I
riška Domovina
VESTI
IZ SLOVEflllJE
DELAVCI so vedno bolj nezadovoljni. Pričakovali so od • Titovega 03vobojenja veliko.
je tičica, ki nosi prvi zvonec
ZARADI GLASOVNICE BO GOVORILA TUDI SODNIJA
Volivci v državi Ohio so z večino odglasovali, da se sprejme med titovci v tovarni, dosegala ™ bodoče nove vrste glasovnico, na kateri bo moral voiilec napra-svoje rekorde na ta način, da je viti križ pred vsakim imenom; dozdaj je zadostoval križ v krogu
Razočarali so sc. Stari komuni- znala spretno pomikati uro, ki nad listo, ako je hotel voiilec glasovati za vse kandidate v dotični
sti so sedaj moskoviti. Mislijo, da titovsko vodenje komunizma mora propasti brez zveze z Mos-
kvo. Med socijaiisti, ki so bili ip njihovih “rekordov.”
sopotniki komunistoV-titovcev, se sedaj delajo skupine ,ki hpče-
kaže storitev, ne da bi bila tisto vrati.
delo res opravila. Bilo je smeha po Mariboru na račun titovcev
V HUTTERJEVI TOVARNI so nekega dne preiskavah delav-
jo vzdržati socijal-demokratsko ce, ko so zapuščali tovarno. Ko-
delavsko skupnost pri življenju. Vsi ti so pa mapjšina med delavstvom, ki hoče demokratičen red'in se vedno bolj zateka h krščanstvu kot edinemu duhovnemu čmitelju, ki brani delovnega človeka in njegove socijalne pravice.
UPOR JE BIL V MARIBORU, ko so odredili, da morajo jugoslovanski delavci delati poldrugo uro na teden za štrajku-joče francoske komuniste. Delavstvo v mariborski tovarni avtomobilov je udrlo iz tovarne in prepodilo Oznovsko stražo Tovarniški komunistični zaupniki so si pomagali tako, da so odteg. nili od plače delavstva toliko, kolikor bi znašal zaslužek za odrejene ure. Mnogi trdijo, da med delavstvom nevarno vre in d« 'bo (delavstvo tistq, ki bo prvo i hrbte in pesti na
maj še je to zvedelo, je vsak za čel odmetavati nakradeno blago in ko so delavci odšli, je sukanec ležal vsenaokrog pred tovarno. Tatvine so postale vsakdanja stvar. Ljudje se opravičujejo, da delajo v skrajni stiski in pravijo, da jim je država itak vse pokradla in kar si vzamejo nazaj je dobro.
■o-
Prosimo režite nas v Ameriko
Pod tem naslovom javljamo našim rojakom imena in podatke o tistih slovenskih družinah in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo za vstop v USA. Prošnje so poslali na Ligo Katoliških Slovenskih Amerikancev, 10316 Barrett A ve.. Cleveland, Ohio. Na
ZARES, tole se je zgodilo našim komunistom v Maribor^!. Isti dan, ko sp preglasili z vso slovesnostjo neko delavko za re-korederko — “stahanpvko” češ da je ona največ delala im imela v tovarni največji “uspeh,” so jo popoldne aretirali. Zakaj? Neki Oznaš je popoldne pred tovarno čakal svojo izvoljenko, da jo bo spremljal, ko bo prišla iz tovarne. Med tem mu prileti na glavo težak zavoj, da je pade! v nezavest. Preiskovali so kaj je bilo, pa so ugotovili, da je nekdo vrgel iz tovarne zavoj nakradenega blaga. Voditeljica tatvine je bila dopoldne proglašena in proslavljana “strahanov-ka.” Ko je preiskava šla še naprej, se je ugotovilo tudi to, da
Vremenski
' i prerok
prave
(nli -ss ne ve hrtu ciganke)
Danes in jutri bo toplo in lepd;
toplomer se bo povzpel do 68 stopinj.
Tri im dan
Sovjetski general je postal obrambni minister Poljske! Nekje so pa postavili mačko, (ja bo stražila mesene klobase pred požrešno mišjo zalego. Eno in isto!
Pa kaj, saj je tudi v Jugoslaviji ruski polkovnik razdeljeval ameriške zaloge UNRRA. Saj se še spominjate, ne?
• • *
Bogve, kaj mislijo danes “gospod na zapadu" o slovanski Rusiji, ki tako lepo “odrešuje” Slovane? Seveda, Ameriška Domovina, ni vedela nič, ko je svarila pred sovjetizacijo slovanskih dežel!
Ker je v predlogu točka, da mora za spremembo glasovati večina vseh volivcev in ker jih je bilo kakih 400,000, ki niso glasovali k temu predlogu, bo morala niorda najvišja sodnija države Ohio določiti, če ima predlog dovolj veliko večino. Predlog je namreč dobil več glasov za kot proti, toda to ni bila večina vseh udeležencev pri volitvah.
