OCENE IN POROČILA





O jezikovnih zmožnostih znakovnega jezika

Wendy Sandler, Diane Lillo-Martin: Sign Language and Linguistic Universals.

New York: Cambridge University Press, 12006. 547 str.

To je pionirska monografija o znakovnem znakovnem jeziku lahko govorimo o npr.

jeziku, narejena na podlagi več kot dvajset- ameriškem znakovnem jeziku ( American

letnih raziskav na tem področju, dveh avto- Sign Language /ASL/), ki je avtoricama

ric Wendy Sandler (Univerza Hajfa, Izrael) tudi gradivno izhodišče za raziskave; zaradi

in Diane Lillo-Martin (Univerza Connecti- nujnosti prikaza razlik v sistemih različnih

cut, ZDA) in dosedaj najobširnejše izvirno (področnih) znakovnih jezikov pa sta si

jezikoslovno delo na področju znakovnega avtorici primerjalno-kontrastivno izbrali še

jezika.

izraelski znakovni jezik ( Israeli Sing Lan-

guage /ISL/), nizozemski znakovni jezik

V osnovi je ugotovljeno in tudi sistemsko ( Sign Language of the Netherlands /SLN/)

dokazano, da gre pri ubesedenem in zna- in brazilski znakovni jezik ( Brazilian Sign

kovnem jeziku za dva naravna jezikovna Language /LSB/).

sistema ( two natural language systems),

ki sta se izoblikovala na osnovi različnih Oba naravna jezikovna sistema – tako

predispozicij nosilcev oz. prenosnikov ubesedeni jezik kot znakovni jezik – sta

(slišeči nasproti neslišeči /gluhi in naglušni/ produkt enakega razuma, zato je smotrno v

ljudje). V smislu dveh vzporednih je- teh dveh takorekoč organskih/izhodiščnih

zikovnih sistemov je znakovni jezik vzpo- jezikih iskati skupne splošne lastnosti,

rednica ubesedenemu/govorjenemu je- ki bi olajšale dostopnost in sploh splošno

ziku in se uresničuje v govorici kretenj in vsakdanjo komunikacijsko sprejemljivost

mimike (nasproti glasovni besedni znakovnega jezika. Pri tem je bistveno,

govorici).

da je tista primarnejša oblika znakovnega je-

zika govorica kretenj (z obrazno mimiko) in

Raziskovanje znakovnega jezika potrjuje da je pri ubesedenem jeziku govorjeni jezik

določene jezikovne in jezikoslovne uni- primarnejši od /za/pisanega, kar posledično

verzalije na fonološki, morfološki in skla- prinaša primerjavo med kretalno govorico

denjski ravnini, obenem pa se odkrivajo (znakovnega jezika) in govorjenim jezikom

skupne univerzalije znakovnega jezika (v okviru ubesedenega jezika).

nasploh, ne glede na siceršnje jezikovno

oz. geografsko področje. Tako npr. v na- Lahko trdim, da monografija izpolnjuje

sprotju z jezikovnimi sistemi slišečih pri vsaj dva namena: 1) poiskati skupne je-

Jezik in slovstvo, let. 55 (2010), št. 5–6

82 Ocene in poročila

zikovne in jezikoslovne lastnosti znotraj da fotografije in skice – kretnje so v knjigi

znakovnega jezika nasploh (tj. ne glede na prikazane s fotografijami, potek kretenj pa

geografsko področje) in 2) narediti še »zu-

s skicami.

nanjo« primerjavo z govorjenim jezikom,

s tem da je sistemska nepredvidljivost pri Poudarki in ugotovitve v knjigi

kretalnem (nelinearnem) uresničevanju (pospremljeni s komentarjem)

znakovnega jezika precej večja (po mnenju

avtoric prav igrivo kalejdoskopska), kot je Pri leksikalnem naboru znakovnega jezi-

pri govorjenem jeziku.

ka v zapisani različici bi znake (izražene s

kretnjo ali obrazno mimiko ali z obojim)

