavci so spoznali, da je unija trdnjava, ob kateri se zbijajo navali kapitalizma. Nič ne de, ako vsled slabo končanega štrajka, katera unija o-slabi ali se celo razdraži. Udje razdražene unije se kmalu zopet atme-j&~v■■ uaijtf, pa prisi- ljeni zapustiti sedež zadnjega boja, tedaj ^rično kmalu snovati drugod unije in agitirati za unionizem. Delavske unije branijo v sedanji dobi pridobitve delavcev, za-eno pa zboljšujejo življenski položaj delavcev v splošnem. Ako bi ne imeli delavskih unij, bi ameriški kapitalisti kmalu potisnili delavce na življenski nivo kitajskih kulijev. Trgati bi pričeli plače, dokler bi ne padle tako nizko', kot so bile leta 1884. Povsod se danes delavci zanimajo za svojo strokovno organizacijo. Pridružujejo se “Ameriški delavski zvezi” (A. P. of L.) ali pa “Industrialnim delavcem sveta” (I. W. of W.). Vprav zadnja leta se opazuje, da nastajajo nove unije in da unijski delavci množijo svoje, vrste. Organizirali so se tekstilni delavci, lesni delavci na jugu, železarski in jeklarski delavci okoli Pitts-burga in drugod. Povsod hitijo nove delavske čete pod zastavo unionizma, ker spoznavajo, da je moč v slogi, v unijah, da jim slednje jamčijo boljše življenske razmere, kakor tudi njih otrokom. Vendar pa niso unije zadnje sredstvo, ki bodo rešile družabno vprašanje v zadovoljstvo vsega trpečega človeštva. Sedanje unije služijo v uvrstenje delavcev ene stroke v celoto, da bo ta celota nekoč prevzela zadružno delo v državi, katero ji gre. Vse unije ali celote delavcev bodo o-pravljale vse delo, vsak član bo polnopraven do dobička, ki bo izhajal iz tega zadružnega dela. Kedar bo izginil kapitalizem in bodo proizvajalna, prometna in razdelivna sredstva, kakor tudi vsi naravni zakladi postali splošna ljudska last, bo nastala na svetu pravica in vsi bodo imeli enake pravice do sadov, ki jih rodi delo. časnik, ki ne uči v tem smislu ni delavski list, ne more biti glasilo delavcev in tudi ne njih prijatelj. Časnik, katerega lastnik ne pripozna unije — delavske strokovne organizacije in ne plačuje svojih delavcev 'po tarifu, katerega je določila delavska u-nija, ni delavski, marveč je nasproten delavcem. Delavski časniki, ki niso unijski, dišijo po gar-jevstvu, lažejo in sleparijo delavce, če tudi trdijo, da zagovarjajo njih pravice. Kdor izdaja list, pri katerem delavci ne dobivajo plače, kot jo je določila unija, in trdi, da njegov list zastopa interese delavstva, zvrši tako veliko 'hinavščino in nesramno sleparijo, da v slovenskem jeziku zmanjkuje besed, s katerimi bi se taka lopovščina dala ožigosati v pravi luči. Ali ni hinavščina in sleparija, če, kdo trdi, da je prijatelj in da bo delavcem pomagal, mejtem pa z nizko plačanim garjevskim delom izvršeno blago ponuja linijskim' delavcem ? Ali ni to sramota, škandal, brezmejna in vsiljiva nadutost? Noben zaveden slovenski delavec bi se ne sbiel dotakniti' takih listov, ako noče, da pomaga kovati suženjske verige sam sebi in dragim svojim delavskim tovarišem. Delavec, ki naroča take liste, pomnožuje moč svojih nasprotnikov. Sploh pa delavci ne potrebujejo zaščitnikov, prijateljev in mecenov. Delavci se bodo rešili svojih robskih tikov brez prijateljev in mecenov. Prijatelji in meceni, ki ljubijo delavce le tako daleč, kolikor, globoko morejo poseči v njih žepe, naj ljubezen, katero se namenili delavcem, kar obdržijo zase. Tako bodo vsaj delavski žepi varni pred njimi. Lepa bi bila res, ako bi se vsak slepar, ki preži na delavske žepe, na krvavi zaslužek delavcev, ponosno trkal po prsih in rekel: “Jaz sem delavski prijatelj, zaščitnik vbozega trpina.” Delavci pravijo takim vsilje-vim gospodam, katerih namene so spoznali: “Ej, gospodo! Obdržite prijateljstvo zase ! Dokler verjamemo v A'aše priiateljstvo, so naši žepi prazni, lačne so naše žene in deca.’ Dandanes je res smešno, ako se hoče, kdo vsiliti delavcem za prijatelja, ker delavci nepotre-bujejo nobenih prijateljev, ker so postali močni skozi svoje podporne, strokovne in politične organizacije. Delavci izdajajo danes liste in je skrajno nesramno, da hočejo lastniki neunijskih listov dajati delavcem nasvete, kako se naj organizirajo ali kaj naj storijo, da se bodo osvobodili kapitalistične sužnosti. Kako naj se delavci organizirajo in rabijo duševno moč, da se osvobodijo kapitalizma, učijo danes delavski listi, ki so lastnina delavcev in se ne tiskajo v gar-jevskih tiskarnah. Noben zaveden delavec ne podpira danes garjevskih listov, ker so taki listi pijavke, ki srkajo delavcu njegovo srčno kri! Zategadelj naj take liste čitajo lastniki in kapitalisti, ker jih v njih interesu pošiljajo v svet, da bi se'plače znižalo na pet dolarjev mesečno, kot so bile v navadi leta 1884. Proč z garjevskimi listi, ki so delavcem v škodo ! Kapitalistično hudodelstvo. Zopet so ameriški kapitalisti, ki tvorijo trust za življenske potrebščine, zvršili enega največjih zločinov v bližini Chicage, da ne bodo padle cene živilom. Odredili so, da se izprazne tisoč železniških tovornih voz polnih .krompirja na hamondskem smetišču (Hammond dump) pri Chica-gi. Kroginkrog smetišča stojijo straže z nabitimi samokresi, ki so pripravljene streljati na vsakega setradanega delavca ali ubožca, ki bi se drznil pobrati en krompirček in odnesti ga domov, da bi potolažil svoj krulječi želodec. Ako računimo, da je bilo v vsakem železniškem vozu 25 ton krompirja, kar je gotovo premalo, ker nosijo ameriški železniški vozovi od 30 do 40 ton tovora, tedaj so kapitalisti odločili, da se uniči petindvajset tisoč ton ali nad pol miljona ameriških kvin-talov krompirja, da ne bodo padle cene in da bodo kapitalisti vzlietemu, da so uničili, krompir z visokimi cenami imeli masten dobiček. V zgodbah sv. pisma čitamo, da je Faraon, egiptovski kralj na nasvet Jožefa, dal tekom sedmih dobrih let hraniti žito v žitnice, da bi ljudstvo ne stradalo, kedar napoči sedem slabih let. Ali danes je drugače. Kedar je dobra letina pokupijo kapitalisti pri farmarjih poljske pridelke za nizko ceno, da del teh pridelkov uničijo, ostali del pa prodajo za oderuške visoke cene. Danes ne odločuje dobra ali slaba letina V sedanji dobi odločajo kapitalisti, ki nimajo srca. Nad pol miljona kvintalov krompirja so uničili zavoljo profita. Letošnjo z,mo bo pa na tisoče brezposelnih' delavcev iskalo zaman plesnjivih skorjic po stanovanju, da bi si otešili glad. Majhni, nedolžni in setradani otroci bodo prosili jela, a mati ga jim ne bo mogla dati, ker so kapitalistične pijavke umetno podražile živila. Oderuhi in kapitalistične pijav" lce se ne brigajo, ako ljudstvo strada, ako iim tako stradanje množi profit. Kapitalistični o.ie ruhi pravijo, ako ljudstvo nima kaj jesti, naj je tiavo. Ako nima trave, naj pa pogine lakote. Da je to res, dokazuje dejstvo, da so kapitalisti minoli teden uničil, nad pol miljona stotov krompirja Mar so jim solze mater, ki nimajo s čim nasititi gladnhn otrok. Mar so jim smrtnobledi obrazi sestradanih delavskih otrok, ki steza-jo svoje drobne in suhe ročice in prosijo kruha. Pri kapitalistih odloči profit in nič druzega kot profit! Kapitalisti so pri Chicagi izvršili enega najbolj umazanih zločinov, ker so odredili, da mora ljudstvo stradati zavoljo večjega profita. V današnji kanitsititični državi imamo vsakovrstne kazenske paragrafe, le paragrafov nimamo, s katerimi bi lahko kazil > vali zločinske kapitalistične ode ruhe, ki obešajo ljudstvu košaro s kruhom vedno višje in višje. Ameriške vesti. * Mati lahko preživi sedem sinov, sedem odrastlih sinov, pa ne more preživeti svoje mate re, je star pregovor, v katerem je nekaj resnice. Minoli teden je bilo sodišče sodnika Owensa v Chicagi pozorišče pritožb starih in sivolasih mater,katere so pustili sinovi na cedilu, ko so prišli do bogatstva. Sodnik je obsodil P. J. Garweya, ki je poslovodja pri mesarski tvrdki SchAvartzschild & Sulzberger, in ima $200 mesečne plače, da mora svoji materi plačati $20 mesečno', James T. Top-pa, ki se tudi ne briga za svojo mater in je bogat veletržec, je isti sodnik obsodil, da mora svoji materi plačati $25 na mesec. Byron Kenedy, ki se za svojo mater toliko briga kot za lanski sneg, je bil pred istim sodnikom obsojen na $5 tedenske podpore. * CiAdlizatorična slika. Dne 23. noA-embra so v ječi v San Quen-tinu, Cal. obesili Aleksija Safscar ja, ki je v San Franciscu umoril svojo ženo. Ko so sprožili past, si obsojenec pri padcu v večnost ni zlomil tilnika in krvnik se je moral obesiti nanj, da 'so zdravniki po 12 minutah proglasili ob -šenca mrtvim. * Ne dajajte otrokom strelnega orožja. Trinajstletni Viljem Cur-ran je v Chicagu vstrelil triletnega Riharda Currana s flobertov-ko, ker je mislil, da puška ni nabasana. * Najstarejše okostnjake in o-stanke prazgodovinskih živalih so po zatrdilu arheologov našli v apnencu pri AVstern Marylandu, AVyo. Okostnjaki so,stari tri sto tisoč let. * Kapitalisti si znajo pomagati. Sorodniki dveh žrtev Titanica so prisegli, da ne bo treba plačati osebnega davka. Osebna lastnina Izidor Štrausa je bila cenjena na $2.000.000. Njegov sin Jesse Štraus, ki je zaeno varuji premoženja, je pričal, da ie premoženje rajnega obstalo le v zemljišču. Osebno lastnino Benjamin Gug-genheima so cenili na en miljon dolarjev. Izak Guggenheim, brat njegov in zaeno oskrbnik premoženja, je pričal, da lastnina obstoji iz varnostnih papirjev, ki niso podvrženi davku. Mogoče, da doživimo, da bodo sodniki kakšnega miljonarja pričali, da rajni ni vedel, kam bi položil svojo trudno glavo, dokler je živel. * PrAdkrat v zgodovini “Ameriške delavske zveze” so na konvenciji postavili Samuel Gom-persu, predsedniku omenjene zveze delegatje naprednih delavskih strokovnih organizacij protikandidata. Nasprotni kandidat je dobil tretjino oddanih glasov, kar dokazuje, da se stari nazori v ameriških strokovnih organizacijah umikajo novim ln da bo ameriško delavstvo kmalu organizirano v strokovnih organizacijah po evropskem sistemu. Kaj takega nazadnjaški Gompers ni pričakoval. '* Državni pravdnik Miller, ki vodi obtožbo proti uradnikom že-lezostavbinske unije v Indianapolisu, ki so obtoženi zarote za prevoz razstreliAmih snovi, je predlagal, da se za šest obtoženeeA- podvoji varščina. Mc Manigal, plačani dinami-tard in vohun v službi delodajalcev je izpovedal, da je na svojih “ dinamitarskih ” potovanjih imel sestanke v Youngom in Clanc-yem. * Minoli teden so aretirali 173 zdravnikov, ker so zlorabili pošto za svoj “biznis”. Največ so jih prijeli v Chicagi in Portlandu, Oregon. * V Washingtons D. C., glavnem mestu Zdr. držav 23 tisoč otrok ne hodi v šolo. To poročilo je podal javnosti Rihard Sylvester, superintendent policije, ki postavlja Arzor mesto v zelo slabo Inč. * Schrank, ki je streljal na Roosevelta, se silno jezi, da so ga poslali v blaznico. Izjavil je, da je popolnoma zdrav na umu in da je s svojim napadom zvršil le svojo dolžnost kot član republikanske stranke, ker je opozoril ameriško javnost, da ne sme nihče postati tretjič predsednik, ne da bi bil kaznovan. No. zda j je menda vsakdo prepričan (!), da se mu meša. * Oarnegiejeva korporacija je odločila, da bo vprihodfije izplačevala Arsakemu ekspredsedniku 25 tisoč dolarjev letne penzije, ako se ekspredsednib ne bo poprijel kakšnega dela. Te penzije so veljavne tudi za vdove eks-predsednikov, dokler se ne omožijo. Po končanem tefminu bodo vsakemu ekspredsedniku ponudili penzijo in mu ne bo treba prositi za njo. Penzija se bo izplačevala vsem ekspredsednikom, do kler država ne bo uveljavila državne penzije zanje. Tako kapitalisti skrbijo za ekspredsednike kapitalistične dr-žaAre. Oarnegiejeva korporacija se seveda ne briga za stare in onemogle delavce, ki so delali za denarne mogotce v rudnikih, plavžih in železnicah, dokler jim niso opešale moči. Po mnenju teh ljudi lahko