Predlog za okrajni čarter je dobil veliko večino glasov. V komisijo je bilo izvoljenih 15 oseb, ki so prejele največ glasov. Naš urednik James Debevec je dobil sicer 45,528 glasov, toda premalo za izvolitev. Videti je, da so glasovali zanj večinoma vsi slovenski državljani in nekaj njegovih osebnih prijateljev. Ameri-kanci v splošnem so pa glasovali za znana imena. Naš urednik v okraju ni znan, ker ni še nikoli iskal glasov. Vendar je dej-sto, da pred njim ni dobil v vsem okraju noben slovenski kandidat toliko glasov kot on.
župan
ci, kjer smo bili proti, pa je bila sprejeta, dasi nam ne gre v glavo, kako je mogel kdo voliti zanjo in si nakopati .toliko več dela pri volitvah v bedoče.
-o----
Iz raznih naselbin
------ - n; L tl
Kunbk f Gradn;
CHICAGO, 111. J- Tukaj je umrl rojak John Ifiunbich. Rojen je bil v vasi Gradnik, fara Semič. Ob smrti je bil star 75
dve hčeri, n in zvest Domovine, i, toda je Naj počiva sožalje, njenem do-
let. Zapušča ženo Bil je dober kal naročnik Amei Dosti je trpel v vse vdano prenašal
miru, družini
Mrtvo so našli mu Mrs. White, pred nekaj meseci. Bila je zelo dobra katoličanka. Naj počiva v miru.
WILLARD, Wis. — Po kratki bolezni je v bolnišnici umrl Frank Auman st., star 64 let, doma iz Cerklja pri Kranju, v Ameriki od 1912. Tukaj zapušča ženo, tri sinov« pet hčera,
PREMOGOVNA STAVKA JE BILA ODPOKLICANA
Chicago, IH. — John L. Lewis, predsednik premogarske unije, je včeraj nepričakovano ukazal vsem premogarjem, ki so na stavki, da se vrnejo takoj nazaj na delo.' Ta ukaz prizadene kakih 380,000 unijskih premogarjev, ki so na stavki že od 19. sept.
Lewis se je včeraj sestal s svo-
jm posvetovalnim odborom, ki šteje 200 mož. Odbor je sestavil resolucijo, ki ukazuje premogar. jem, da gredo takoj nazaj na delo in da morajo delati do polnoči 30. novembra in da naj delajo po pogojih, ki so bili v ve’ja-vi pred i, julijem 1949.
Vladni krogi mislijo da je John Lewis izvedel to strategijo radi tega, da je s tem prehitel vlado. Vlada je namreč poklicala Lewisa v Washington za danes, kjer bi vlada posredovala za sporazum med unijo in lastniki premogovnikov. Ako bi se vladi to ne posrečilo, bi predsednik Truman zasegel premogovnike. Lewis zdaj'lahko pokliče premo-ji je umrl 8arie na stavko, kadar hoče. Ako bi pa vlada zasegla premogovnike, bi jih ne mogel klicati zopet na stavko.
Zaenkrat predsedniku Trumanu ni treba začeti nobene akcije premogovni stavki. Danes še ni znano, če bodo premogar ji delali po tri dni ali pet dni v tednu.
Rasne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
ŽIVILSKA RAZSTA, VA PRIČNE DANES V CLEVELANDU
V mestnem avditoriju bo od 10. do 18. nov. velika razstava živil in hišnih potrebščin, kakor se to vrši vsko leto. Za letos, pravijo, bo pa razstava še veliko večja.
Zlasti bo zanimiva razstava, ki jo bo priredila električna liga, ki bo pokazala električno peč in food freezer. Na razstavi bo mnogo novih vrst živil, katere obiskovalci lahko pokusijo, če želijo.
Sirarska industrija bo imela letos posebno veliko razstavo. Razstavljen bo znamenit sir iz Švice in iz Italije.
NOVI GROBOVI
Alttan Eisenhardt Včeraj popoldne ob 3 je umrl za srčno kapjo na svojem domu splošno poznani Anton Eisenhardt, stanujoč na 1743 E.
bi še za koga izmed navedenih zanimal. Lepo prosimo vse naše usmiljene ljudi n#j ne gredo mimo te rubrike z mrzlim srcem. Vsak, ki bo ta imena bral, naj napravi trden sklep da bo pomagal vsaj edemu.