Kompleksnost znakovnega jezika kot na-

lahko ubesedovali kot leme oz. osnovne

ravnega jezikovnega sistema odkriva semi-

oblike leksemov, vse upoštevane leksem-

ologija, ki pomenskost znakov oz. kretenj ske in slovnične kategorije pa kot ubese-

obravnava s sociološkega, psihološkega, dene pripise v oklepajih. Pri leksemskih

filozofskega in komunikativnega vidika.

kategorijah se besednovrstno ločevanje

posledično uresničuje že v besednem redu,

Knjiga je namenjena zlasti jezikoslovcem medtem ko se slovnične kategorije (tj. deter-

oz. ljudem, ki so se že praktično in pro-

minativnost, čas, vid, nikalnost in modal-

blemsko ukvarjali z znakovnim jezikom. nost) izražajo kot (pod)sestavine siceršnjih

Ima pet obširnih poglavij s petindvajse-

pomenskih kretenj.

timi podpoglavji, katerih kratki in jasni

naslovi že razkrivajo, da je eden od name-

Z vidika količine in taksonomije gre za odpr-

nov avtoric potrditi in utrditi sistemskost to množico znakov oz. kretenj, tako v smi-

znakovnega jezika: I Uvodno poglavje/

slu kombiniranja kot dodajanja novih. Inhe-

Introduction (v smislu, ali lahko govorimo rentne kategorije vsakega znaka oz. kretnje,

o soobstoju dveh naravnih jezikov, 3–18), ki nastopajo istočasno, so ročno obli-

II Morfologija/Morphology (v podpoglav- kovanje ( hand configuration, handshape), jih je obravnavana oblikoslovna, oblikotvor-premikanje ( movement) in mesto premi-

na in besedotvorna morfematika, 19–109), kanja ( location), in vsako odstopanje pri III Fonologija/Phonology (s podpoglavji o njihovem izvajanju oz. artikulaciji pomeni

zapovrstnosti in hkratnosti fonoloških pr-

že manjši ali večji pomenski razloček –

vin v znakovnem jeziku, o ročnem obliko- odstopanja pri izvedbi kretnje (glede na

vanju sporočanega v okviru zmožnosti izhodiščno kretnjo) so torej vedno pomen-

leksikalnega nabora v znakovnem jezi- ska. Kanonična formula ročne kretnje oz.

ku in o sporočilni vrednosti zlogov in ročne kreacije kretnje je simbolno izražena

prozodičnih prvin v okviru znakovnega kot H(and) C(onfiguration) > L(ocation –

jezika, 113–278), IV Skladnja/Syntax initial ‘začetna’) – M(ovement) – L(ocation –

(z obravnavo stavčnih zgradb v znakovnem final ‘končna’) in ima različice glede na in-

jeziku, členitve po aktualnosti in stavčne tenzivnost (LL – M – LL) ali trajanje

intonacije, zlasti z vidika vprašalnosti, (L – MM – L) ipd. Po ocenah avtoric

281–474), V Modalnost/Modality (s simul-

ima ameriški znakovni jezik okoli sto petde-

tanostjo sporočanih znakov, 477–510), sle-

set bazičnih ročnih kretenj, ki razlikoval-

dita še popis upoštevane strokovne literatu-

no izražajo pojavnost in predmetnost.

re (References, 511–540) in abecedni popis

uporabljenega strokovnega izrazja (Index, Pomensko oz. sporočilno odločilna je za-

541–547). Nujna sestavina knjige so seve-

menjava ene izmed naštetih inherentnih



Ocene in poročila 83

kategorij v njihovem sinhronem nastopanju, (197). Osnove sestavine znaka/kretnje t. i.

npr. ‘dotik’ in ‘bolan’ se razlikujeta samo prozodične morfologije v znakovnem jeziku

v mestu premika/dotika, tako gre v prvem so še oblika roke, položaj roke (sprednja/

primeru za dotik sredinca desne roke na hrbtna stran), dolžina in intenzivnost (54);

hrbtno stran leve roke, v drugem primeru naštete sestavine se kombinirajo še v nove

pa za dotik sredinca desne roke čela ipd. sestavine in podsestavine, ki v kretalni go-

Ročna kretnja npr. razlikuje med sobo, vorici izražajo izhodišče, cilj, zaporedje, pisarno in škatlo, med kroglo in žogo ipd. sledje, spremembo, ritem ipd.; torej pri (105).

ročni kretnji so izrazito poudarjene sestavine

‘oblika, pot, premikanje’ (249).