stari delavci poginejo na cesti gladu, ker se iz njih ne da izprešati dobička. V kapitalistični državi je res fino urejeno za kapitaliste in njih prijatelje! Ali ni res tako? * Velika delavska zmaga, zarota kapitalistov v Massaehussetts uničena. Dne 25. novembra zvečer so porotniki izrekli, da so Ettor, Giovanitti in Caruso nedolžni, ki so bili obtoženi, da so sokrivi umora Ane Lopizzeve, ka tero je v tekstilnem štrajku ustrelil neki policaj. Obravnava je tra jala nad dva meseca. Joseph J. Ettor in Arturo M. Giovanitti sta bila organizatorja “Industrialnih delavcev sveta” (I. W. of AV), Joseph Caruso je bil pa aktivni član lokalne unije v LaAvrenee, Mass. “V imenu pravice in civilizacije se Vam zahvalim”, je rekel Giovanitti, ko so porotniki izrekli svojo odločbo. “Hvala Vam! Nedolžen sem”, je Caruso po svojem tolmaču izjavil porotnikom. Ettor se je zahvalil v daljšem govoru ne le porotnikom, marveč tudi sodniku, ki je nepristransko vodil obraAuiavo. Svoj govor je končal z besedami: “Zahvalim se Vam v imenu delavskega razreda! ** Razstrelba z groznim učinkom se je pripetila v tovarni za sladkor v AVaukeganu. Petnajst delavcev je mrtvih in 25 težko ranjenih, med katerimi bodo nekateri umrli za poškodbami. Ako sodimo po imenih so med ponesrečenimi tudi SloA^enci. Uro kasneje se je pripetila razstrelba v tovarni “Union Sulphur Mili” v Brooklynu. Petnajst delavcev je bilo pokopanih pod po-drtinami. Obe tovarni sta lastnina interesentov “Standard Oil” dražbe. Tako padajo v prerani grob delavci kot žrtve nenasitnega mo-loba kapitalizma v proslavo profita in denarne mošnje. Vzlic tej resnici so med slovenskimi časnikarji ljudje, ki želijo, da bi kapitalističen družaben red ostal uve-koATečen. Inozemstvo. Krvavo klanje pred Carigradom je ponehalo. Mogoče, da se kratko premirje razvije v mir. Bolgarija in Turčija imata pripravljene nove čete, 'da jih poženeta na bojišče, ako se razbijejo mirovna pogajanja. Turški sultan se je obrnil do italijanskega kralja, da bi posre-doAral za mir med Črnogorci in Turčijo. Krvavi ples še ni končan, a že preti druga nevarnost. Avstrijski imperialisti so si utepli v glavo, da Stbi ne smejo zasesti Durazza (hrvatski Drač). V ta namen mobilizira avstrijska vlada-svojo armado in jo pošilja proti ruski in srbski meji. V Grafu (Gravozi), kakih 40 morskih milj od Drača, je 30 tisoč avstrijskih vojakov pripravljenih, da odrinejo proti Draču, ako bi ga zasedla srbska vojska. V Bosni je baje 80 tisoč avstrijskih vojakov. p'a tudi na Hraatskem in dolenji Ogrski mrgoli vojaštva. V Galiciji-ob ruski meji je približno 300 tisoč vojakov. Vse železniške mostoATe. preko Donave stražijo močni vojaški oddelki. Po brzojavnem poročilu je Avstrija ^oklicala, prve tri letnike rezervistov pod zastavo. Avstrija seveda taji, da je pričela z mobilizacijo in je uvedla strogcf cenzuro o vojaškem gibanju. Rusija je baje mobilizirala svojo zapadno armado in donske kozake in pošilja vojaštvo proti avstrijski meji. Položaj je zelo resen in zamotan. V Alaisu na Francoskem je razstrelba v rudniku umorila 24 radarjev. V rudniku je bilo pred nesrečo 38 mož, od katerih jih je 14' bežalo iz rudnika, ko so opazili, da svetilke nočejo goreti. Do sedaj so našli 21 mrtvih radarjev. V Parizu je “Splošna revolucionarna delavska zveza” obdržava-la sejo, da se posvetuje o 'sredstvih, s katerimi bi se zabranila splošna evropejska vojna. Posvetovali so se, kako bi v slučaju vojne onemogočili promet na železnicah jn pretrgali brzojavne zveze. V Budapdšti so zadnjo nedeljo socialistično organizirani delavci priredili velikansko demonstracijo proti avstro - ogrskemu imperi" alizmu. Odločno so zahtevali, da Avstro Ogrska nima pravice ume-šavati se v zadeve balkanskih narodov. Ko so se demonstrujoči delavci pomikali v dolgem sprevodu, so policaji napadli neoborožene delavce s samokresi in sab Ijami. Štirinajst delavcev je smrtno nevarno ranjenih. Odgovor na poziv! “Glas Naroda” je prinesel v 267. štev. članek pod naslovom “Glasilu v odgovor. Ne spuščal bi se v časnikarsko polemiko, ako bi pisec omenjenega članka ne pozval članov na nekakšen protest. Dobro! Oglejmo si stavke Kon-cemtednarja in oni članek, ki je bil namenjen v odgovor “Glasilu”. Iz te primere je lahko zaključiti, da niso bili napadi le namenjeni člankom, ki so bili pisani v socialističnem duhu, ker jih je v “Glasilu” izšlo mnogo, odkar je postal tednik, marveč da je napad veljal direktno delegatom in delegatinjam pete redne konvencije, ker so glasovali za resolucijo br. Moleka, ne da bi šli preje vprašat gotove in posamezne gospode, ako smejo glasovati zanjo. Kdor napada soglasen sklep delegatov in delegatinj, napada s tem celo organizacijo, njena načela, njeno uredbo, njeno delo in vse njene člane in članice. Še tolikor bolj obsojanja uredno je, če napada delegacijo organizacije list, katerega lastnik sploh ni bil nikdar član jed-note in tudi najbrž nikdar ne bo. Po četrti konvenciji je tudi neki list kritiziral marsikatero delo v jednoti. Ali stvar je bila popolnoma drugačna. Kritiki so se navadno podpisali s svojim imenom' in list je imel nekaj zaslug za jed-noto, katerih pri “Glas Naroda” ne najdemo, ako prečitamo vse bčšede, ki so bile kedaj natisnene v njem. “Glas Naroda” je bil nasprotnik “Slovenske narodne podporne jednote” in je še danes in je svoje nasprotstvo do nje pokazal ob vsaki prij4ki. Posejmo uradnike je imel vedno na piki in zato je tudi sedaj zakričal: Soeijalisti so osvojili jednoto. Kdo zarnore tako zlobno hujskati? Človek, ki nima najmanjše podlage za kritiko. Oglejmo fakta, ki so rodila S. N. P. J. V nobeni slovenski jednoti ni bilo prostora za svobodomiselce in socialiste, ako niso hoteli igrati uloge hinavcev. Da me ne bo kdo razumel naiobe, moram še to pripomniti, da je bila A-ečina svobodomislecev socialističnega mišljenja, drugi pa niso nasprotovali socializmu. ATsa agitacija za S. N. P. J. leži danes pred nami kot odprta knjiga: od “Gl. Sv.” pa do danes, ko ima jednota svoj najbolj razširjen -tednik. Ako pregledamo članke v obeh listih od usta-novitA-e jednote pa do danes, se lahko prepričamo, da se je ATedno učilo socializem in razlagalo njegove nauke. Isto lahko opazimo tudi pri dragih naprednih jedno-tah in zvezah. Ali še ,bolj kot članki v listih so vplivale na vse <|lane v naši jednoti, kakor tudi v dragih jednotah in zvezah, življenske razmere na člane, v katerih živijo. Danes menda ni člana v nobeni napredni podporni organizaciji, ki bi bil politično toliko slep, da ne bi vedel, da so demokratična, republikanska in progresitovska stranka (o prohi-bicionistiški ne govorim, ker je le na papirju) golo orodje ameriških miljaderjev in miljonarjev, ki izkoriščajo ameriško ljudstvo v svoj dobrobit. Vse tri omenjene stranke so zato, da ostane mezdna sužnost. (kar pomeni, da delavec ostane suženj kapitalista, to je človeka, ki lastuje proizvajalna, razdelivna in prometna sredstva) uvekovečena, da naj bo delavec, ki vstvarja vse bogastvo večna raja kapitalista. To pa boli šoviniste okoli ‘Glas Naroda’. Njim ne gre v glavo, da so sinovi kmečkih in delavskih starišev, ki so bili primorani zapustiti svojo domovino, svoje sta-riše, brate, sestre, žene in deco, in niso vedeli v domovini, kdo je vzrok, da so morali zapustiti svoj ce, nakrat v Ameriki spregledali in spoznali, da je temu vzrok evropejski kapitalizem, ki je raynotak v Ameriki, kot v Evro-ni, Aziji. Afriki ali Avstraliji. To ie bilo preko njih modrosti, preko njih možganov, da si upajo ljudje, ki delajo, težko delajo z umom ali z rokami, drugače soditi kot ljudje, ki so videli višek izobrazbe v moderni obleki, v frazah ali pa banalnih besedah: klanjam se milostljiva. Pustimo razmotrivanje in vrnimo se k dogodkom, katerih ne more utajiti nikdo, ki je zasledoval razvoj S. N. P. J. Ko S. N. P. J. ni imela druzega na razpolago kot svoj mesečnik, s katerim je bilo nemogoče nastopiti proti tedanjim viharjem, takrat so čakali pri “Glas Naroda”, da bodo izročili zadnji pozdrav umirajoči .podporni organizaciji, ki je bila trn v peti vsem nazadnjakom od svojega rojstva. Ali S. N. P. J. je prebolela vihar vprav radi tega, ker se ni šlo za osebe, marveč le za načelo. Uvideli so, da se naši jednoti ne more do živega in opustili so svojo satansko nakano. Po tem boju so se spravili na drago podporno organizacijo. Pridobiti so hoteli pri K. S. K. J., kar so izgubili pri naši jednoti. Ali tudi iz tega boja je prišel njujorški striček popolnoma poražen. Čikaški listi: naše “Glasilo”. “Proletarec” in “Glas Svobode”, so stali na stališču, da imajo le člani vsake organizacije pravico reševati svoje zadeve in da nihče dragi, ki ni član organizacije, nima prava umeševati se v nje. Sedaj še nekoliko o “brezdo-vinskem” socializmu. Tudi nemški bedasti cesar Viljem je rekel, da so socialisti brezdomovinci. Gospodje pri “Glas Naroda” so si izposodili to besedo pri nemškem cesarju, ki sovraži nemške socialiste ravnotako, kot črtijo gospodje pri “Glas Naroda” slovenske. V tem sovraštvu so edini. Ali kakor so edini v sovraštvu, ravnotako soglašajo v prijateljstvu. Uverjen sem, če bi danes prišel nemški cesar v Ameriko in povabil gospodo okoli “Glas Naroda” na banket, da bi gospodje oblekli frak in klak, da bi kot “zastopniki” slovenskega naroda izrekli svojo udanostno izjavo nemškemu cesarju, ki bo v zgodovini ostal poznan kot napol Neron in napol Kaligula. Na hudoben način so izrabili pri “Glas Naroda” tudi balkansko vojno. Spoltaknili so se na tem, ker sociališti zahtevajo, da se taka vprašanja rešijo mirnim potom in brez krvolitja. In da bi udarec sedel, so izrekli, da le slovenski socialisti zahtevajo kaj takega. Seveda niso povedali, da to zahtevajo bolgarski, srbski, grški in turški socialisti, da to zahtevajo socialisti vseh narodov križem sveta. Socialisti se pač zavedajo, da miren razvoj prinaša blagostan vsem narodom, vojna pa pomeni nesrečo, kugo, lakoto' in gorje za vsak narod, ki'je zapleten v vojno. Ko bo vojna na Balkanu končana, bomo neizprosno vprašali “Glas Naroda”, da naj nam našteje dobrote, katere je prinesla vojna našim bratom na Balkanu. Takrat ne bomo ostali dolžni odgovora, dasi bi ga lahko že zapisali danes. Vseeno bi pa bilo dobro, da, bi “Glas Naroda” odgovoril na vprašanje: Ali ni vojna nekaj divjaškega^ kar pokončava kulturo, pa tudi civilizacijo? člane in članice S. N. P. J. pa pozivljem: Bodite vedno pripravljeni, kot do sedaj, da odbijete vsak naskok na jednoto, kot smo ga odbili do sedaj! In sovražnik jednote se bo zavil v svoje umazano perilo, kot je to zvršil do sedaj. Frank Aleš, član dr. “Svoboda” štev 80. V Baselnu na Švicarskem se vrši mednarodni kongres sociali stov .Navzočih je 500 delegatov, ki zastopajo vse narode. Kongres se je takoj bavil v prvem zasedanju s protestom nroti splošni evropejski vojni. Popoldne je bil velik pohod po mestu, katerega se je udeležilo 30 tisoč oseb. Pred katedralo so govorili govorniki vseh narodov. Posebne ovacije so priredili bolgarskemu delegatu M. Kakasofu. V Mehiki so zadnjih deset dni požgale vstaške čete 25 A-asi. GLASILO Slovence Narodne Podporne Jednote i-zhiga tedœiko. LAST N- NA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredništvo in upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, IH. V'elja sa vae leto $1.00. O R o /v N or THE ÍL8VENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Issued weekly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, Dl. Subscription, $1.00 per year. « DOPISI. Brooklyn, N, Y. V četrtek zjutraj dne 14. no vembra je zadela huda nasreča družino Jurkovič. Omenjenega dne je brat Rudolf Jurkovič, poslovivši se od svoje soproge in treh malih otročičev, šel kot po navadi vesel in zdrav na delo. Na potu se je sešel s tovarišem Malikom. Veselo kramljajoč o dnevnih dogodkih sta nadaljevala pot na moderno tlako. V pogovoru sta prišla do železniške proge Long Island. Da skrajšata pot, sta krenila na progo. Saj sta to pot hodila vsaki dan, ne da bi se njima pripetilo kaj zlega. Komaj sta krenila na progo, pripiha nasproti lokomotiva. Nič hudeta sluteča, ker vsled ropota koles nista cula, da preži na nju nevarnost, sta se ji ognila na drugo stran. V tem trenotku pa pridrdra iz nasprotne strani vlak, željen proletarske krvi in zgrabi prestrašeni žrtvi, da ju razkosa, kot mesar raztelesi živino v klavnici. Nekaj trenotkov po nesreči prideta isto pot njegova krvno brata John in Jurij Jurkovič. Ko zagledata, da stoji tucat ljudi in nekaj ogleduje, odideta na kraj nesreče. John Jurkovič zapazi klobuk, ki je ležal nekaj korakov od ponesrečencev in izreče: “Klobuk je podoben klobuku Rudolfa”. Mejtem sta prišla do glave, ki je bila odrezana od trupla in ležala na obrazu. John Jurkovič sluteč nekaj strašnega in groznega, obrne glavo. Zagledal je obraz svojega brata. Uda-dareeje bil prehud, dasi mu je srce pripovedovalo, da naj bode pripravljen na naj hujše. Obstal je kot soha, besede so mu prihajale na jezik. Ali nekaj ga je tiščalo v možganih, da ni mogel spregovoriti besedice. Ko so se počasi zopet pričele zbirati misli, stopil je par korakov naprej. Tu je ležala leva roka, malo vstran pljuča, jetra jn srce, nekoliko na prej je ležalo v mladki krvi osta-1q truplo. Na nasprotni strani je pa ležal njegov tovariš z razbito glavo. 