Oton Muhr, roj. 1918 v Sv. Juriju ob Pesnici, profesor, z ženo,
Franc žukovec, roj. 1899 v Dobrniču, učitelj, z ženo in hčerkama 18 in 26 let,
Štefan Breščak, roj. 1890 v Sv. Luciji, stavbenik, z ženo in sinom,
Svetozar Breščak, roj. 1923 v Sv. Luciji, Kanal, elektr. in radio tehnik, z ženo,
Jakob Zupančič, roj. 1898 v Vab-či vasi pri Dobrniču, kmet, Antonija . Aleksander-Bieker, roj. 1911 v Dolini pri Divači, babica, z hčerkama 4 in 3 leta, Emil Auersperg, roj. 1916 v Ljubljani, odvetnik, z ženo,
Vesela vest—
Rojenice so se oglasile v petek 4. nov. pri družini Mr. in Mrs. Louis M. Lindič, 6828 Consul Ave. ter jim prinesle zalo deklico prvorojenko. Materino dekliško ime je bilo Mary Zeh-ner, hči Mrs. Mary Zehner iz 1016 E. 72. St., ki. je s tem tretjič stara mama. Srečni ata je pa sin Mr. in Mrs. LoLuis Lindič iz 3610 E. 81. St., ki sta s tem postala že šestič stari ata in stara mama. čestitke!
Vabilo na sejo—
Podružnica št. 3 SMZ bo imela v nedeljo pop. ob 2 sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Brez elektrike—
Greater Cleveland je bil včeraj nekaj časa brez elektrike. Pa ne samo Cleveland, ampak vsi kraji od Avon. do Ashtabule, kjer zalaga Illuminating Co. Ž električno silo. Vse industrije so obstale in bolnišnice so morale začeti rabiti zaeilno električno silo. V St. Johns bolnišnici so morali dovršiti začeto operacijo pri svečah. V dobri uri je bila pa zopet vzpostavljena elektrika.
Koledar Ave Maria—
Koledar Ave Maria za leto
pin
nomlju, profesor, z ženo in sinovi; 6, 4 in 1 leto.
'olk pa
V	23. vardi je prejel Eddie Koačič 5769 glasov, kandidat Frank Mervar'pa 897.
V	32. vardi je dobil John Fa kult 5306 glasov,
3618.
Proti štiriletnemu terminu je bilo oddanih 120,237 glasov, za pa 61,231.	■ vi
Za okrajni čarter je bilo od- NOrVCSKCIU

diranju drevesa pred hišo si je zlomila nogo Ivanka Penko. Na-haja se v okrajni bolnišnici v in ima nogo v
Vehovec pa Indiani (Pa.) mavcu.
‘1111811” tudi na
danih 155,985 glasov, proti pa 98,081.
Značilne so bile volitve v Eu-clidu. Izvoljena je bila kompletna koalicijska lista z županom Simsom na čelu. Sims je dobil 9648 glasov, protikandidat Maher pa 1542. V 3. vardi v Eu-clidu je dobil sedanji mestni odbornik Michael Boič 1714 glasov, znani Derdich pa .komaj 394, Struna 348, Horna 295, odrezala, da je Krivoy 117, Bergstrom 313. enajst mandatov.
Oslo, Norveška. — Norveška komunistična stranka je "očistila” šest svojih naj višjih uradnikov. To so sami bivši komunistični narodni poslanci in člani vrhovnega vodstva. Uradno so obdolženi, da so krivi "Titizma,” dejansko pa pravijo, da jih dol-že, da so oni krivi, da je norveška komunistična stranka pri zadnjih volitvah tako slabo izgubila kar
nada, bi rada zvedela za naslov gdč. Francke Šenk, ki se nahaja menda v Girardu, Ohio. Tje je prišla nekako pred dvema mesecema. Prošena je lepo, naj se javi na gornji naslov, ali pa če kdo ve za njen naslov, je prijazno naprošen, da to sporoči na gornji naslov.
Poleg drugih
Dovolite, da se nekoliko po-'je “očiščen” tudi generalni taj-hvalimo. Vsi kandidatje, ki smo nk stranke Peder Furuboton.
Vinko Beličič, roj. 1913 v čr- jih mi priporočali, so bili izvo-:
Ijeni. Poraženi smo pri enem predlogu, pri glasovni-1
bili samo naM je tokaj dobro, zato se
PRI VSAKI PRILIKI S POMIT MO NA BEGUNCE
«
Vsi listi t Argentini pišejo o Slovencih in našem škola, z vseh prižnic govore o slovenskem trplenju
Slavnostna akademija v pozdrav škofu v eni največjih dvoran v Buenos Airesu — Vse mesto pod vtisom slovenskih zborov—Akademija je bila manifestacija in prvovrstna umetniška prireditev — Koncert največjega slovenskega pevskega zbora, ki sestoji iz samih novih naseljencev — Koncert operne pevke gospe Golobove — Igra “V pričakovanja” izvrstno prirejena.
V prvi polovici petega leta di kje drugod v naši lepi domo-
svojega begunstva smo se Slo-enci zbrali pač v največjem številu za slavnostno akademijo na čast diju Gregoriju Rožmanu, škofu ljubljanskemu. Kadar smo doma v Ljdbljani aU pa tu-
vini prirejali slovesnosti na čast našim škofom, tedaj je bilo vse delovanje in nehanje našega naroda v znaku take prireditve.