T. i. enostavni glagoli tipa dati ( give) ,

položiti ( put) vključujejo znakovno/kre-

Množica karakterističnih vzorcev, tipičnih

tenjsko sestavino ‘smerno premikanje/gi-

za ročne kretnje, je omejena na omejeno

banje’, naklonski glagoli tipa želeti ( want) množico pojavov tipa ‘tanko + okroglo’, izražajo naklon zgolj s položajem telesa ‘ozko + naravnost’, ‘široko + naravnost’,

oz. s spremembo položaja telesa (31–33). ‘ploščato + okroglo’, ‘globoko + okroglo’

Glagol vprašati ( ask) lahko razen s kretnjo in na množico konkretnih entitet ‘človek’, izražamo tudi s stremenjem oči ali z nagi-

‘žival’, ‘vozilo’, ‘letalo’, ‘drevo’ (78); ob-

bom glave (42–43). Pri gledati ( look at, 48) staja še tipologija ročnih kretenj, ki izražajo je v oklepajih pripis, ki ubeseduje določeno entitetne lastnosti, smerne lastnosti, prostor-podsestavino siceršnje kretnje, oblikovane ske lastnosti, lastnosti poti, lastnosti premi-

z roko [podaljšati, trajanje, nesprestano, kanja/gibanja, lastnosti načina (81).

navadno, nepretrgoma]; pri ravno tako po-

gosto rabljenem pridevniku bolan ( sick), Trajno težišče pa je na čimbolj jasni reali-zlasti kot delu povedka, je tudi pripis, ki zaciji, zato govorimo o prozodični besedi,

ubeseduje gibalno podsestavino siceršnjega prozodični frazi in intonančni frazi (119).

znaka oz. kretnje z obliko roke [vnaprej,

dovzetnost, nadaljevanje, neprestano, po-

Precej visoka stopnja nelinearne simulta-

gosto, intenzivno, verjetno, dokončno], pri nosti je logična osnova za kompleksnejše povedati ( tell, 49) je podsestavina siceršnje znake oz. kretnje, tako da so pogostejše kot kretnje [realizacija, nerealizirano izzivanje/

enostavni znaki za enostavne kretnje.

spodbujanje]. Neke vrste podkretnja drugih

dveh najbližjih kretenj v poročilu kot On je Tako kot v besednem jeziku je tudi v zna-

podjetnik, On je dober je pomožni glagol kovnem jeziku lahko znak oz. kretnja biti, ki je v kretalni govorici dejansko pri-logična pomenotvorna sinteza dveh

kazan kot vez.

osnovnejših znakov oz. kretenj (ki se v be-

sednem jeziku izrazi v novi tvorjenki), npr.

Glede na položaj prstov na roki in glede na spati ( sleep) + sončni vzhod ( sunrise) = za-obliko ročnega znaka oz. kretnje lahko go-

spati/prespati ( oversleep), misliti ( think) +

vorimo tudi o izhodiščni nevtralni kretnji in poročiti se ( marry) = verjeti ( believe), mis-v nadaljevanju o izpeljavnih kretnjah (164). liti ( think) + dotakniti se ( touch) = ne dati Ena osnovnih sestavin kretalne govorice, miru ( obsess), pri čemer se kretnji ne nizata kot uresničitve znakovnega jezika, je se-linearno, ampak se sinhrono sintetizirata v

stavina ‘premikanja/gibanja’ s podoblikami novo sestavljeno »tvorjeno« kretnjo (10–11,

kot ‘sploščiti, zravnati, pritiskati/stiska-

137). Dopolnila kot modifikatorji glagolov

ti, treti, obračati, vrteti, obkrožiti, nihati’ se lahko izrazijo kot (pod)sestavina kretnje, 84 Ocene in poročila

ki v osnovi prvenstveno izraža glagol, npr. ru Dva me sprašujeta (30) pa je v izražanje

pri glagolih obesiti [dolg/kratek predmet], razmerja vključeno tudi število (nakazano vleči [dolg predmet/šop stvari] (84).