1 Rudolf Jurkovič je ustanovitelj društva “Bratska Zveza”, štev. 14’0. Rajni je bil navdušen delavec za procvit društva in S. N. P. J. Naše društvo je izgubilo sko raj nenamestljivo agitatorično moč, enega svojih najboljših bratov, ki je z veseljem zvrševal njemu naložene dolžnosti za društvo. Rajni je bil v nadzornem odboru in vestno opravljal dolžnosti nadzornega odbornika. Marljiv je bil tudi na vsaki veselici. Točno je zvršil vsako delo, da je društvo imelo tem več koristi. V tem smislu je večkrat o-pominjal brate, češ, da sta napredek in procvit društva zagotovljena, ako vsakdo zvrši točno in vestno svoje delo in dolžnosti. Rajni brat je star 26 let in 8 mesecev. Tu zapušča žalujočo soprogo in tri nedorastle in nepreskrbljene otročiče in tri brate, izmed katerih je brat John Jurkovič ustanovitelj društva in tudi predsednik, odkar društvo obstoji. V petek, dne 15. novembra so se zbrali vsi bratje in sestre našega društva ob rakvi rajnega, da ga zadnjikrat pozdravijo. Brat Leo. Štrukelj je v kratkem govoru pojasnil smrt rajnega.^ S solzami v očeh in z besedami, ki so sezale do srca vsem navzočim, je bičal kapitalizem, ki preko kupov delavskih mrličev, opuščajoč varnostne naprave, drvi za profitom. V soboto, dne 16. novembra ob treh popoldne se je iz hiše žalosti pomikal sprevod proti mirodvo; ru. Sprevoda so se udeležili vsi člani, katerih ni zadrževalo nujno delo. Na pokopališču je čakalo tudi nekaj članov društva Sv. Jožefa J. S. K. J. Ko smo oddali truplo materi zemlji, je govoril ob odprtem grobu zadnji pozdrav brat Frank Kušar. Vsi navzoči so si brisali solze, ko je padala na njegovo krsto hladna zemeljska odeja, vsakdo misleč: Danes tebi, jutri meni!” Brat, tvoje truplo počiva v gomili. Zaprta so tvoja usta, iz katerih je prihajal tolikrat bodreč glas k vstrajnemu delu in točnemu spolnjevanju dolžnosti. Ti spiš v gomili. Ali tvoji nauki, tvoji opomini bodo ostali v naših srcih. Po njih se bomo ravnali in delali, dokler ne zginejo s sveta gospodarske razmere, ki provzro-čajo, da mladi in krepki delavci padajo v prerani grob, zapuščajoč nepreskrbljene vdove in sirote. Društvo “Slovenija”, štev. 56 je položilo na krsto rajnega brata krasen venec s primernim napisom, za kar mu izrekamo najtoplejšo zahvalo. Slovenci in Slovenke, ki še niste pri nobeni podporni organizaciji, ta neželjna nezgoda naj vam služi za zgled. Nikar se ne ponašajte, da ste čili, zdravi in mladi, in se vam raditega ni treba pridružiti nobeni podporni organizaciji. Tudi brat Jurkovič je šel zdrav na delo. Ko je odhajal od doma, gotovo ni mislil, da preži nanj nesreča, ki bo pretrgla nit njegovega življenja in provzro-čila, da bo njegova nedolžna de ca ostala brez očeta v starosti, v kateri ga najbolj potrebuje. Slovenci in Slovenke. V podporno organizacijo! Pridružite se “Slovenski Narodni Podporni Jednoti”, napredni in procvita-joči podporni organizaciji, ki materinsko skrbi za svoje člane v bolezni in nesreči Nikdo naj ne odlaša z vstopom, da ne bo prepozno. John Gasparin, tajnik. Frontenac, Kans. čudna je ta država Kansas; temeperenčna in suha je tako, kar škriplje, kot okostje starodavne Turčije v balkanskom viharju. Bedasti temperenčniki pa s svojim nasiljem opravijo toliko, kot če bi gasili ogenj s petrolejem. “Saloonov” je toliko, da §.e kar gnoj. dela ž njih. Seve da si kans. “saloonov” ne smete predstavljati takih, kot so “sa-looni” v drugih državah: s celo steno zavzemajočimi zrcali, s čisto likano baro, svetlo brušenimi kozarci in deviško - belo oblečenimi natakarji. Tu je vse bolj originalno in naravno. Za “sa loon” je porabno vsako poslopje, pa naj si je služilo prej za stanovanje ljudi ali krav, naj si je bi lo prej shramba za kurivo, sušilnica za meso, ali pa svinjak! Največje smeti se pometejo ven, : — lopato, bara se napravi iz če vel j široke in nekaj čevljev dolge deske, ki se na enem koncu pritrdi v steno, na drugem pa nasloni na sodček pive, v sodček se zabije pipa, prinese se pol tucata škrbastih kupic in steklenica whiskeya, pa je “saloon” gotov in business se začne! Za take pivce, ki prihajajo iz drugih držav in so vajeni pri zavživanju božje kapljice v zrcalu opazovati, ka ke obraze režejo, pripravljen je škaf vode da se v slučajo lahko ogledajo v potrebe nji, ter si navihajo brke Jaz sem pa vedno tako napravil: v eni roki držal sem kupico, v drugi pa malo žepno zrcalo, ki mi je stalo tri petine groša in kt.ero je moja edina relikvija in spomin izza časa mojega šest-krajcarskega c. k. službovanja. Znati se mora pa gre! Nek podjeten rojak opremil je svoj “saloon” še bolj praktično. Sodček pive postavil je v prazno sobo poslopja, ktero so imeli v najemu: Mr. Dolgčas, Strahovi & Co. Prevrtal je na to steno, napeljal pipo skozi odprtino na prosto in pranje suhih grl pa temepe-renčnih grehov se je začelo. “Cash register” je radi varnosti nosil v žepu, kupice so pa v bratski ljubezni ležale v “travici zeleni” pod pipo. Ta “saloon” je imel mnogo prednosti od običajnih. Prvič je bil mnogo bolj higi-jeničen kot drugi, drugič je nudil onim, ki so pri “napornem delu oslabeli” mehko, dišečo, travnato postelj na licu mesta, tretjič pa je bil v strategičnem oziru neprecenljive vrednosti za “saloonarja”, ki je imel prelep razgled in prosto pot na vse strani. Ako so prišli šerifi od desne, ubral jo je urnih krač na levo, ako so prišli od leve, jo je pocedil pa na desno, “saloon” pa premlatil osodi. Od dobre volje in žeje šerifov bilo je potem odvisno, ali so preostalo pivo izpili ali spustili po tleh; pivci pa so se razšli klavemo, kot čreda brez pastirja. Šerifi so baje zelo oblastni gospodje, posebno kadar se poganjajo za čast in slavo suhe, temperenčne postave. Za manj kot 10 kljuk se še ne zmenijo ne, pa tudi celi stotarki z naraščajem izginejo v notranjo temo, odkoder ni več vrnitve. Poleg tega dovolijo “saloonarjem” večkrat tudi brezplačno stanovanje v “špehkamri” in mastno apanažo v obliki nezabeljenega ričeta. Da so take razmere, ki bijejo v obraz vsakem: pojmu svobode in pravice, pa tudi vsem zdravstvenim pravilom, še vedno mogoče v državi Kansas, za to imajo največje zasluge razni uradniki in tako-zvani šerifi, kterim bi takoj vsah-nil zlat studenec sijajnih dohodkov, kakor hitro bi bila prohibicija postavno odpravljena. Poseb" no grabežljivi bili so ti volkovi v Crawford county, h kteremu spada tudi Frontenac. Nesramne globe in aretacije za vsako čašo pive, bile so na dnevnem redu, posebno pri Slovencih, kterih ni v nobenem coutyju toliko, kot ravno v tem. No, pri volitvah 5. novembra dobili so zasluženo lekcijo: pogoreli so tako temeljito, da se samim sebi smilijo. Izvzem-ši dveh ali treh demokratov izvo ljen je v omenjenem countyju cel socijalistični tiket. Značilna za mišljenje prebivalstva v me stu frontenac je tudi zgodbica, ki mi jo je pripovedovala mala hčerka nekega tukajšnega Slovenca. Učitelji tukajšnih ljudskih šol, dali so otrokom nalogo naj glasujejo za tistega predsedniškega kandidata, ki ga smatrajo za najboljšega: Debs dobil je povsod največ glasov. V .šoli, ki jo omenjena deklica obiskuje, bilo je razmerje sledeče: Debs 169 glasov, Wilson, 112, Roosevelt 48, Taft nobenega. Slovenci v državi Kansas posebno v Crawford — in Cherokee countyju, so v splošnem zelo zavedni in izobraženi. Unijo malo-kje tako dobro poznajo kot tu, pa tudi politike ne zanemarjajo'; politično pripadajo po veliki večini socijalistični stranki. Dobre posledice stanovske zavesti in delavskih organizacij je pa tudi povsod opaziti. Delavec tu ni taka brezpravna uboga para, kot n. pr. v južni Coloradi, ampak činitelj, ki je vpoštevan povsod. Nikjer v nobeni državi nisem videl, da bi imeli delavci toliko pravic in ugleda, kot ravno tu. Bivajo tukaj pripadniki različnih narodov: Američani, Slovenci, Nemci, Francozi, Italijani itd., a vsi se medsebojno razumejo kot bratje. Splošna prijaznost prebivalstva tujca naravnost preseneti. Vsak te vljudno pozdravi, vsak se rad pogovori s teboj, prijazne obraze, šalo in smeh opaziš povsod in ako rabiš kakih informacij, ti je vsak drage volje na razpolago. Odkrito rečeno, med ljudstvom kakoršno je tu, je prijetno bivati. Še neko zelo važno novico poročati vam imam iz Frontenaca. Pri ravnokar završenih volitvah izvoljen je bil tam za mesto mirovnega sodnika (na socialističnem tiketu) Slovenec Anton Kotzman. Jaz sem bil bil ves “v luft”, ko sem zaznal za izid volitve/ Vi seveda ne veste zakaj, pa vam bom takoj povedal. Letel sem na vso sapo k njemu, ča-stital mu z vsemi štirimi, potem sem pa dejal: veš kaj, ti si Tone, jaz sem Tone, oba sva Toneta; ti si oženjen, jaz bi bil pa še rad, ali bi me hotel poročiti? Plačati ti ne bom mogel veliko, ker sem reven, bom pa molil zate. A, on mi pravi, tisto pa tisto, poročim te pa že, če hočeš trikrat zaporedoma, kar pov%i kdaj boš “ready”. Kar se računa tiče bom pa že tako 'napravil, da bo prav. Osode-polni dan je prišel, vse je bilo “ready”, samo punce ni bilo od nikoder. Letel sem od Poncija do Pilata, počez in podolgem po Frontenacu. od Santa Fe do Missouri Pacific postaje, a brez vsega vspeha. Nazadnje naprtila mi je ena tak velikanski naramni koš, da če bi bil poln detelje, imelo bi dva para pinegavskih konj dovolj klaje za en teden. Tako čaka novoizvoljeni slovenski mirovni sodnik še vedno na mojo poroko, jaz pa na ono, kar je poleg ženina za zakon neobhodno potrebno. A. J. Terbovec. član je moja malenkost. V Cie1 spodje pripišejo posledice svoje Elum, v posrednji bližini je dru štvo “Dobro došli”, štev 79, kateremu izrekamo zahvalo, ker nam je priskočilo na pomoč s pet’ in štiridesetimi dolarji za poravnavo stroškov, katere smo imeli z delegatom, ki smo ga poslali na 5. konvencijo. Društvo je prostovoljno prispevalo polovico k stroškom, vprav bratsko je ponudilo desnico za složno delo. Ako bi vsa društva vzela za zgled društvo “Dobro došli”, kjer gre za složno delo in napredek, potom bodo slovenske podporne organizacije zavzemale v javnom življenju zelo častno mesto. Živela bratska sloga, kjer gre za koristi slovenskih trpinov v Ameriki. L. Oristovnik, tajnik. kratkovidnosti in zlobnosti sebi, ako bodo člani naše jednote resno nastopili proti listu, ki ima za načelo hudobno in nedostojno hujskanje združeno z lažjo. Fr. Smerdu. Roslyn, Wash. Delavskih