In čudno, v petem letu našega begunstva smo resnično tako
hčerka Angelca,
Pokojni1 Anton je bil doma iž Rakeka in star ob smrti 65 let. V Ameriko je prišel leta 1903 in je od tedaj ves čas delal pri National Tube Co. pri električnem žrjavu. Z novim letom je nameraval stopiti v zaslužen pokoj, saj je neprestano delal pri isti firmi polnih 45 let
Zapušča žalujočo soprogo Jo-
RRJ
V bolnišnici—
iV torek je srečno pirestala operacijo Mrs. liary Modic, 1246 Norwood Rd. Nahaja se v St Vincent Charity bolnišnici
Marija ^retina, roj. DoUnšek
doma z Rafolc v kammškem h&re jn enega 9ina. Na mrtva. okraju sedaj v DP Camp Spit- M ^ g& bodo	y do.
tal an der Drau išče svojega so-
rodnika Janeza Dolinšek, ki je pred leti odšel v Ameriko in živel v Chicago St. Joliet, 111. Vsa-
mači hiši, kakor je želela soproga. Pogreb bo v soboto dopoldne ob 10 iz hiše žalosti v slovensko cerkev sv. Cirila in Metoda. Naj
kega, ki bi kaj vedel o njem, blggi mo- mirno v^n v ame.
prosi, da bi naslov.
ji sporočil njegov
Tomo Špur, DPCamp B 60., Trofaiach, Austria, išče svojega 3trica Štefana Vučko, ki je že kakih 40 let v živel v Chicago, 111., Rodom je iz Srednje Bistrice v Prekmur-
riški grudi, preostalim pa naše iskreno sožalje.
Pogreb Ludwig Celhar Pogreb za Ludwig Celharjem, ki je po nesreči utonil v torek
t7oa •	•’ J • 'popoldne v PainesVille, O. bo ju-
USA m je poprej trf popoldne ob 1;4B iz Svetko-
vega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in na
ju. Lepo prosijo špurjevi njega K q starši vodijo Netties m vsakega, k: kaj o njem ve, da * na m cegti pokojni ^
jim javi njegov naslov.
Družina Lovrač, ki je leta 1946 stanova'a v Astenu bar. 21, sedaj pa živi v Traunstein, Vlaidforst 8. Obbayem, Germany išče sedanji naslov Dr. Leona šifrar, doma iz Dobrega Polja na Dolenjskem. Potoval je leta 1946 v Innsbruck in od tam bi
trdno povezani med sabo in tudi toliko učinkoviti, da smo zamo-gli za ta dan takemu velikemu
mestu kot je Buenos Aires - meBda dalJe v USA- J“°r saj je po razsežnosti verjetno'^ v«iel 0	^ *** dru'
največje mesto na svetu - dati žini Lovfač njegov naslov
soj pečat in znak svojega dela.
pušča šest tednov staro sestrico Susan.
v sobi J-203, kjer jo prijateljice lahko obiščejo, želimo ji nagle-
ga okrevanja.
Dr. »v. Imena vabi—
V nedeljo zvečer priredi svojo običajno letno jesensko zabavo društvo sv. Ipena fare sv. Vida. Prireditev se vrši v šolski dvorani. Zabave bo dovolj za stare in mlade. Večerja z suhimi klobasami in zeljem se bo servirala od 8 do 10. V glavni dvorani se pa vrši ples. Bo tudi nekaj odrskega programa in ljudskega petja pri mizah. Vstopnina je samo $ 1 in vsi farani so vljudno vabljeni. j
T
Darovi za begunce
Vsi listi (izvzemši) komunističnih) so pisali o našem škofu in o nas, v cerkvah so ta dan pridigali o prihodu škofa slovenskih beguncev, ki je bil prvi žrtev komunističnih revolucij in procesov v Srednji Evropi. Za to prireditev nas je. sprejela ena največjih takih dvoran v sredini mesta id bilo je v dvorani sv. Rešenika okrog 2,000 Slovencev, ki so se prišli v vzdušuju, Id je (Dtlle m K straal)
Indijski predsednik končal obisk
Washington___Indijski pred-
sednik vlade Pandid Nehru je zapustil USA. Ob slovesu se je zahvalil za gostoljubnost in pov-dartl, da se je z njegovim obiskom utrdilo ameriško-indijsko prijateljstvo in sodelovanje.
MED NEZGODAMI NA CESTI JE NAJVEČJE ŠTEVILO PEŠCEV, KI GREDO PREKO CESTE
Clevelandski policijski načel- jo iti čez cesto. Naj sc pazno nik Geo. J. Matowitz poroča, da ozrejo gor in dol po cesti, če je Ces
je največje število žrtev prometnih nezgod v Clevelandu med pešci. Od vseh, ki jih štejemo med žrtve prometnih nezgod je dve tretjini peščev.
Policija in mestna administracija venomer svarijo meščane, naj bodo previdni, ako mora-
vse varno, predno postavijo nogo na cesto. In samo tam, kjer je signalna luč in kadar ta pove, da je prehod svoboden.
