Skrb za proizvodnjo in medsebojno pomoč
Komisiji za izbiro tistih, ki naj bi letos dobili srebrni znak sindikata Slovenije najbrž ni bilo lahko. Časi so pač takšni, da je težko najti človeka, ki bi si s svojim d&lom ne prizadeval za čimboljši delovni učinek. Pov-sem po naključju smo izbrali tri nagrajence in osnovno organizacijo Ljubljanske banke Gospodar-ske banke Ljubljana, Kidričeva 15, dajih predstavimo kot letošnje nagrajence. Zvedeti smo hoteli nekaj iz njihovega delovnega okolja in načina njihovega dela.
Lojze Prek je vodja delavni-ce v Rogovem servisu za kole-sa v Slomškovi ulici v Ljub-Ijani. Sicer pa je tudi predsed-nik konference Zveze sindi-katov v delovni organizaciji Rog.
»Pri nas v Rogu bi lahko izvažali veliko več, vendar pa bi morali tudi narediti več. Žal pa so zmogljivosti tovarne omejene, poleg tega pa ne smemo zanemariti domačega tržišča. V Jugoslaviji smo na-mreč štirje izdelovalci koles in če ga kdo izmed nas zapu-sti, ga drugi hitro prevzame. Vrnitev v domače loge pa je potem precej težavna,« nam je povedal Prek.
»Sicer pa so naloge sindika-ta ta čas usmerjene zlasti v uresničevanje sprejetih de-lovnih načrtov, pri tem pa ve-lja posebna pozornost izvozu. Pri tem seveda skrbimo tudi za vse tisto, kar naj bi omogo-
čilo nemoteno proizvodnjo, zlasti kar zadeva pravočasno dobavo surovin, ki jih je pri nas zelo malo iz uvoza. Proiz-vodnja nam zdaj poteka brez zastojev in seveda si tudi v prihodnje želimo, da ne bi imeli težav.
Dokaj dobro rešujemo pere-čo stanovanjsko problemati-ko. Tudi osebni dohodki niso več tako slabi kot so bili pred časom. Poleg tega imamo v delovni organizaciji precej na-tančen sistem obveščanja, ta-ko da lahko rečemo, da so de-lavci zelo podrobno seznanje-ni s poslovnimi rezultati in položajem v delovni organiza-ciji.«
Nasta Katušin je sodnica na Sodišču združenega dela v Ljubljani, dve mandatni ob-dobji pa je bila predsednica osnovne organizacije zveze sindikatov.
»Mi se pri svojem delu ne-nehno srečujemo z vlogo sin-dikata. Pri mnogih zadevah povabimo na obravnavo pred-stavnike sindikata, da dodat-
no obrazložijo okoliščine in nam pomagajo priti do ustrez-ne rešitve. Vloga sindikata je pri tem sila pomembna.
Glede sporov lahko rečemo, da jih je manj, so pa dosti bolj zapleteni. Veliko je težav na področju osebnih dohodkov. Tudi na področju urejanja disciplinskih zadev ugotavlja-mo, da se ne povečuje število zadev, pač pa so bolj zaplete-ne. Glede prenehanja delov-nega razmerja smo pred leti obravnavali izostanke z dela, vinjenost in podobno, zdaj pa je to precej drugače. Vpraša-nje odgovornosti prihaja pri opravljanju delovnih obvoz-noi zdaj nekoliko boij v ospredje.
Tretja nagrajenka, ki smo jo izbrali za pogovor je Inge Si-tar, ki je v Kompasovem toz-du Turizem zadolžena za skandinavsko območje.
»Letos se nam prijavlja pre-cej manj gostov kot lani. De-lavci smo sicer naredili vse kar je v naši moči, da bi imeli boljše rezultate, vendar se je le težko boriti proti zlonamer-ni propagandi v tujem tisku in drugim težavam. Menim tudi, da nismo več tako kon-kurenčni kot smo bili včasih, za cene, ki jih zaračunavamo pa ne nudimo toliko kot dru-ge države.
Pač pa bomo letos znova beležili pravi »boom« na po-dročju kampiranja. Poleg te-ga pa bo v Jugoslaviji tudi ve-liko gostov, ki se bodo pripe-Ijali z lastnimi avtomobili in jim bomo mi preskrbeli pre-nočišča. Opažamo torej pre-cejšnje upadanje takoimeno-vanih agencijskih gostov. Za Dance na primer velja, da se pogosto odločajo tik pred od-hodom na dopust in če jim zagotovimo dobro predstavi-tev turistične ponudbe, ni izk-ljučeno, da ne bodo zašli prav k nam.
Zdaj je pomembno, da tuje-mu gostu zagotovimo kar naj-
boljši turistični servis, pri tem mislim na izvenpenzionsko ponudbo, ki bo tudi pri nas morala dobiti ustrezno ve-ljavo.«
Med osnovnimi organizaci-jami tokrat predstavljamo os-novno organizacijo LB GB Ljubljana, Kidričeva 15. Se-stavlja jo 27 delavk Odseka za odplačilo posojil občanov. To je dokaj nov oddelek, ki ima svoj sedež na Kidričevi ulici. Od drugih delov banke je ne-koliko oddaljen in prav to je botrovalo zamisli o ustanovi-tvi »lastnega sindika*ta« kot so temu rekli takrat, mislili pa seveda na lastno osnovno or-ganizacijo.
Dekleta pravijo, da so si ze-lo dobro organizirala celoten informacijski sistem in da so dobro povezane z vsemi deli delovne organizacije, da so s svojo dejavnostjo močno vspodbudile kulturno dejav-nost v Gospodarski banki, da pa se največ ukvarjajo prav z lastnimi problemi, ki so vča-sih, bolj človeški kot sindikal-ni. Tako so sodelavki, ki je bila dalj časa bolniško odsot-na, priskrbeli varstvo otrokar zbirajo denar, da bi z njim druga drugi pomagale prebro-diti čeri, ki jih nastavljajo prazne  denarnice,  za  lastne
otroke pripravljajo novoletna srečanja z obdaritvami in na-stopi otrok iz kakšne osnovne šole. Seveda pa je to tudi pri-ložnost, da se pohvalijo s svo-jimi pekovskimi veščinami, vsake toliko časa pa se ob koncu tedna odpravijo na kakšen izlet po ožji domovini. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na odgovomo delo, ki ga opravljajo. Gre za vsa posojila, ki jih občani dobijo (zdaj jih bolj redko jemljejo) v Gospodarski banki. In s temi posojili so včasih povezane prav neverjetne zgodbe, ki pa v tem zapisu ne  bodo našle svojega mesta.           Jurij Popov