razmer ne morem preveč pohvaliti v tem zagorskem okraju. Pač pa napredujemo na društvenem polju. Imamo več odpornih društev, ki spadajo k različnim jednotam. K naši jednoti spadata dva društva: društvo “Sokol”, štev. 11 in društvo “Slovenec”, štev. 75, katerega Gross, Kansas čital som v “Glas Nar.” članek “Glasilu v odgovor”. Ko sem prečital članek do konca, sem strmel nad lažmi in zlobnimi napadi na našo jednoto. Ako bi sam ne bil čital članka, ne'bi verjel, da so med Slovenci v Ameriki posamezniki, ki si drznejo pod krinko ljubezni do delavstva zalučati blato vprav v to delavstvo, ki jih s svojimi žulji redi in živi. Hudobno je zavil člankar reso lucijo brata Moleka, katero so sprejeii delegatje in delegatinje pete redne konvencije, ker trdi da mora biti sedaj vsajt član jed note socialist. Odprto vprašam člankarja, dasi je naša jednota svobodomiselna, kedaj se je še ona umešavala v versko prepričanje posameznika? Kedaj je na ša jednota grozila kakšnemu čla nu, če nebo socialisti, da bo iz ključen iz jednote? Odgovorite gospod člankar! Ako so delegatje in delegatinj sklenili, da naj “Glasilo” prina ša članke o moderno politični in strokovni organizaciji delastva in v resoluciji dali nalog, da naj urednik ob vsaki priliki priporoča socialistično stranko kot stran ko, ki se bori za svitlo bodočnost cele človeške družbe, so dokazali da razumejo popolnoma današnj gospodarske razmere, ki so krive da ie delavec navaden suženj. In če bi člankar v “Glas Nar.” delal v tovarnah, rudnikih ali v plav zih, kjer žareče razbeljena kovina pod valjarji ne da delavcem niti dihati, bi iz Savla kmalu po stal Pavel in delegate in delegati nje pete redne konvencije pripo znal za razsodne ljudi. Člankar nas zmerja z brezdo movinci. Zopet vprašam člankar ja, kdo je kriv, da smo zapustili domovino in šli preko morja s tre buliom za kruhom? Kdo zapil’ danes v Ameriki tovarne in rudnike, da se morajo delavci seliti iz kraja v kraj? Ali delamo to mi, ali delajo to socialisti, ali so tega krivi kapitalisti? Odgovorite ‘1 veleučeni ’r člankar! Vsak pravi delavski list, bi moral vzpodbujati delavce k razredno zavedni moderno politični in strokovni organizaciji. Razkrivati bi moral rane človeške družbe in učiti socializem. Ali “Gl. Nar.” je toliko delavski list, da vzamejo gospodje zanj le naročnino od delavcev. Seveda, ako bi delegati in de legatinje na peti redni konvenciji sklenili, da naj se preneha izdaja ti lasten list in “Glas Naroda’ proglasi za oficielno glasilo S. N. P. J., potem bi člankar v “Glas Naroda” poročal, da so člani in članice S. N. P. J. hvalevredni ljudje, ki znajo trezno misliti in gredo z duhom časa naprej Cenjeni bratje in sestre! Ako se bomo ozirali na pisavo “Glas Naroda” in enakih kapitalistič nih listov, potem bomo še dolgo zdihovali pod turškim ali kapitalističnim jarmom kot moderni sužnji. Ako se ne bomo organizi rali v socialistični stranki, bo ta sužnost vekotrajna. le si zapomnite slovenske žene in dekleta! Pri “Glas Nar.” želijo, da zobčasto kolesovje trga trupla vaših sinov in mož v tovarni. Srčna že lja te gospode je, da demonski plini morijo rudarje v rudnikih in da vaša deca ostane brez očeta Od veselja poskakuje tej gospodi srce, kedar šerifi in najeti morilci v službi kapitalistov streljajo na vaše može in sinove, ker so zaštrajkali, da izboljšajo slabe življenske razmere. Da. da! To si zapomnite slovenske žene in dekleta ! Delegatom in delegatinjam pete redne konvencije pa kličem: Živeli! S svojimi sklepi, ste dali jednoti še trdnejšo podlago in u-brali pravo pot, ki mora končno privesti vse slovenske ameriške delavce do spoznanja resnice. Listu, ki nima najmanjšega stika z našo jednoto in hoče s hujskajočimi članki delati spor pa svetujem, da pomete pred svojim nragom. Ako bo nadaljeval s svojimi hujskajočimi članki, naj go- Glencoe, Ohio. Društvo “Jutranja Zora”, štev 54 priporoča svojim članom, da se zanesljivo udeleže seje dne 8. decembra, ker imamo na dnevnem redu volitev društvenega odbora za leto 1913. Poleg volitev imamo rešiti še druge važne točke dnevnega reda. S prvim januarjem stopijo nova pravila v veljavo. Posvetovati se bo treba o društveni vstopnini in asesmentu. Za to pridite vsi na sejo! Hujskačem okoli “Gl. Nar.’ svetujem, da naj gredo delat Vsaj za teden dni v tovarno ali pa rudnik in gotovo bodo dobili drugo pamet, Nace Žlemberger, tajnik DELEGATOM IN DELEGATINJAM PETE REDNE KONVENCIJE. Milwaukee, Wis. Glede slik poročam naslednje. Po končani konvenciji sem par-krat vprašal fotografa, kedaj bodo slike gotove. Vselej mi je rekel, da še ni dobil papirja iz tovarne. To je bil vzrok, da nisem mogel o slikah poročati nič zanesljivega. Dne 15. novembra mi je fotograf sporočil, da so slike izgotovljene. Jaz in br. Magister sva mu na to izjavo izročila naslove in denar. Ako sedaj še kateri ni dobil slike, naj se obrne pismeno na fotografa: Fr. Skok, 52 — Ave. West Allis, Wis. Toliko v pojasnilo vsem. Ig. Kušljan, 229 — 1st Ave. Milwaukee, Wis. Murray, Utah, Pozor člani društva “Edinost štev. 12 S. N. P. J.! Prihodnja seja v mescu decembru bo na plačilni dan. Ker imajo delavci na plačilni dan razne važne oprav ke, smo primorani preložiti sejo na tretji pondeljek v mesecu. To velja le za mesec december. Na tej seji bomo volili društvene uradnike. Zato je dolžnost vsake ga člana, da se celoletne seje ude leži- Kdor se ne bo udeležil celo letne seje, bo plačal 50 c v društ veno blagajno, ako se ne bo opra vičil s tehtnim vzrokom. Marsikateri članov meni, da se društveni odbor lahko voli brez njega in je nepotrebno, da pride na sejo. Cenjeni bratje tako ne gre! Ako bi vsak brat tako sto ril, potem bi prihajala k sejam le predsednik in tajnik. Kaj naj pa delata le predsednik in tajnik na seji? Ako se hočeta pogovoriti lahko to zvršita doma in prihra nita s tem denar za zborovalno dvorano. Vsled tega se bo z vsa kim, ki se v prihodnje ne bo ude ležil seje brez opravičljivega vz čoka, ravnalo v smislu pravil. Na dalje- vas prosim, da poravnate vse prispevke za leto 1912. Novim uradnikom je treba oddati čiste knjige, da jim bo poslovanje olaj šano. Končno opozarjam člane, ki so oddaljeni od društvenega sede ža, da bolj redno plačujejo me sečne prispevke. Vsak oddaljen član naj plača vsaj za tri mesece naprej, ako ne more plačati za šest mesecev. Tako se bo prihra nilo- marsikaj nepotrebnega dela in vsakdo bo deležen bolniške podpore, ako zboli. Joseph Skober, tajnik. Ladysmith, B. C. Člani društva “Orel”, štev. 109 pozor f Dne 14. decembra, ali drugo nedeljo v mesecu, bode društv imelo svojo redno sejo. Na to se jo 'vabim vse člane. Na dnevnem redu imamo važne točke v korist društvu in volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Član kateri se ne bo udeležil te vele važne seje, plača 50 c v društveno blagajno. To je prvič, da se naloži onim izvanT-edni prispevek za društveno blagajno, ki se no čejo udeležiti društvenih sej, ne da -bi imeli za neudeležbo posebno važne in tehtne vzroke. Zatega del j je najboljše, da se vsak brat seje udeleži, da ne bo treba nobe nemu plačati 50 c. Vsem bratom po širni Ameriki naznanjam, da je tukaj že dv meseca štrajk. Zatorej ne svetujem nobenemu bratu, da hi prišel sem za delom. Kadar bode štrajk končan, bom naznanil v “Glasi lu”: pa naj bode zmaga na strani delavcev ali kapitalistov. Vsem bratom in sestram priporočam: agitirajte za Slov Nar. Padp. Jednoto! Pridobivaj te redno novih članov in članic Sa j je lahko vsak Slovenec pono sen, da je član take vrle podpor ne organizacije. Nasvidenje na seji dne 14. de cembra! Josip Pečjak, tajnik. Will, 111. Opozarjamo brate in sestre društva “Bratje Edinost”, štev. 151, da se zelo važna seja vrši tretjo nedeljo v mesecu decembru. Na dnevnem redu imamo Volitev odbora za prihodnje leto in priprave za bodočo veselico. Točki, ki sta na dnevnem redu, sta toliko važni, da je v interesu društva in jednote, da pridejo na sejo vsi člani in članice. Saj enkrat v letu naj vsakdo zvrši svojo društveno dolžnost. Ker se nam zdi tiransko, ako bi naložili onim članom poseben prispevek, ki iz malomarnosti ne pridejo na sejo, naj zadostujejo te vrstice kot opomin, da je v interesu društva, ako enkrat v letu pridemo vsi na sejo. Na svidenje dne 15. decembra! Društveni- odbor. Indianapolis, Ind. Najprisrčnejše se zahvaljujem S. N. P. J., ki mi je za mojim rajnim možem izplačala vse do zadnjega vinarja, kakor tudi K. S. K. J. in dr. sv. Barbare v Fo-rest City. Vsem Slovencem in Slovenkam, ki še niso člani nobene podporne organizacije, pa priporočam, da se pridružijo podporni oganiza-eiji. Antonija Ivančič. Buxton, Iowa. Društvo “Valvazar”, štev. 163 je sklenilo, da se morajo seje dne petnajstega decembra udeležiti vsi člani. Na tej seji bomo volili društveni odbor za leto 1913. Čla ni, ki se ne bodo udeležili seje in niso oddaljeni več kot deset milj od društvenega sedeža, bodo plačali po 50e v društveno blagajno. Zategadelj naj se vsakdo udeleži seje, da ne bo nepotrebne kritike, ako bo treba plačali 50c v društveno blagajno. Frank Cerovec, tajnik. Oglesby, 111. Priporočam vsem sestram društva “Vrtnica”, štev. 155, da se udeležijo seje dne 15. decembra, ker bomo na tej seji izvolile od bor za prihodnje leto. V interesu društva je, da se vsaka sestra, ki ni oddaljena nad ti’i milje od društvenega sedeža, udeleži te velevažne seje. Na tej seji bomo razpravljale tudi o veselici, katero priredi društvo dne 31. de-cebra v korist društveni blagajni Društvo je določilo, da plača vsaka sestra 50c posebnega prispevka v društveno blagajno, ako se ne udeleži te seje. Vse Slovenke, ki še niso v tu-kajšni okolici članice našega dru štva, pa vabim uljudno, da se nam pridružijo. Mary Legan,, tajnica Johnstown, Pa. Naznanjam vsem bratom dru štva “Adrija”, štev. 3, da je društvo na zadnji seji sklenilo, da se mora vsak član(ica) udeležiti pri hodnje seje dne osmega deeem bra. Kdor se ne bo udeležil seje plača oOc v društveno blagajno Ivzeti so le bolniki. Vsakemu članu(ici) je znano da imamo na dnevnem redu voli tev odbora za bodoče leto. Pridite vsi, da bomo imeli več kandida tov na raznolago. Potrebno je, da se snidemo že točno ob eni popol dne, ker bo za nami zborovalo so sedno društvo, ki bo tudi volilo odbor za leto 1913. Vsem bratom pa priporočam najtoplejše, da vsak pripelje s seboj enega novega kandidata. Rojaki, ki še niste pri nobenem podpornem društvu, pristopite k nam, da vas ne zadene bolezen ali nesreča nepripravljene. John Hribar. Kenosha, Wis. Obveščam vse člane društva Ilirija”, štev. 38, da je društvo na redni novemberski seji sklenilo, d» se mora vsak član udeležiti seje dne 5. decembra. Kateri članov se ne bo udeležil seje, plača 50 e v društveno blagajno. Na dnevnem redu imamo mnogo važnih točk in volitev društvenega odbora za prihodnje leto. člani, ki želijo zavarovati svoje otroke, naj to naznanijo tajniku na prihodnji seji. Upam, da se vsaj enkrat v letu snidemo vsi člani na seji, zato vam kličem. Na svidenje dne petega decembra ob osmih zvečer v navadnem zborovalnem prostoru. F. Žerovec, tajnik. Broughton, Pa. Opozarjam vse člane (ice) društva “Zvezda”, štev. 52, da se polnoštevilno udeležijo redne seje v mesecu decembru. Na dnevnem redu je volitev odbora za prihodnje leto. Vsak član naj voli po svojem prepričanju, da ne bo pozneje kakih, nepotrebnih zavijanj. Nadalje obveščam vse člane našega društva, da je bilo na novemberski seji zaključeno, da mo" rajo vsi člani (ice) —■ kolikor jih je plačalo asesment za mesec november pri našem društvu — plačati vsak po en dolar v društveno blagajno. To pa radi pokritja stroškov delegata zadnje konvencije S. N. P. J. Prosi se vse člane (iee) našega društva, da to vpoštevajo. Jakob Dolenc, t tajnik. Oglesby, 111. Letna seja