Nekaj več pažnje od pešcev in od avtomobilistov, pa bo manj prometnih smrtnih nezgod.
Za slovenske begunce ozir. za Katoliško ligo so darovali v našem uradu sledeči; Kanonik Magr. J. J. Oman je poslal $20 in sicer je $10 od Mrs. Mary Perko, 8614 Capitol Ave. in $10 od Peter Bukovec, 3547 E. 78. St
Urška Erhartič iz Ozone, N. Y. je poslala $10.
Po $5 so darovali; Msgr. V. Hribar, Gizela Hozian iz Chicaga, Frances Korošec iz 1063 Addison Rd., Matt Mlakar iz Lorain, O. Frank Tscherne, 1149 E. 177. St, Mary Otoničar, 1110 E. 66. St., John Tratnik iz Calgary, Alberta, Canada je poslal $2.00.
John Cankar iz North Crica-go, IH. je poslal $1.50 in Fran-Vrtošnik, 9215 Kempton Ave. je darovala $1.
Iskrena zahvala vsem tem dobrim srcem za blagodušen dar. Priporočamo še drugim, da bi ob priliki kaj darovali.
SLOVENSKI IZGNANCI SO SI I GOLO ŽmjE-
REŠnj LB GOLO :
NJE. POMAGAJMO JIM!
s*||] Ameriška Ponovim
^iOUKim DOMPyiNX, KOVEMBERIP, 1M
(jauib warn', utori
(111 St Chlr An	imiaim MM	Or eland «, Ohio
FuhlUMd dally eneept Saturday«, Soudan and Holldayi
NOVEMBER
lie MOB nil	WO	THU	FM	SAT
•	*	3	4	5
678	9	10	h	12
1314 15	16	17	18	19
20 21 22	23	24	25	26
272829 p
naročnin/
Za države $8.60 na leto; zg pol leta $6.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh ta dežele liven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, ta 8 mesece $8.60.
SUBSCRIPTION RATSS
United State* $8.60 per year; $6.00 for 6 months; $8.00 ter $ months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 8 months.
Entered as secoDd-rltu matter January 6th IMS, at the Poet Oltloe at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 187».	_____________________
No. 221 Thurs., Nov. 10, 1949
Kako dolgo še s Titom
Tito dobiva sedaj dolarje, mašine, olje in bencin iz Amerike. Amerika ga podpira v Zvezi Narodov. Ameriško časopisje mu dela resno in neresno reklamo. Amerika podpira njegovo prošnjo pri mednarodni banki zi obnovo.
Iz Jugoslavije pa dobivamo poročila^ da je tam mate-rijalna beda in moralna tiranija najbrezvestnejše diktature, režim tajne policije in političnega suženjstva.
Res je, da države v medsebojnih odnosih ‘‘spoštujejo” domače notranje razmere in se jih ne dotikajo. Res je, da se vmešavanje v razmere tuje države redno obsoja, ker redno rodi nesrečo. Tako tudi dandanes demokratična Amerika lepo diplomatizira z najstrašnejšo reakcijo, sovjetsko diktaturo in vsemi njenimi policijskimi postojankami v Varšavi, Pragi, Budimpešti, Tirani, Sofiji, z avtokratskimi monarhijami srednjega in dalnjega vzhoda, monarhijami in republikami brez razlike.
Res je. da Tito ni še nikak političen prijatelj Amerike in ne zaveznik v nikakem oziru, res, da ga Amerika podpira samo iz posebnih mednarodnih razlogov, ker smatra, da s tem lomi moč komunistične internacijonale in njenega na leta med svobodne narode.
Finančno in drugo gospodarsko podpiranje Tita torej •za Ameriko ni namen njene politike, le sredstvo je za rušenje mednarodne trdnosti komunistične fronte. Amerika
hoče izolirati Rusijo kjerkoli jo le more, jo potiskati nazaj v njene meje, ki jih je po drugi svetovni vojni nasilno in ne7 upravičeno razširila, hoče jo slabiti z vsemi sredstvi, pa tudi s Titom.
Je to neko izganjanje hudiča z belcebubom. Je to preračunano riskantna igra, kakor je dejal tajnik Acheson.
Sedaj, ko je prelom med Titom in Moskvo utrjena stvar, ko je dobila mednarodni pečat, je pa vendarle treba opozoriti, da ima Amerika napram jugoslovanskim ljudem, tem narodom, ki pod Titovo tiranijo žive, da, naša vlada ima napram Jugoslaviji gotove obveznosti, ki vsled trenotne politične igre ne smejo pasti v pozabljenje. Zapadni zavezniki so soodgovorni in bistveno odgovorni, da je Jugoslavijo zabela nesreča komunistične diktature pod Titom. To dejstvo so priznali poleg Churchilla tudi ameriški državniki in javni delavci. Tito ni postal jugoslovanski tiran iz svoje moči. še manj pa volji naroda, ki tam živi. Jugoslavija je izrecna žrtev politike velikih sil ob koncu druge svetovne vojne. Sedanje podpiranje Tita je kljub vsem drugim namenom in ciljem, ki ga pri tem imajo naši državniki, vendarle zopet podpiranje krvniškega režima' ki ima na vesti nebroj zločinov proti Ameriki in proti svojemu lastnemu narodu, kakor tudi proti mednarodnemu miru. In ta režim je po neizprosnem pravilu, da zlo rodi zlo zavozil državo in sebe v nemogočo gospodarsko polomijo, iz katere se sam rešiti ne more. Pomoči od drugod kot od zapadnih sil dobiti ne more, je torej njim na milost in nemilost izročen.