s prsti) v smislu Oni [dva] spraševati jaz,

smer premikanja oz. gibanja pa je hkrati

Ročne kretnje izražajo tudi obrazila be-

tudi smer členitve po aktualnosti.

sedotvornih pomenov – obstaja kretnja

za npr. vršilca/nosilca dejanja študent Pri skladnji znakovnega jezika lahko govo-

( learner, 66).

rimo o prostorski skladnji ( spatial syntax,

480), kar je neposredno povezano s kret-

Pri besedotvorni morfologiji je tudi zna-

njo, ki je primarna enota znakovnega jezi-

kovno/kretenjsko tvorno zlasti razmerje ka. Ravno s simultanostjo kretenj (v prosto-

glagol – samostalnik. Tako je oblika kretnje ru in času) predstavlja znakovni jezik oz.

enaka, intenzivnost premikanja pa večja pri kretalna govorica neke vrste izpopolnitev

npr. pomesti ( sweep) in manjša pri metla ubesedene govorice oz. govorjenega jezika, ( broom), večja pri likati ( iron) kot pri likal-zlasti v smislu spremljajočih mentalnih in

nik ( iron), 54. S kretnjo se jasno izrazi gla-

družbenih razmer.

gol, motiviran iz samostalnika, npr. wood-

chop ( odsekati), feet-walk ( pešačiti). Poleg Nelinearnost in neke vrste hierarhična tega pomenskost določenih znakov/kretenj sinhronost je v govorici kretenj in obrazne

zahteva tvornost obeh rok, npr. hrapav mimike povsem naravna, zadrega se poja-

( rough) – krut ( characteristicall cruel, 57), vi pri zapisu, ki mora ohraniti, čimbolj miren/tih ( quiet) – molčeč ( taciturn, 187).

pristno zabeležiti skretani dogodek – ta

medbesedna in medstavčna ipd. hierarhija

Prevzeti denotati se v znakovnem jeziku se lahko nakaže npr. z uporabo oklepajev;

še najbolj avtentično izrazijo s prstnim pri zapisu bi se mogoče okrogli oklepaji

črkovanjem in z ustno mimiko – tovrstna lahko uporabili za neobvezno izražene zna-

prilagoditev je podobna glasovnim in arti-

ke/kretnje, oglati pa za spremno ubesedenje

kulacijskim prilagoditvam v govorjenem kategorij, pri katerem se poleg ročnih kre-

jeziku (95).

tenj pogosto uporablja tudi obrazna mimi-

ka, zlasti za izražanje dodane modalnosti

Tako kot vsebina znakov/kretenj za npr. Njen mož kuha kosilo z veseljem – Njen

določene entitete je pomembna tudi vsebi-

mož kuhati [trajanje] kosilo [veselje] (61).

na razmerij med entitetami. Npr. osnovno

stavkotvorno razmerje, t. i. prisojevalno Pri znakovnem jeziku je še najbolj ko-

razmerje med osebkom in povedkom, sot-

rektno govoriti o diskurzni skladnji ( di-

vori že lokacija oz. mesto tvorca kretane-

scourse-oriented language, 319) ali tudi o

ga poročila ( the subject location, 30) – v prostorski skladnji ( spatial syntax, 480), ki znakovnem jeziku oz. kretalni govorici je samoumevno že vključuje tudi členitev po

torej več kot očitna in zelo neposredna po-

aktualnosti. Del aktualnostne členitve pa

vezanost poročanega dogodka s prostorom je tudi intonacijska prekinitev ( intonation

in časom. Z vidika mesta tvorca kretanega break, 289), ki lahko vnaša zaznamovanost

poročila so zelo jasno izražene spremembe oz. ekspresivnost sporočanega, npr. Mož

smeri premikanja in spremembe mest/loka-

opaziti otrok – Otrok, mož opaziti – Opaziti

cij vseh vključenih udeležencev v primerih otrok, mož; zgledi potrjujejo diskurzni be-

kot Jaz sprašujem njo <> Ona sprašuje sedni red in pričakovano izrazito diskurzno mene <> Ona sprašuje njega (27), v prime-usmerjeni jezik.