društva “Lilija”, štev. 95 se vrši dne osmega decembra. Na tej seji bomo volili odbor za leto 1913. S članom, ki se* ne bo udeležil letne seje, se bo ravnalo v smislu zaključka seje z dne 10. novembra. Nadalje se o-pozarja vse elane, ki dolgujejo društvu, da poravnajo na letni seji svoj dolg. Plača naj vsak tudi asesment za mesec december, ker bo treba zaključiti knjige za leto 1912. Člani, ki ne bodo vpo-števali tega zaključka, bodo suspendirani. Društvena seja se bo vršila v dvorani br. Alojzija Novaka vsako drugo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Joe Mencin, tajnik. pa Naznanila in vabila. Gilhert, Minn. člane in članice društva “Spar ta”, štev. 61 vabim aljudno, Ja se udeležijo polnoštevilno seje dne 15 decembra, na kateri bomo izvolili odbor za prihodnje lete. Bratje! Zdai imate priliko, da izvolite odbor, ki bo vsem po v> Iji. Dne 15. decembra pridite na sejo vsi, pa molite po svojem prepričanju ne oziraje se na imetek ali osebno prijateljstvo. Vsakdo ima zdaj priliko, da po svojem mnenju glasuje za najbolj zmožne člane. Torej izrabite jo in p i-dite vsi na sejo. France Gimpel, tajnik Chimney Rock, Mont. Opozarjam vse člane društva “Večernica,”, štev. 42 v Aldridge, Mont., da se bo vršila prihodnja društvena seja drugo in ne prvo nedeljo v mesecu v prostorih Petek & Zobec. Začetek seje točno ob dveh popoldne. Vse člane, ki bivajo v mestu, prosim, da se te seje zanesljivo udeleže. Volili bomo društveni od' bor za leto 1913, poleg imamo pa tudi druge važne točke na dnevnem redu. Obenem opominjam člane, ki so zaostali z mesečnimi vplačili, da poravnajo svoj dolg, ker hočem novemu odboru izročiti čiste knjige. Spodaj podpisani pride dne 8. decembra v Aldridge. Gregor Zobec, tajnik. So Lorain, O. Opozarjam vse članice društva “Zavedne Slovenke”, štev. 104. da se polnoštevilno udeleže pri hodnje seje dne 15. decembra, ker bomo volile odbor za prihodnje leto. Članice, volite po svojem prepričanju. S članico,, ki se ne bo udeležila seje, se bo ravnalo v smislu pravil. Josipina Eisenhardt, la.jnioa Adamsburg, Pa. Opozarjam člane društva “Dom in Svet”, štev. 181, da se prihodnje mesečne seje udeleže polnoštevilno. Na dnevnem redu prihodnje seje imamo volitev društvenih urad nikov za leto 1913 in splošno glasovanje. Pridite na sejo in volite po svojem prepričanju, da ne bo kasneje oporekanja. Kdor ne bo prišel na sejo in se ne bo opravičil s tehtnim vzrokom, bo kaznovan v smislu društvenega zaključka. Karol Žele, tajnik Collinsburg, W. Newton, Pa. Apeliram na vse člane društva “Slov. Zastava”, štev. 64 v Collinsburg, Pa., da se polnoštevilno udelžijo glavne seje, katera se vr-ši dne 8. decembra t. 1. v navadni zborovalni dvorani točno ob devetih dopoldne. Na dnevnem redu imamo več važnih točk kakor tudi volitve društvenega odbora za prihodnje leto. Pridite torej vsi! Vsak naj voli po svojem prepričanju, da ne bode potem nepotrebnega govorjenja napram društvenemu odboru ' prihodnjega leta. Opozarjam člane, ki kaj dolgujejo pri društvu na asesmentu, da poravnajo svoj dolg v starem letu in se potem novemu, odboru lahko izroče vse knjige v redu. Kdor se ne bode vdeležil glavne seje brez tehtnega vzroka, zapade kazni, katero društvo določi. Torej vsi na sejo dne osmega decembra, ker je v skupnem delu napredek društvu in S. N. P. J. Bart. Vertačnik, tajnik. Slovenska Narodna Ustanovljena }. aprila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 v drš. Dlinoi«. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. GLAVNI ODBOR: Predsednik : Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, Willock,Pa Tajnik: Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago ' Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago. NADZORNI ODBOR : Vincenc Canjkar, 1226 a, Tiffang Ave. Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ili. POROTNI ODBOR: John Šarc, box 131, Evergreen Alta, Canada. Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Roek Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaugh, Pa. UREDNIK GLASILA: Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, UL Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe glede nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega • odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika Iz urada glavnega tajnika. Tem potom se opozarja krajevna društva na sklepe pete redne konvencije in spremembe v pravilih vobče, katere stopijo v veljavo s 1. januarjem 1913. Sklenjeno je, da se uradnike vseh krajevnih društev stavi pod varščino za kolikor določi jedno-tina seja: to je tajnike (ice) $400, blagajnike (ice) $600. Društva naj takoj po izvolitvi odbora za leto 1913 naznanijo njih imena in naslove glavnemu uradu, ki bo preskrbel bond za vse pri Surety Co. Z januarskim asesmentom naj pošljejo tudi pristojbino $2. za bond. Nadalje se opozarja, da naj pri sprejemanju novih kandidatov (tinj) društveni uradniki pazijo, da ne sprejmejo kandidatov starih nad 40 let, ako se ne izkažejo z verodostojnimi listinami iz rojstnega kraja, da še niso prestopil,. 45. leta. Ravno tako je treba paziti na prošnje novih kandidatov, predložene društvu šest tednov po preiskavi zdravnika preiskovalca. V takem slučaju je treba zahtevati ponovne preiskave. V smislu novih pravil je ases-ment za vsakega člana (ico) $1.40. S tem je plačano tudi Glasilo. Po prvem januarju 1913 mora vsak član (ica) plačati svoj asesment do 25. za tekoči mespc, drugače se ga suspendira. Asesment, mesečna poročila, prošnje novih kandidatov in sploh vse pošiljat-ve za tekoči mesec, morajo biti poslane na jednoto in biti v rokah glavnega tajnika najkasneje do zadnjega dne v mesecu. Vsi posli med jednoto in društvi se začnejo s prvim in končajo z zadnjim dnem v mesecu in ne s desetim kakor po sedanjih pravilih. Asesmenti se v smislu novih pravil pošiljajo glavnemu tajniku in ne blagajniku, a to le po money order ali bančnem draf-tu; “cheeki” se ne sprejemajo. Pobotnice za sprejete asesmente se bodo v bodoče pošiljale tajnikom (icam) krajevnih društev z drugo korespondenco vred, da se prihrani poštnino. Člani ti prestopijo k drugemu društvu, morajo plačati vse prispevke pri prejšnjem društvu in potem šele zamorejo zahtevati prestopen list. Prispevki se bodo vselej zahtevali od društva, katero izda prestopni list. Apeliramo tudi na tajnike (ice), da se z novim letom poslužujejo novih mesečnih poročil, katera so sestavljena v soglasju z novimi pravili. V poročilih razdelite vsoto $1.40 vplačano od članov (ic) v sklade kakor se zahteva : to je v smrtninski sklad 45 c; podporno bolniški sklad 65 c; po-škodbinski in odpravninski sklad 5 c; rezervni sklad 10 c; upravni sklad pa 15 c. Mesečna poročila napravite dva: enega pošljite glavnemu tajniškemu uradu z asesmentom vred, druzega obdržite v svojem arhivu. Pošiljati mesečna poročila glavnemu blagajniku je nepotrebno. V mesečnih poročilih je rubrika za Slovenski Sanitorij, v katero vpišite vse prostovoljne prispevke, nabrane po članih in nečlanih. Nabrane vsote bomo vselej priobčili z drugimi računi pod naslovom “Sanitorijski sklad”. Bolniška podpora se bo po novem letu nakazala najmanj enkrat v tednu spolnene in nakazane nakaznice. Ponarejene nakaznice se bodo zavrgle, pomanjkljive pa vračale. Apeliramo torej na bodoče tajnike (ice), da vse listine pravilno izpolnijo, da ne bo nepotrebnih stroškov in pa kikanja. Podpora glaseča se za več kot 40 dni ob enem, se ne bo izplačala. Nakaznice predložene po preteku enega meseca po zdravljenju so neveljavne. To naj si zapomnijo člani (ice) in uradniki krajevnih društev, da ne bo kakih nepotrebnih pritožb in pisanja. Smrtnine se imajo v bodoče izplačati v teku 60 dni, to je, če bodo predložene vse zahtevane listine. V slučaju smrti, se ima takoj sporočiti glavnemu tajniku in zahtevati mrtvaški list, katerga mo" rajo sponolniti društveni odbor, mrliški oglednik (coroner) ali zdravnik in pogrebnik pod prisego pred javnim notarjem. Mrtvaški list se mora poslati jednoti z polico vred. Jednoti se mora naznaniti naslov in starost dedičev; če so mladoletni ali če stanujejo v tej deželi, se jim mora postaviti varuha potom zapuščninskega sodišča ¿probate court), preden se jim izplača njih zapuščnina. Za mladoletne dediče v stari do movini pa priskrbijo ondotne oblasti vse potrebno. V mesecu decembru ®o volitve odbornikov krajevnih društev za leto 1913. V odbor je treba voliti člane (ice) ki imajo veselje do dela in ne sprejmejo odbora le za čast, ker taki navadno slabo izvršujejo svoje posle in je vedno nered pri društvu in jednoti. Bodoči odborniki, posebno tajniki (ice), bodo imeli veliko dela, če ga bodo hoteli opravljati kakor je treba in imeti vse v lepem redu. Zato je treba, da se voli zmožne in delavne člane (ice) v tak odbor, ker tajnik je duša društva. « Imena in natančne naslove novoizvoljenih predsednikov, tajnikov in blagajnikov, naj se naznani glavnemu uradu takoj po izvolitvi, da sestavimo nov imenik za prihodnje leto. Potrebno je, da vemo, -kedaj ima društvo svoje redne mesečne seje, kar naj se nam obenem naznani. Kaj je dostojnost? Nekateri časnikraji miatrajo •a dostojnost, ako na podlagi resničnih faktov poročajo neresnico. j cm bolj debela je laž, tolikor-bolj se jim dozdeva dostojna, ker so se pri njih pojmi o dostojnosti ži. ioliko zmedli, do ne vedo, kaj pomeni beseda dostojnost. To zmedenost pri pojmovanju besede dostojnost najdemo le pri kačjem časnikarstvu ki se ponuja vsakemu na prodaj, kot suličarji v srednjem veku Takšni časnikarji so nekakšni moderni Lamin'rni, katere Scotl v svojem romanu “Kenilworth” opisuje mojstrsko. Vsakemu se ponudijo, služijo pa onemu, ki jih boljše plača. Taki časnikarski Lamburni so na razpolago danes ruskemu carizmu, jutri avstrijs. imperializmu, prihodnji teden zagovarjajo ameriške kapitaliste ali pa celega sveta. Plašč vedno obračajo po vetru: pripravljeni so vstopiti za onega, ki jih je plačal, zaeno so pa pripravljeni tudi izdaiti ga, če pride kdo drugi in jih plača boljše'. Tak moderen Lambum je pred štirinajstimi dnevi napadel dnevniku delegacijo pete redne na vse pravilno konvencije S. N. P. J. Od strani se je zaletel nanjo. Logika modernega Lamburna je bila tale “Ker so delegatje in dlelegatinje pete redne konvencije sprejeli ¡resolucijo brata Moleka so socialisti ali pa podpirajo socialistično stremljenje. Zato jih je treba opsovati. Pa kako naj to storim? Aha, že vem! Rekel jim bom, da so brezdomovinci, ker so avstrijski socialisti sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo prati ruskemu carizmu in avstrijskem imperializmu in manifestirajo za svetovni mir. Seveda se bom zlagal, da so socialisti proti osvobodenju Jugoslovanov iz pod turške vlade. Da bo laž vlekla in pri članih in članicah provzroeim mržnjo do delegatov in delegatinj pete redne konvencije, pa resolucijo ne bom uriobčil.” Tako je modroval Lambnrn, ko je koval na-8r‘.te za svoj satanski napad na jedno to. Seveda take napade smatra časnikarski Lamburn za dostojne. Da bodo vsi člani in članice, kakor tudi vsi drugi naročniki na “Glasilo”, spoznali dostojnost časnikarskega Lamburna, prinašamo resolucijo dobesedno. Resolucija v “Zarji” se glasi: “DELAVSTVU VSEH NARODOV V AVSTRIJI! v Bolgarska in Srbija, Grška in Črna gora so oborožene zoper Turčijo. Balkanski knezi so iztrgali moža ženam jz naročja, očeta otrokom, v uniforme so jih vtek-nili in poslali na bojišče. Že bren-ee smrtonosne krogle po zraku. In strojne puške sejejo smrtno snopje. In šrapneli in granate podirajo kakor užigajoča strela človeško .