Amerika ima Tita v rokah. Približuje se čas, ko bomo morali reči, da brezpogojno podpiranje Tita ni več moralno opravičeno in postaja nova napaka, nov greh nad jugoslovanskimi državljani, nov greh proti demokraciji, nov greh proti vsakemu poštenemu mednarodnemu redu.
Mi vemo, da je dal Tito tudi v tem oziru Amerikancem gotove obljube. Vemo, da ni obljubil samo, da bo ustavil podpiranje grških gerilcev, da se bo primerneje obnašal v drugih mednarodnih vprašanjih, vemo, da so se na Brionih ‘ razgovarjali še o drugih stvareh, a vemo tudi mi in ves svet, da je Tito nalagal take lisjake kot je Churchill in ne bi radi, tla bi se to moglo reči tudi-o sedanjih voditeljih ameriške politike.
Prihaja čas. ko se podpiranje tiranije ne bo dalo več opravičevati s trenotno politično taktično potrebo, če noče Amerika zaigrati ogromnega zaupanja narodov, ki ječe pod železno zaveso in zaupajo vanjo. Vsa politika Amerike za trajni mir sloni na zaupanju, ki ga svet v Ameriko ima. Ta zgradba je šele v začetkih in bo treba požrtvovalnosti in uvidevnosti vseh svobodnih narodov, da se bo mirovna politika pod ameriškim vodstvom utrdila in ustalila. Gorjei če pade vera v to rešilno pot. Gorje, če jugoslovanski slučaj dopove ijarodom. da se ne morejo prav nič zanesti na ameriško besedo, da res hoče povsod in vsem narodom pomagati k svobodi in demokraciji.
Če noče ameriška politika napram Titu izzvati nejevo-lie vseh ameriških demokratov, bo morala kmalu povedati Titu, da je treba v Jugoslaviji dati politično svobodo'in omogočiti pravno varnost državljanov, ustaviti preganjaja radi vere in političnega prepričanja, sploh prenehati s komunistično tiranijo, ki lahko postane nov gad v srcu Evrope, gad, ki smo ga mi zredili.
Bogojina i Bogojančari
Letošnje leto smo v našij Novinaj opisali že skoro vse občine lendavskega okraja. Dnes poglednimo v našo Bogojino. V USA je lepo število rojakov ia te slavne prekmurske občine. Pa tudi drugi Prekmurci dobro poznajo Bogojino i Bogojančare. V to občino spadajo poleg Bogojine ešče Bukovnica, Filovci, Ivanci i Motvarjavci. Sedež občine jev Bogojini i Bogojina ima tudi vzrok biti občinski sedež. Ozemlje bogojanske občine leži v severnozapadnem koti lendavskega okraja med reko Ledavo in državno (madžarsko) mejo. .
Bogojina. Naselbina šteje 0-koli 170 hiš in ima okoli 850 prebivalcev. Hiše v dolini so zvekšega razpostavljene na 0-bej stranej občinske ipoti i so bluzi edna poleg druge. Tisti del naselja pa, šteri je na bre-ščekaj na severni strani, je na redko raztreseni. Prebivalci so kmetje i vinogradniki. Tudi lončare i pečare imajo. Polje j6 jako rodovitno, v goriedj je največ šmarnice, ar boljše trs-je ne rodi. _ Bogojina spada med najbole kulturne kraje Prekmurja. Včasi po osbovdit-vi po prvoj svetovnoj vojski je iz Bogojine šlo največ mladine v višiše škole. V Bogojni so v kratkom časi ustanovili Orlovsko društvo, PProsvetno društvo, knjižnico i gasilsko društvo. Po zaslugi narodno zavednoga kultumoga delavca župnika I-vana Baša i dijakov iz njegove fare je Bogojina dobila najbole znamenito cerkev v Prek-murji. Načrte za njo je napra. ■vo velki slovenski gradbeni mojster profesor Plečnik. — Trije grobi pri kapelici sv. Ur-
S««
krat pa najdemo njeno ime leta 1208. Kda so Turki prišli v naše "kraje, je Bogojina dosta trpela i sosednja naselbina O-brančavci je bila tak podrta i požgana, ka se ne nikdar več opomogla i dnes spominja ra njo samo ešče ime loga na tistem kraji. Leta 1688 je Bogojina dobila nakšo varašansko pravico. V dobi luteranstva so vsi Bogojančari prestopili v lu-teranstvo, liki že leta 1690 je bilo v Bogojini 100 katoličanov i samo 50 luteranov. Lončarstvo i tkalstvo je bilo v stari dobi organizirano v cehi. Regule toga ceha, potrjene od cesarico Marije Terezijo, se ešče dne.;-den hranijo. — Škola je bila v Bogojini že leta 1669. Poznamo vučitela iz te dobe — Ste-vana Šartor-a. župna cerkev, od štere smo že odzgoraj povedali, je posvečena Kristušovo-mi Vnebohodi. Nekda so pa imeli Sv. Trojico v glavnom oltar;. Do leta 1094 je Bogojina spadala v vesprimsko škofije, do leta 1777 pod zagrebško (prekmurski arhidiakonat), do leta 1923 pod Szombathely, zdaj pa pod Maribor. — Kapelica sv. Urbana sredi vinskij goric je bila zidana leta 1827
ZA “NOVINE” SLOVENSKE KRAJINE
Nemrem, ka nebi odprto priznala, ka je list “Ameriška Domovina” z dneva v den lepši. Žmetno ga čakamo. Vse puno zanimivosti je v njem in radi ga čtemo. Prinaša nam takše stvari, ka nam nobeden tuji list nemre. To lehko prizna tudi sleherni zaveden Slovenec.