Ocene in poročila 85

Za sklep. Predstavljeno potrjuje, da je Pri vsem naštetem bi nam lahko bile to-znakovni jezik povsem samozadosten je-

vrstne monografije pri opisovanju in razvi-

zikovni naravni sistem. Da pa bi se na-

janju slovenskega znakovnega jezika zelo

ravno in enakopravno razvijal, ga je v vsaki dragoceni teoretični pripomočki vsaj še na-

družbi treba najprej prepoznati in priznati, slednjih deset let.

in v nadaljevanju seveda ustrezno in do-

volj izčrpno opisati, hkrati pa vsestransko Andreja Žele

družbeno razvijati.

Inštitut za slovenski jezik

Frana Ramovša v Ljubljani

andreja.zele@zrc-sazu.si

Mateja Pezdirc Bartol: Najdeni pomeni: empirične raziskave recepcije

literarnega dela. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije

(Slavistična knjižnica 15), 2010. 277 str.

Mateja Pezdirc Bartol se v svojem ra-

ca predstavi, kako so različne teorije v 20.

ziskovalnem delu posveča vlogi bralca stoletju in sodobnosti videle (obravnava-

in recepciji proznih ter dramskih besedil. le) vlogo bralca. Bralec monografije tako

Na Oddelku za slovenistiko ljubljanske v tem delu obnovi lastno vedenje o posa-

Filozofske fakultete predava slovensko meznih teorijah, ki predstavljajo temelj v

književnost, njen osrednji predmet pa je raziskovanju literarne recepcije. Z nekate-

pregled slovenske dramatike. Pred preda-

rimi poudarki so to naslednje:

vateljskim delom se je ukvarjala tudi z ra-



– angleška literarna kritika (najintenzivne-

ziskovanjem in poučevanjem slovenščine

je in najbolj sistematično se je z odnosom

kot drugega/tujega jezika, kar med drugim

bralec – besedilo ukvarjal Ivory Arm-

dokazujeta učbenika, katerih (so)avtorica

strong Richards);

je: S slovenščino nimam težav (2002) in



– ameriška nova kritika (njen namen je

Literarna sestavljanka: umetnostna be-

bil rešiti literarno delo pred biografijo

sedila na tečaju slovenščine (2003). Ma-

in zgodovino, središče zanimanja je lite-

teja Pezdirc Bartol je še soavtorica dveh

rarno besedilo);

učbenikov za gimnazijce, to sta Umetnost



– formalizem (avtonomnost dela, razli-

besede 3 in Umetnost besede 4.

kovanje pojmov fabula – siže);



– strukturalizem (bralec je funkcija bese-

Monografija Najdeni pomeni: empirične

dila; Vodička: ena od osnovnih nalog li-

raziskave recepcije literarnega dela z

terarne zgodovine je tudi reševanje prob-

nekaterimi že objavljenimi poglavji (v

lemov, ki so povezani z recepcijo);

Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu, Pri-



– psihoanaliza (v začetku jo je zanimal

merjalni književnosti, Obdobjih 23 in 25)

predvsem avtor; Terry Eagleton jo pos-

je usmerjena v sprejemnika literarnega

tavi znotraj literarne vede, in sicer se ta

dela: v bralca proznih in dramskih besedil

ukvarja z avtorjem, vsebino, formalnim

ter gledalca gledališke uprizoritve. Prvi

ustrojem dela in z bralcem);

del Branje proznega besedila je namenjen



– recepcijska estetika (bralčeva aktivna

teoretičnim dognanjem, v katerih avtori-

vloga v tvorbi literarnega pomena, lite-