življenje in človeško delo. Na tisoče jih obleži na bojišču, na tisoče jih v taboriščih podleže koleri in legarju, na tisoče se jih po neizrekljivih mukah s pohabljenim telesom povrne k ženi in k otrokom. In ko žanje smrt na bojišču, stradajo'doma matere, žene, otroci brez rednika ! Beda in glad, gorje in obup vsepovsod! Tako končava človečanstvo. krščanstvo, kultura kapitalistične dobe v vojnih strahotah! ,Strašne so grozote balkanske vojne, ampak grozi nam mnogo strašnejša nevarnost. Homatije na jugozapadu so zbudile po vsej Evropi vojni pohlep. Državne velevlasti se igrajo z ognjem. Še nikoli ni bila nevarnost svetovne vojne večja nego te dni! Če se narodom ne posreči, da prisilijo državnike velevlasti k miru, potem se kaj lahko' konča balkanska vojna z ,vojno velevlasti, z vojno, Id bi mobilizirala miljonske vojske Avstrije, Nemčije in Italije, Rusije, Francije in Anglije, ki bi nakopala najstrašnejšo bedo evropskim narodom in pokončala evropsko civilizacijo v svetovnem požaru. Stari smrtni sovražnik evropske' kulture, ruski carizem, se oborožuje na vojno. Se ves o-krvarvljen od uničujoče vojne zoper narode domače dežele grozi evropskemu mini. Carizem, ki je cvet ruskega naroda pomoril na svojih moriščih, v svojih ječah, v sibirskih puščavah; carizem, ki je zadavil narodno življenje Poljske, ugrabil v ukrajini sveto pravico do materinskega jezika, raztrgal zapisano pravico Finske, zasužnjil in razkosal Perzijo — se še drzne postavljati za osvoboditelja in zaščitnika jugoslovanskih narodov, izrabljati njih mladostno silo zase in zažigati Evropo, da ši osvoji vlado na Bospo-mr! Z ruskim carizmom deli italijanski imperializem gren prelit^ krvi. Kar izlepa je planil na neoboroženo Turčijo. Z ognjem in mečem, z vešali in z natezalnico je nesel evropsko kulturo v Tripolis! Njegov razbojniški pohod je pritlikavim državicam na Balkanu ustvaril zaželjen povod za davno nameravano o-svojevalno vojno. Med Rusijo in Italijo pa je tudi Avstro - Ogrska s težko odgovornostjo obremenjena. Ta država, ki ni v stanu v času draginje obvarovati svoje narode najhujše,bede; ki ni Vitanu skončati uničevalne vojne svojih narodov; ki obvladuje, Ogrsko s silo Tisze' in Lukacsa, Hrvaško in Slavonijo s Čuvajevo dik taturo ;ki v Bosni in Hercegovini še vedno ni izpolnila svoje štiriintridesetletne obljube za osvoboditev krščanskih kmetov od turškega fevdalnega prava — ta država se pripravlja, kakor da v domači deželi nima dovolj posla, da nastopa na Balkanu kot sodnica in roditeljica! Avstrijski narodi imajo le en interes na Balkanu: Mirno zamenjavajo blaga z balkanskimi narodi! Naša industrija hoče v Srbiji in na Bolgarskem spečavati svoje blago. Zato hočemo od srbskih kmetov kupovati živino in žito. Da je ta zamenjava blaga že mnogo let otežkočena in ovirana, ni krivda Srbov in Bolgarov. Krivda agrarcev je* v Avstriji in na Ogrskem! Da ceno živini v Avstro - Ogrski poganjajo v višino, prosti tuje konkurence, so dosegli bogati živinorejci, da se je srbski in bolgarski živini zaprla naša meja! če ne kupujemo od agrarnih dežel Balkana nič živine, potem seveda zapirajo svoje trge izdelkom naše industrije. To je zapreka trgovini na Balkanu! In da odstranimo to zapreko, ni treba pošiljati vojakov na mejo. Sesuje še, če zlomimo moč agrarcev v Avstriji in na Ogrskem, če podremo njih carinsko obzidje. Ne vojna zoper Srbijo, temveč boj agr.trni poštni politiki — to je balkanska politika po naših potrebah! Vojni hujskači — njim na čelu dunajsko krščansko - socialno časopisje — nagovarjajo, da mora Avstrija zasesti Sandžak, če bi Srbija segla po njem. Ampak kaj se zgodi s pusto in gorato deželo, ni naša skirb. Pohlepu balkanskih kraljev po osvojitvi ne želimo uspeha. Ampak tudi krvi naših vojakov ne maramo prelivati, da utrdimo zakrknjemu turškemu fevdalizmu oblast nad slovanskimi kmeti. Kdo gospodari v Sandžaku, naj doženejo Turki in Srbi sami! Interesov avstrijskih narodov se ta reč ne dotika. In mala Srbija, ki ne šteje več duš nego dunajsko mesto, ne postane ponosni velevlasti nevarna niti tedaj, če se razširi za nekaj siromašnih vasi! Ves Sandžak' ni vreden kosti enega avstrijskega delavca. , To ni samo naše mnenje. Mogotci sami so pred štirimi leti izr-recno svečano oznanili vsej Evropi, da Avstro - Ogrska nima o-svojevalnih namenov na Balkanu. Pač je berlinski kongres v letu 1878 priznal Avstro - Ogrski pravico, da zasede Sandžak. Ampak leta 1908 se je Avstro - Ogrska odrekla tej pravici in odpoklicala svoje čete iz Sandžaka. Očitna norost bi bila krvavo osvojevanje, ko smo se sami osvojevoljno in iz lastnega nagiba pred štirimi leti odrekli. Zato Avstrija nima vzroka, da bi se vmešavala v balkanske spore. Da bi zavoljo Sandžaka vlekli delavca iz delavnice, kmeta od pluga, da bi žrvovali kri naših bratov in sinov, da bi na tisoče in tisoče rodbin pahnili v bedo, gorje in obup, da bi našemu narodnemu gospodarstvu prizadjali težke rane, — to bi bil brezprime-ren, brezvesten La nedopusten zločin! Avstro - Ogrska je že težko grešila nad ubogim, razkosanim narodom jugoslovanskim. Jugoslovane, ki so podrejeni njeni oblasti. zna vladati le z vojaško diktaturo. S svojo veleagrarno gospodarsko politiko je tirala srbske kmete v obup. Če bi zdaj prelivala kri svojih sinov, da hrani oblast turškega fevdalnega gospoda nad srbskim kmetom; če bi srbskemu kmetu, ki od njega ne kupuje blaga. preprečila, da si izvojuje dohod do drugih tržišč požene sama Jugoslovane v naročje ruskega carizma Zato ker smo smrtni sovražniki carizma, ker vidimo v vsakem razširjenju carjeve oblasti nevarnost za evropsko kulturo. Zato zahtevamo, da Avstro -Ogrska ne zoperstavlja jugoslovanskim narodom z orožjem v roki, da ne ovira razvitka njihove narodne sile. V vseh deželah sveta se oglaša delavstvo zoper vojno, za mir! Naši sodrugi v Rusiji in na Poljskem nadaljujejo ne boječ se strahotnih žrtev, svoj hoj zoper narode moreči carizem. Naši sodrugi v Italiji so protestirali zoper razbojniški pohod v Tripali-tanijo. V Srbiji in na Bolgarskem so se1 zastopniki delavstva v parlamentu hrabro in možato ustavili vojni gonji. Y Nemčij. na Fran coskem, Na Angleškem demonstrira delavstvo za mir! Tako stoji vojnim, hujskačem vseh dežel in vseh narodov nasproti složno in edino kot najmogočnejša mirovna sila mednarodna socialna demokracija. V njenem duhu vršimo tudi v Avstriji svojo dolžnost. Opominjajoči in svareči se oglašamo tudi mi. Tudi za avstrijske narode je. v teh nevarnih dneh le en bojni klic: Roke proč od balkanske vojne! Le eno geslo: Balkan balkanskim narodom! Le ena parola: i OHRANITEV MIRU! SKUPNA EKSEKUTIVA SOCIALNO DEMOKRATIČNE DELAVSKE STRANKE V AVSTRIJI: Za nemško soc. demokracijo: V. Adler, Ferd. Skaret. Za poljsko soc. demokracijo: Ig. Daszynski, H. Diamnad. Za češko soc. demokracijo: Edm. Burian, Rud. Merta. Za italijansko soc. demokracijo: Val. Pittoni. Za jugoslovansko soc. demokracijo : Melhijor Čobal. Za ukrajinsko soc. demokracijo Semen Wityk. To je ona strašna resolucija, na podlagi katere je časnikarski Lamburn opsoval delegate in de-legatinje pete redne konvencije. Kaj pa je v tej resoluciji? V prvem delu resolucije konštatira-jo ukrajinski, jugoslovanski, češki, poljski, nemški in italijanski socialisti v Avstriji, da je vojna z vsemi strašnimi posledicami na Balkanu. Drugi del resolucije se ostro obrača proti ruskemu carizmu, italijanskemu in avstrijskemu imperializmu in zahteva se, da balkanski narodi rešijo balkansko vprašanje za se. Resolucija nam pripoveduje, kako Avstro - Ogrska zatira Jugoslovane in da hoče preliti kri svojih sinov, da hrani oblast turškega fevdalnega gospoda nad srbskim kmetom in goni radi tega Jugoslovane direktno v naročje ruskega carizma. Zdaj pa sodite člani in članice, ko ste prečitali resolucijo in spoznali bodete, kakšen hudoben nasprotnik napada delegate in dele-gotinje, katere ste poslali kot sivo je zaupnike na peto redno konvencijo. Najgorostasnejša laž mu je dobrodošlo siredstvo, da bi napravil v jednoti spor, razdrl organizacijo, katero ste skozi leta gradili s težkim trudom in vporabo vseh svojih agitatorič-nih sil. Z resnico ne morejo nastopiti proti delegatom in delegatin-jam pete redne konvencije, zato se poslužujejo grde in umazane laži. Ako bi se ne borili z lažjo proti zaupnikom S. N. P. J., bi priobčili resolucijo dobesedno in ne bi rekli, da je v resoluciji nekaj, kar ni v nji. Ali proti vojni se niso oglasili le socialisti. “Hrvatski Dnevnik” v Sarajevu, ki je glasilo katoliškega škofa dr. Stadlerja piše, da se lahko le političnim tepcem pripoveduje, da je vojna na Balkanu nastala za osvoboditev krščanskih narodov iz pod turškega jarma. Kdor čita zunanje časnike in zasleduje z bistrim okom sedanje politične homatije in dogodke v Evropi, je kmalu na jasnem, d!a je moderni Lamburn z dnevnikom, v katerem piše, še danes najet suličar ruskega carizma. Ko so pred leti v januarju pokale salve v Petersburgu na ruske delavce, ko so ruski vojaki streljali svoje brate ruske delavce. tedaj se ni časnikarski Lamburn oglasil v dnevniku in rekel: “Zapomnite si slovenske žene in dekleta, ruski vojaki morijo na povelje ruskega cairja in njegove klike svoje brate, ruske delavce, ker se borijo za svobodo in za boljšo bodočnost svojcev.” In kedar pokajo puške v Ameriki na slovenske štrajkarje, (saj ga danes ni večjega štrajka, da ne bi bili prizadeti tudi slovenski delavci), takrat ne najde moderni Lamburn besed za protest proti vladi, ki pošilja milico na neoborožene štrajkarje, ali pa da dovoli, da smejo kapitalisti najeti drhal, da s samokresi in koli napade štrajkujoče delavce. To je po njegovem mišljenju vse v redh, ker so se delavci uprli proti svojim gospodarjem. In taki modemi Lamburni vprašujejo: ne vemo, kaj si nekateri ljudje domišljajo pod dostojnostjo. Ako moderni Lamburni smatrajo zo dostojno, da se ohrani kapitalistični družabni red, naj to povedo odpirto. Saj smo potem na jasnem, da so za morjenje, požig, belo suženstvo za tatvino, rop, nasilje, sploh za to, da delavec ostane' vekotrajen suženj kapitalistov. Povejte to in noben slovenski delavec se ne bo brigal za vaše čenče v dnevni ku. K večjem bo rekel: pojdite se solit z vašo dostojnostjo! Številka društva — Znamenje časa. Iz Halle po ročajo: Z ozirom na vedno ra stočo draginjo mesa so otvorili tukaj mesnico za pasje meso. Že prvi dan je 'bil v mesnici ogro men obisk. Samoposebi se razume, da ne kupujejo pasjega mesa miljonar ji, marveč da služi le delaveem za hrano. 1 . 2 . 3 . 4 . 5 . 6 . 7 . 8 . 9 . 10 . 11 . 12 . 13 . 14 . 16 . 17 . 19. . 20. . 21. . 22. 23. . 24. . 26. . 27. . 28. . 29. . 30. . 31. . 32. . 33. . 34. . 35. . 36. . 37. . • 38. . 39. . 40. . 41. . 42. . 43. . 44. . 46. . 47. . 48. . 49. . 50. . 51. . 52. . 53. . 54. . 55. . 56. . -57. . 58. . 59. . 60. . 61. . 62. . 63. . 64. . 65. . 66. . 67. . 68. . 69. . 72. . 74. . 75. . 76. . 77. . 78. . 79. . 80. . 81. . 82. . 83. . 85. . 86. . 87. . 88. . 89. . 90. . 91. . 92. . 93. . 94. . 95. . 96. . 97. . 98. . 99. . 10O. . .101. . 102. . 103. . 104. . 105. . 106. . 107. . 108. . 109. . 110. . 111. . 112. . 113. . 114. . 115. . 116. . 117. . 118. . 119. . 120. . 121. . 122. . 123. . 124. . 125. . 126. . 127. . 128. . 129. . 130. . 131. . 132. . 133. . 134. . 135. . 136. . 137. . 138. . 139. . 140. . 141. . 142. . 143. . 144. . 145. . 146. . 147. . 148. . 149. -. 150. . 51. . 153. . 154. ' . 155. . 156. . 157. . 158. . 159. . 160. . 161. . 162. . 163. . 164. . 165. . 166. . 167. . 168. . 169. . 170. . 171. . 172. . 173. , 174. 175. 176. 177. 178. 179. 180. 181. 182. 183. 184. 185. 186. 187. 188. 189. 190. 191. Assesment Bol. Podpora Pod škod. in odprav. Smrtnine in pogrebi $ 123.75 $ 322.50 $ —.— $ —v— 1 $ 178.25 148.00 —.— 500.00 74.50 69.50 —.—■ 105.75 33.00 —.— 457.25 392.00 —.— 200.00 157.75 18.00 —.— 100.00 88 00 . 114.00 97.00 —v— 52.00 —.— 106.50 76.00 —.— 101.75 57.00 —.— ' 150.85 207.00 —.— 600.00 . 21.00 —.— 201.25 162.00 —.— 261.25 60.00 —.— - 156.50 153.00 —.— . 181.00 —.