Že takoj na prvoj strani sf. nam zapičijo v oči besede, ki segajo v dno srca. kakor “Pomagajte nam! Rešite nas v Ameriko!” RaVPo zdaj, kda to pišem, čtemo v njem zanimive potovanje našega Prevzvišeno. ga Škofa, Dr. Gregorij Rožmana, šteri potujejo po južno j A-meriki. Potom toga lista zvedimo, ka delajo novi Slovenski
naseljenci in što vse prihaja v Ameriko. V tem listi čtemo, ka delajo naši po drugij mestaj in razne svetovne vesti.
Imamo v njem svoje “NOVINE” štere so posebno namenjena za Slovence Slovenske Krajine. Pod tem imenom najdemo vsikdar nekaj od tisti j, s katerimi se osebno poznamo. Tak toplo nam je pri srci, kda od znacov čujemo. Potom “Novin" zvedimo o sreči in o nesrči našij znancov, ki so raztepeni po širokom sveti.
Da! Drag maši Prekmurski Slovenci! Že beseda “Nevine” nas spominja na nekaj drago-ga. “Novine” so nekaj poseb-noga za nas. “Novine” so bile edini list v našem Prekmurji šteroga smo ha leta prebirali. Vzlubili so ga tudi naši sta-rišje, mladina in tudi deca so ga dobro poznala. Mnogim izmed nas so bile “Novine" prava šola. Pozneje smo “Novine” radi prebrali tudi v našo j no-voj domovini. Pa prišeo je so-in je te list
Preda. — Št. Kelenc, Tajnik — J. Hobs,
Blag. - Št. Jakšič.
Prvo gostuvanje. Dneva 29. oktobra sta se ženila v Water-vliet ( Mich.) Louis Košar z Dolores Mersain. Louis je sin Mr. i Mrs. Antona Košar, šteri imajo tam lepo farmo. Goetu-vanje je bilo jako lepo. Med mnogimi Cikaščani naj omenimo posebno Mal&kočkoga Mr. Gyuro s familijov. Nalakočki krao je bio tam s čelov krale-sko familijov. Mladomi pari želemo vse dobro.
Drugo gostuvanje je bilo v soboto 5. novembra tu v Čikagi. Pred oltar cerkve Sv. Trojstva sta prišla Miss Anna Hren i Mr. Michael .Skender. Pri vel-koj meči jiva je zdao nevestin brat Rev. J. Hren. Oča pa mati Mr. i Mrs. John Hren živita v Hebron, Ind. Za poevaibko je bila sestra Veronika Hren, i dva brata John i Edward, drdgi so pa bili od mladoženče-ve strani. Velko gostuvanje je bilo v dvorani sv. Števana. Pri glavnoj večerji je bilo tudi več duhovnikov: Rev. Bojanič, župnik pri Sv. Trojstvi, Rev. Ryn i snehin brat Rev. j. Hren. Na lepo gostuvanje so prišli tudi Kosarova familija a Michigana i familija Peteric iz Indiane. — Mladoni pari naše čestitke!
Tretje gostuvanje de pa v soboto 19. novembra. Ženi se perebicov William z Miss Berenice J. Marley v cerkvi sv. Števana. William je najstarejši sin dobro uoznane družine Mr. i Mrs. Thomas Jerbis (Jerebic). Tudi to gostuvanje de v velkoj dvorani sv. Števana.