— _ 176.50 267.00 —v— 102.50 181.00 —.— 600.00 66.00 31.00 —.— 55.00 29.00 —.—■ 51.50 65.00 —.— 119.00 108.00 57.50 ,93.00 —.— 72 75 n 3 00 58.75 89.00 —v— 54.00 . —.— 109.50 347.00 —.— * 128.75 143.00 —.— 43.00 . —.— _ 37.00 17.00 —.— 147.50 71.00 —.— 165 95 122.00 • SO 00 . 61.75 39Í00 —.— 91.00 195.00 —...—. 16.25 . —#.— 153.00 182.00 —.—■ 67.75 61.00 —.— 47.25 . —.— 101.50 51.00 —.— 120.75 56.00 —v— 61.50 49.00 —.— 75.00 114.50 —.— 109.75 9.00 —.— 151.25 120.00 —.— 109.00 158.00 —.— 40.50 122.00 —.— 53.00 28.00 —.— 600.00 40.50 25.00 —.— _ 155.25 34.00 —.— 33.00 74.00 —.— - . . ____ 51.45 23.00 —.— _ 36.45 26.00 —.— 92.00 116.00 —.— 164.50 104 00 12.00 56.00 . 191.2-5 35.00 —.— 126.25 145.00 12.00 —.—■ 48.75 19.00 —.— 50.75 9.00 —.— Tl 2 50 1Q3 00 123.50 105.00 41.75 15.00 —.— 79.50 105.00 —.— - 153.05 26.00 —.— 37.50 8.00 —. 41.75 28.00 —v 83.75 72.00 —.— 65.00 51.00 88.25 25.00 w 58.75 85.00 —.— - v 33.00 —.— __ __ 51.25 66.00 —v— 74.50 48.00 —.— 100.00 159.50 385.00 —v— 237.50 173.00 —v 199.66 13.00 *—f—• , 48.75 , 74.00 47.00 248.75 99.00 . 29.00 30.00 # . 68.70 52.00 . 105.25 73.00 —. 79.00 147.00 . 111,25 89.00 —. 114.00 91.00 —. 10.50 9.00 —# 55.00 9.00 . 40.00 20.00 —.— 600.00 55.00 10.00 —. - . 117.00 . 59.75 89.00 —. 27.00 61.00 79.00 144.00 250.00 126.50 97.00 # 90.75 55.00 1. 46.75 20.00 — , 189.25 344.00 . . .. 30.00 . . 51.25 21.00 . 35.25 37.00 . 88.50 123.00 . . . 47.50 9.00 . . . , 37.25 37.00 . . 47.75 61.00 v . 41.50 22.00 . - - 64.50 40.00 . __ 66.00 74.00 . . 60.00 80.00 v . 47.50 66.00 v . 39.00 26.00 . 100.50 29.00 . . 41.25 38.00 . . . 131.75 62.00 . . 35.75 61.00 . . 48.00 43.00 . ,. . 92.50 43.00 # 1 . 54.75 60.00 . . 27.50 45.00 , 62.50 51.00 v . 62.50 ' . - , . 42.50 10.00 . , . , 38.75 18.50 . . 42.50 24.00 . . . 131.45 85.00 . 1,100.00 138.25 . . . .- , 57.25 . . . . 92.20 24.00 . . 75.50 103.00 63.75 49.00 - 66.00 33 00 76.25 178.00 40.25 . . 60.75 38 00 83.50 15.00 25.00 50.00 . . 21.25 10.00 . 20.00 20.00 . 66.50 78.35 ... ■ ■■ , • 27.50 58.00 . 22.50 20.00 __ . 31.50 31.00 . 18.00 28.00 _. 27.50 14.00 ' . 13.50 iq on 13.50 42I00 __ 28.75 64.00 . 7.75 10.00 _ . 32.75 53.50 34.00 187.25 138.00 . —.— 40.25 64.00 22.50 42.00 zz 39.50 30 00 31.25 127.00 . 46.25 87.00 . —. 56.00 62.00 100.00 —.— , 50.00 70.00 ... —.— 33.50 60.00 IS 75 Ï 65 80 16.25 10.00 . 97.25 37.00 19.50 lLOO 36.00 43.00 —.— 70.75 24.00 17.50 41.40 __ - 19.50 5 70 . —...— 15.00 * • 15.65 . . 66 50 / 21.00 . —.— . $13,475.91 |$U,594.00 $350.00 |$4,400.00 1 Skupaj 322.50 648.00 69.50 33.00 592.00 118.00 63.00 88.00 97.00 52.00 76.00 57.00 807.00 21.00 162.00 60.00 153.00 181.00 267.00 781.00 31.00 29.00 65.00 108.00 93.00 113.00 89.00 34L00 143.00 17.00 71.00 17.00 122.00 39P0 195.00 182J0 61.00 51.00 56.00 49.00 114.50 9.00 120.00- 158.00 122.00 628.00 25.00 34.00 74.00 23.00 26.00 116.00 104.00 56.00 35.00 145.00 19J0 9.00 193.00 105.00 15.00 105.00 26.00 8.00 28.00 72.00 51.00 25.00 85.00 33.00 66.00 148.00 385.00 173.00 13.00 47.00 99.00 30.00 52.00 73.00 147.00 89.00 91.00 9.00 9.00 620.00 10.00 117.00 89.00 61.00 394.00 97.00 55.00 20.00 344.00 30.00 21.00 37.00 123.00 " 9.00 37.00 61.00 22.00 40.00 74.00 80.00 66.00 26.00 29.00 38.00 62.00 61.00 43.00 43.00 60.00 45.00 51.00 10.00 18.50 24.00 1,185.00 24.00 103.00 49.00 33.00 178.00 38.00 15.00 50.00 10.00 20.00 58.00 20.00 31.00 28.00 14.00 19.00 42.00 64.00 10.00 34.00 138.00 64.00 42.00 30.00 127.00 87.00 162.00 70.00 60.00 10.00 37.00 11.00 43.00 $16,344.00 Kenilworth. Roman. Spisal "Walter Scot. Poslovenil J. Z. — Kroti svoj nedostojni jezik! — je rekla dama. — Nikdar ne bom odgovorila na vrašanje, v katerem je dvom o moji časti. — Ker se braniš odgovoriti, mi pove vse, — je povdaril Tresiljam — Vedi, da mi je tvoj oče dal polnomoč, da te lahko prisilim vbogati. Arni! Vzlic temu da se braniš, te bom rešil iz sužnosti greha. — Ne žugajte mi s silo, — je odgovorila dama in stopila korak nazaj. — Tresiljan ne žugajte mi, ker imam sredstva, da lahko proti sili postavim silo. — Pa menda ne svoje volje za tako slabo stvar! — je rekel Tresiljan — S svojo voljo vendar ne želiš to služnost in nečasno življenje! Prisiliti so te s kakšno sleparijo ... z izsiljeno prisego . . . Arni! V imenu tvojega očetu uničim to čarovnijo in ti ukažem: pojdi z menoj! Po'teh besedah je šel z razprostrtimi rokami proti nji, da bi jo prijel. Ona se je vstrašila in iz njenih ust je prišel obupen krik, ki sta ga cula Miha in Poster. Ko je Poster vstopil, je zakričal: —, Pri plamenu in peklu, kaj pa je? ' Potem se je obrnil proti dami in govoril napol grozeče in proseče. —■ Za božjo voljo, kaj pa delate tukaj izven vaše meje?- . . . Pojdite- proč od tukaj . . . proč od tukaj! . . . Gre za življenje in smrt . . . Vi, prijatelj pa zapustite to hišo . . . predno se moj meč seznani z vašo glavo . . . Miha z-deri meč, pa nas osvobodi njegovega pogleda. — Jaz že ne, — je odgovoril Lamburn. — V moji družbi je prišel in je varen pred menoj . . . Vi kornvalski fant, napravili ste pravo kornvalsko vstajo . . . Zgubite se . . . drugače vas bomo odvedli pred halgaverskega župana, še predno bo solnee zašlo. — Proč, zavržen hlapec! — je viknil Tresiljan. — Vi, gospa pa srečno . . . Zadnja življenska iskra bo ugasnila v vašem očeta, ko mu bom povedal, kaj sem doživel. Odšel je in Arni je s slabin^ glasom klicala za njim: Tresiljan, ne prenaglite se in ne govorite slabo o meni! — No, ta je lepa — je rekel Poster. — Gospa, prosim vas, da odidete v svojo sobo . . . Videli bomo, kako se da odstraniti nevarnost . . . Nikar ne odlašajte! — Ne gibljem se po vasi volji, — je odgovorila dama. — Lepa dama, vi morate! Oprostite mojo predrznost. Grom in strela, to niso trenotki, da bi jih človek izgubljal s praznimi uljud-nostmi ... Iti morate v svojo sobo . . . Miha pojdi za tem predrznim vsiljivcem, ako ti je tvoja sreča pri srci. Odpravi ga hitro od tukaj. Mejtem bom to le samosvojo damo zopet spametoval . . . Fant, izderi meč, pa hajd za njim. —• Sledil mu bom, — je rekel Miha. — Tudi odpravil ga bom od tukaj. Ali človeku, s katerim sem pil zjutraj, ne morem storiti nič žalega. To je proti moji vesti. — S temi besedami se je Miha odstranil. Tresiljan je izbral bližnjico, ki je vodila skozi divji park. V naglici pa ni izbral drevoreda, ki je vodil v vas, temveč. je zašel v druzega, ki je vodil v nasprotno stran, na kateri se je lahko skozi majhna vratiča stopilo na prosto. Tu je obstal trenotek. Bilo mu je 'Vseeno, po katerem potu zapusti kraj, ki ga je črtil. Ali vratiča so bila zaprta in ža trenotek je obstal pred njimi in se zamislil: — Nobenega sredstva nimam, da bi rešil to izgubljeno . . . nesrečno, pa vendar še ljubko dekle, izvzemiši njenega očeta. Obrniti se mora do sodišča .... V tem trenotku je nekdo odprl vrata od zunaj. Vtopil je človek zavit v plašč, s širokokrajnega klobuka je viselo dolgo pero in obstal pred človekom, ki je hotel ven. Oba sta začudeno in grozeče zaklicala drug druzemu: — Tresiljan ! — Varnej! — Kaj delate tukaj ? — je vprašal tujec s strogim glasom, ko se je- poleglo prvo začudenje. — Kaj delate tukaj, kjer vas nihče ne želi in pričakuje? — Varnej tako! Kaj delate vi tukaj? — je odgovoril Tresiljan. — Ali hočete vživati svojo zmago ? Kakor vran ali jastreb, ki skoči na jagnje, potem, ko mu je izkljuval oči? . . . Ali ste prišli sem, da iz,-zovete zasluženo maščevanje poštenjaka? . . . Pes, izderi meč, brani se. Tresiljan je potegnil meč, Var-nej je prijel meč le za zadržaj in rekel: — Tresiljan, ti si blazen . . . Priznam, da so okoliščine proti GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ~ V.TT.- meni. Ali prisežem ti, kot zamore priseči človek pred duhovnikom, da Arni Robsartovi nisem storil nobene- krivice . . . Odprto ti rečem, da se radi te stvari nočem bojevati s teboj! Saj veš, da znam dobro sukati meč. — Varnej, slišal sem, kar si rekel. Ali jaz hočem boljše dokaze, kot so tvoje besede. — Dobil jih boš! —'je odgovoril Varnej. Z desnico je urno izdrl meč in vrgel plašč preko levicei. Napadel je Tresiljana s tako silo, da je bila prvi trenotek zmaga na njegovi strani. Ali Tresiljan ni imel le po maščevanju hrepenečo srčnost, marveč tudi bisitro oko, da se: je Varnej moral zanesti le na svojo moč. Skušal je ujeti sunek s plaščem, ki ga je imel zavitega okoli levice in še predno je Tresiljan osvobodil svoj meč, mu je hotel s kratkim mečem dati krepak udarec. Tresiljan je bil oprezen. Izdrl je bodalo, odbil meč in se boril tako spretno, kot je bilo pri njegovih rojakih v navadi. Varnej je vsled poskusa padel tako nesrečno, da je njegov meč nekaj korakov odletel od njega in je bilo bodalo Tresiljana pred njegovim vratom, predno je mo gel vstati. — Daj mi sredstva, da takoj osvobodim žrtev tvojega izdajstva, — je reikel Tresiljan, — ali pa gledaš solnee zadnjikrat. Mejtem ko je bil Varnej zmešan in hotel vstati, je Tresiljan stegnil roko, da bi uresničil svojo grožnjo, da ga ni zgrabil za roko Miha, kateri je sledil žvenketu mečev, in tako Varne ju rešil življenje. — Tovariš, pojdite z menoj, — je rekel Miha. — Tukaj se je zgodilo že dosti . . . Vzemite svoj nož in proč od tukaj . . . “Črni medved” nama renči nasproti. — Zavrženec proč! — je viknil Treisiljan in se otresel Lamburna. — Ali se drzneš stopiti med mojega .sovražnika in mene? — Zavrženec! — je ponovil Miha. — Na to bo treba odgovoriti z jeklom, kakor hitro bo meh sekta izbrisal. spomine na današnji setanek pri pijači. Zdaj, pes hodi . . . poberi se . . . dva sva proti enemu. Govoril je resnico. Varnej je izrabil priliko in se zopet polastil svojega orožja. Tresiljan je uvidel, da ne more pričeti neenakega boja. Potegnil je mošnjiček in vrgel Mihi dva Srebrnjaka. — Lump, tu imaš plačilo za voditeljstvo . . . Varnej srečno! Srečala se bodeva zopet, ko ne bo nobeden stopil med naju. Varnej se ni upal zasledovati nasprotnika, ker se je pri padcu pretresel. Vendar je pa gledal grozeče za njim, dokler se ni obrnil proti Lamburnu. — Fant, ali si pristaš Foster-ja? — ga je vprašal Varnej. —- Zaprisežena prijatelja, kot noževa klina in držalo, — je odgovoril Miha. —- Tu imaš zlat, pa pojdi za tem fantom in glej., kje lazi. Potem mi pa prinesi poročilo v dvorec. Malopridnež, pa molči, ako ljubiš svoje življenje. — Dosti ste povedali. Jaz lahko sledim sledu kot lovski pes. Po teh besedah je odšel, Varnej je pa stopal proti dvorcu. Miha je ropotal z denarjem v žepu in mrmral na tiho: -—- Onim tepcem sem govoril o Eldoradu . . . Pri sv. Antonu za ljudi moje vrste je stara Anglija najboljši Eldorado! Tukaj dežuje zlato . . . Treba je le stegniti roko, pa že človek nekaj dobi. Ako ne dobim poštenega deleža od teh našemljenih tepcev, naj se moj meč stopi kot ledena sveča. Peto poglavje. Foster se je prepiral še z lepo damo, ko.je nekdo zažvižgal pri durih. — No, ta je pa lepa. To je znamenje vašega gospoda. Kaj naj mu rečem o tem neredu v hiši. Malopridnežu Lamburnu je vedno nesreča za petami. Najbrž je utekel vislicam, da pogubi mene. — Mir, gospod! Odprite svojemu gospodarju! — je rekla dama. — Moj gospod, moj dragi gospod, — je vskliknila, ko je hitela proti vhodu, na kar je iznenad-jena pridjala: — Ah, le Rihard Varnej je prišel. — Gospa, tako je, —* je pritrdil Varnej in se spoštlijvo priklonil pred damo, ki je nejevoljno prikimala z glavo. — Seveda je le Rihard Varnej. Vendar je. pa treba pozdraviti prve sive oblačke, kedar se dani na vzhodu, ker naznanjajo prihajajoče solnee. — Ali pride moj gospod še da-, nes? — je vprašala dama z veselim vzhičenjem, mejtem ko je Foster še enkrat ponovil vprašanje. Dalje prihodnji?. Društvena naznanila. Cleveland, O. Apeliram na vse člane (ice) društva “Lipa”, štev. 129, da se polnoštevilno udeležijo glavne seje, ki se bo vršila dne osmega decembra. > Na tej seji bo društvo določilo, kakšna bo zastava, katero bo naročilo. Volili bomo tudi odbor za leto 1913. Bratje in sestre ¡Vsakdo ima pravico voliti po svojem prepričanju. To se pravi, da lahko glasuje za oneva, ki je po njegovem mnenju najsposobnejši za odbornika. Ne glejte na osebno prija teljstvo, marveč vpoštevajte le’ zmožnosti. Karol Penko, tajnik. , Aurora, Minn članicam društva ‘ ‘ Zvezda ’: štev. 111 se naznanja, da bode dne 8. decembra glavna letna seja in volitev novega odbora za leto 1913. Katera izmed članic se ne udeleži te glavne seje plača 50c v društveno blagajno. Dolžnost je, da se vsaka članica udeleži siejg, da potem ne bo nepotrebnih besed o novem odboru in društvenih sklepih. Seja se prične točno ob pol dveh popoldne v navadnih 'prostorih. Marija Kovach, tajnica. Clinton, Ind. Poživljeni vse člane društva “Skala”, štev. 50, da se polnoštevilno udeležijo mesečne seje dne prvega decembra. Na dnevnem redu so važne točke in volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Na zadnji seji se je zaključilo, da plača vsak član, kteri se ne vdeleži prihodno seje, 50c v društveno blagajno, ako se ne opraviči s tehtnim vzrokom. L. Prašniker, tajnik. Conemaugh, Pa. Vsem članom društva “M. Da mca”, štev. 44 naznanjam, da se glavna letna seja vrši dne osmega decembra ob dveh popoldne v “Slov. Izobr. Domu”. Na dnevnem redu imamo splošno glasovanje in volitev odbora za prihodnje leto. Prosim vse člane, da pridejo točno ob dveh na se jo, da začnemo z delom, ki je za našo celo podporno organizacijo in naše društvo zelo važno. Ako se katerih članov ne bo udeležil seje, ne da bi v svojo opravičbo navedel tehten in važen vzrok, bo plačal 25 c v društveno blagajno. John Brezovec, tajnik. Društvo se zaveže plačevati svojega učitelja, — pevovodjo, točno vsaki mesec, ter obenem mu pomagati k boljši eksistenci, tudi izven društvenega delokroga. Pevovodjem dobre zmožnosti se nudi lepa prilika. Ponudbe in informacije naj se pošljejo do 15. dec. t. 1. na sledeči naslov: Slov. pev. in izobraževalno društvo “Bled” Lock Box 281 Conemaugh, Pa. — Dnevni stroški balkanske vojne. Stroški za vsakega vojaka v času vojne znašajo na dan od $1.50 do $1.70. Boigarska ima na bojišču 355.000 vojakov, stroškj, računjeni po $1.60. znašajo torej vsak dan $5200; Srbija 275.00 vojakov; Grška 30.000 vojakov; Črna Gora 4’0.000 vojakov,- Turška 800.000 vojakov. Vojaki vseh vojskujočih držav stanejo torej vsak dan $2,040.000, % mesečno $6,240.000. Pri tem niso všteti stroški za municijo. La Salle, 111. Apeliram na vse člane društva “Sokol”, štev. 98, da se polnošte vilno udeleže redne mesečne seje dne 8. decembra. Volil se bo društveni odbor za leto 1913. Sedaj imate priliko, da izberete take člane v društveni odbor, ki bodo delali za napredk društva in pro-cvit S. N. P. J., da ne bo pozneje nepotrebnega oporekanja zaradi katerega odbornikov. Priporočam vsem tistim, ki dolgujejo kaj na mesečnem asesmentu, da poravna" jo vse do prihodnje seje, da se na" pravi celoletni račun in bodo za prihodnje leto čiste knjige. Prihodnja seja se začne ob eni uri popoldne, ne več ob treh popoldne. kot je bilo to do sedaj v navadi. Ig. Volk, tajnik. Black Diamond, Wash.. V naznanilo vsem članom in članicam društva “Planinar”, štev. 57. Prihodnja redna seja se vrši dne osmega decembra. Začetek točno ob nol dveh popoldne v navadnem zborovalnem prostoru Ker imamo poleg volitve odbora za leto 1913 še mnogo druzih važ nih točk na dnevnem redu, je v intersu društva in naše cele podporne organizacije, da se vsi elani udeležijo seje. Gregor Porenta, tajnik. Frontenac, Kans. Opozarjam vse članice društva “Vijolica”, štev. 164, da se zanesljivo udeleže seje dne prvega decembra, ker bomo na tej seji volile odbor za leto 1913. Ana Beuz. Chicago, 111. Opozarjam vse članice društva “Nada”, štev. 102, naj se zanesljivo udeležijo prihodnje seje dne 8. decembra v navadnem zborovalnem prostoru, ker bomo na tej seji volile odbor za leto 1913. Seja, na kateri se voli društven odbor, je toliko važna, da ne bi smela izostati nobena članica, ako ni bolna ali jo ne zadržujejo^ zelo važni posli. S-stre bodimo složne kot do sedaj, ker le v slogi je moč ! , Mary Kočevar, blagajničarka. Muddy, 111. Priporočam vsem bratom društva “Kras”, štev. 156, da naj se bolj redno udeležujejo mesečnih sej.. Na zadnji seji smo zaključili, da bo plačal vsakdo v društveno blagjno en dolar, ki se ne udeleži prihodnje seje, na kateri bomo volili društveni odbor za prihodnje leto. Mihael Vidič, tajnik. Skidmore, Kans. Obveščam vse brate društva '“Prijatelj”, štev. 76, da smo na novemberski seji zaključili, da naj se vsak član udeleži prihodnje društvene seje, katera se vrši drugo nedeljo v mesecu decembru. Ker imamo na dnevnem redu volitev društvenega odbora za prihodnje leto, se samo posebi razume, da je seja zelo važna. Martin Jurečko, tajnik. LISTNICA UREDNIŠTVA. Radi praznika je odšla današnja izdaja že v sredo zjutraj v stroj. Vsi dopisi in protesti, katere smo prejeli v sredo zjutraj so izostali in jih bomo priobčili v prihodnji izdaji. Pozdrav vsem! ADVERTISEMENTS. Phone Lawndale DS. K. D. ARFOED 7518 zdravnik in operator. Specialist za ženske in otročje bolezni. Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer. 2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste. RAZPIS SLUŽBE. Slov. pev. in izobraževalno društvo “Bled” išče dobro, izurjenega pevovodjo. To pevsko društvo obstoja pod lastnim “eharterjem” in ima svo jo lastno dvorano in vse potrebno za pouk v petju, kakor tudi glede splošne izobrazbe. Ima nad 200 podpornih in rednih članov, katerim oskrbuje čitalnico, dramatične prireditve itd. Vsled tega je temu društvu obstoj trajno zasiguran. Sedem in osemdeset tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N kateri živijo v drugih državah, zope drugi v stari domovini. Pošiljajo nar; s pošto svoje prihranke, ker je ena na. večjih in najvarnejših bank v Arni-riki. Z enim dolarjem lahko začnet vlagati in vloga vam bo nosila štiri o> sto obresti. Tli e Cleveland Trust Company SAVINGS BANK 5 MIL. DOLARJEV St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND Za pet dolarjev na leto lahko naj* mete hranilni predal (box) iz Armory vega jekla, v katerem so vaši pri vat n papirji, vrednosti varni pred ognjen tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi Vabimo Vas, da si ogledate hranilu-predale med uradnimi urami. J. S. JABL0NSK1 Slovenski fotograf izdeluje vsa v foto#rafično stroke spadajoča dela dob e in poceni 6122 St Clair Avenuev CLEVELAND OHIO DR. ADOLF MACH ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-— — voru. — — 2601 S. Laivndale Av. vogal 26th St. CHICAGO, ILLINOIS. linijske smodke najfinejše kakovosti z znakom SJ.P.J, dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni John Breskvar, 3528 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0. 1.9% od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J.! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc. Vprašajte za cene! Podpirajte domače in bratsko podjetje! VVažno uprašanje! m mi opravi najbolje in najceneje Konzularne st aro kr aj sU sodnij ste vojaške^ zadeve ✓ UMBF 0/2 drove st ^Milwaukee,Wis., na protestni SHOD proti svetovni vojni - Jugoslovanski delavci v Chicagi in okolici! Doli v enem najtemnejših kotov evropejske civilizacije — na Balkanu, se je doigrala najkrvavejša drama. Na tisoče naših nesrečnih bratov — delavcev in poljedelcev, kristjanov in mohamedancev je izdihnilo za interese denarnih mogotcev vseh narodov. Na tisoče družin je v tem groznem klanju izgubilo svojce: može, očete, sinove in brate. Po poročilih z bojišča, so balkanski zavezniki jačji kot so mislili denarni mogotci vseh narodov, ki so si izbrali Balkan za pozorišče svojih denarnih špekulacij. Zdaj, ko se nagiba vojna koncu in je pričakovati v kratki dobi miru, se je vzbudila ljubosumnost’evropejskih velesil, ki so le zastopnice svojih kapitalistov. Vmešati se hočejo v vojno, kar zna zanetiti splošno evropejsko vojno. Avstrijski imperializem in ruski carizem, ki se opirata na svoje zaveznike — prvi na Italijo in Nemčijo, drugi na Francijo in Anglijo. — stezata svoje kremplje po Balkanu. Ker nimajo velesile nič iskati na Balkanu in naj Balkan ostane za balkanske narode, ker bi splošna evropejska vojna prinesla neiz-recno gorje vsem evropejskim narodom, je sklenil vzajemni odbor raznih socialističnih organizacij v Cook County prirediti dne 1. dec. t. 1. ob dveh popoldne VELIK JAVEN PROTESTNI LJUDSKI SHOD v Woosters dvorani, Lake in Desplaines St. Na shodu bo govoril za Jugoslovane srbski sodr. B. R. Savič. Govorniki v druzih slovanskih in neslovanskih jezikih. Delavci vsi na shod, da povzdignete svoj glas proti splošnemu evropejskemu klanju! VZAJEMNI ODBOR socialističnih organizacij v Cook County, 111. I SLOVENCI V CHICAGI POZOR! X f V t v I SLOVENCI VABILO NA KONCERT, _-------------- katerega priredi---------- Pevsko Društvo Slovan V SOBOTO DftE 30. NOVEMBRA T. L. v Narodni dvorani, 18. cesti in Center Ave. Spored: PETJE, dvodejanska šaljiva igra “TRIJE TIČKI’’ in ples. Pevske točke izvajajo tri pevska društva, Začetak programa- točno ob. osmih zvečer. Vstopnina za moške 25c. Dame v spremstvu so vstopnine proste. Za obilen poset se priporoča ODBOR. ;.,;„;„;..;^.:..X-<“W>>^X"X"X*,:"X“;--Xh:“X“X"X”X“X,-X"!,<“X^"X"X*<’ POZOR! ROJAKI! POZOR! Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Slivovic, Tropinovec, High Lile Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino, katere prodaja A. HORWAT, JOLIET, ILL. Pozor! Gostilničarji! Pozor! Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist! Ako k naročilom priložite denar, Tam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. VI lahko pišete svoje račune, razprave, bilanco itd. pri navadni uporabi Remington-ovega za seštevanje in odštevanje Pisalnega stroja (Seštevata! mehanizem Wahla) in kedar bodete prišli do konec stopca, bodete imeli vsoto pravilno izračuneno. Vidna pisava in seštevanje. Piše in sešteva ali odšteva obenem, ne da bi bilo treba še kakšnega posebnega dela. Delo je olajšano za polovico in natančnost dela je zajamčena. Remington Typewriter Co (Incorporated) 35 So. Wabash Ave, Chicago, ID. 252!. EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, Ill.j ajvečj .VB, ] ATE Največja slovanska tvornica za EA-8TAVB, REGALIJE, ZNAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki. Izdeluje zlate znak« za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki. Pižit« po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od poznanih društev. Letnik je rodom Ceh, piše slovenski in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar jgajlfffepra «e je ustanovila. *"* IAJIEČJA SLOVARSKA TISKARAA V AMERIKI JI f f T T t f ❖ f T T t Narodna Tiskarna 2/46.50 Blue Island Mve., Chicago, III. Mi Češkem, Naša tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku, posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: :: :: The Lake Shore Banking and Trust Co. USTANOVLJENA 1890 Assests: nad $3,600.000.00 Hranenje in splošni bančni posli- ' Posojil* žemljižš» i» 56. cesta ia St. Clair Ave. Huroa Rood ia Prospect Ave. Superior Ave. ia Addisoa Road. Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačem© 4 od sto. Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajana« pnsu brodue listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmurskih črt. Selimo Vase g« znanstva. ¡no M Sundry, preds. Harley B. Gibbs, po< preds. H. W. King, J Horaeo .Tone», blagajnik. Walter 8. Bowler, tajnik in blag. . L. C. Kollie in George F. Schulze, pomožna cashier. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. F. Kerže C«. 2616 S. Lawndai* Ira. Ghleafo, Illinois