Vrednik čikaški dopisnici: Tisto od Brezovice, Vuče Jame pa od Steveja drgoč,- ar je prišlo malo kesno i je bilo v tirni že od Bogojine. Hvala • V ponedelek čakam na-
je truden in zdelani zatisno
in pokrila ga je hladna zemla. Zadnji spomini na “Novine” so že začnoli umirati tudi med nami. Pa Vsemogočni je zravnoo inači. Po Čudnom naklučji nam je poslao nadomestitela Urednika Novin. To je naša duž-nost, ka njfj ne smemo pozabiti ka so nam “Novine” zopet oživeli v n ovoj domovini Ameriki. Zdaj, dragi, je naša du-žnost, ka to dragocenost ohranimo. Že večkrat smo culi izraz, ka naj “Novine” hodijo kar dvakrat na tijeden ali pa naj postanejo vekše. Lepo je to od tisttij, ki to glasno priznajo in je iz toga ratovidno, ka je “Novine” zanimajo. Ka “Novine” postanejo vekše, je pa odvisno od nas vsej. V prvo) vrsti je potrebno, ka skrbimo, ka si list Ameriška Domovina naroči vsaki prekmurski Slovenec. Zdaj, kda se nam pri-bližavle Božič, lehko to priliko dvakrat uporabimo. Naročimo list Ameriška Domovina in znjimi “Novine” za naše p > drugij državaj. ZagvBno nam bodo hvaležni in mij smo kfc-ko zagotovleni, ka njim s tem damo najboljše Božično darilo. S takšnim darili se nas bo ’o spominjali celo leto in ne samo okolik Božiča. Mnogo ic našij v tujini, ki hrepenijo po Slovenskem časopis ji.	Tudi
vse novice, ki se doživlajo med našim ludstvom, naj se pošiljajo na Uredništvo. Če to dvoje storimo, bodo “Novine zagvišno narasle in bomo leh-ko vsi ponosni na nje. Zato, vsi na delo za naše “NOVINE.” G. H.
CHICAGO Prekmurje (Social Club) po-zavlje vse prijatele i rojake na veselico, štera se obdrži pri Mr. St. Jakšiči 12. decembra. Naj pride kelkoštač, za vse de zado-sta pripravljeno. Bojte prepričani, ka te imeli pravo domače veselje; ka te se ga radi ešče kesneje spominjali. Po-sdbno prijazno vse vabi podpisani odbor:
KRATKE NOVICE
V	Clevelandi je opet zbete-žao Mr. Frank Zadravec z Wade PParka. Leži v bolnišnici Charity. Zdravje se jemi lepo po-vrača i vupa, ka nede dugo, ka de šo domov. To jemi želemo.
Bethlehem, Pa. — Mre. W. Schultz (Cerova Francika iz Sobote) je dobila pismo od svojega brata, šteri je zdaj v Avstriji (pred bojnov je bio častnik pri kraljevi gardi v Belgrade), ka je na američkom konzulati vse opravio i 7. decembra odpotuje k svoji sestri v Bethlehem. Želemo jemi srečno pot i veselo svidenje na 5. Avenuji v Bethlehemi!
V	Clevelandi v dvorani sv. Pavla na E. 40 de melo Društvo Marije 7 žalosti v nedeljo 13. nov. pordajo peciva. Prodajalo se bo po vsej sv. mešaj od 7:30 do 12:30. Članice so naproše-ne, ka pomorejo s svojimi dari. Prijatelji naj to nedeljo doma ne zemejo zajtrka, liki vsakši naj po meši ide dol i tam pecivo kupi. •
Zahvala dobrotnikom
Pueblo, Colo. — Kmalu bo že dva meseca odkar smo prišli sem iz taborišča v Avstriji. Dosti je še naših ljudi po taboriščih, ki trpijo in čakajo rešitv od svojih rojakov — Slovencev. Da bi vsaj polovico ameriških Slovencev prav razumelo begunski položaj, bi se mnogo lažje rešili brezdomci. Za skrb za begunce se moramo v prvi vrsti zahvaliti Ligi katoliških slovenskih Amerikancev, ki je tako dobro organizirana. Vsfern njenih zastopniokm in članom prisrčna zahvala!
Posebno pa sva bila vesela obiska v New Yorku, kjer so nas sprejeli p. Bernard Ambrožič, dr. Basaj in g. Zajc, ki so nam v vseh ozirih jako velikodušno pomagali.
Nadvse pa sva hvaležna najinemu sponzorju g. Smerketu
In niAtmvl hčerki Mrvar. ki ata
naju rešila taboriščnega življenja in nam preskrbela novi dom. Prav lepa hvala tudi g. A. Gosarju in Fany Majer za posredovanje ter vsem ostalim dobrotnikom v Pueblu.
K sklepu pa pozdravljava.vse znance-begunce, ki so še v taboriščih in vse one, ki so že razkropljeni po svetu in uživajo že človeka vredno normalno življenje.
Štefan Zorc,
201 Dotson Ave. Pueblo, Colo.
-------o------
Resnica iz domovine
Bloke. — Za pismo in paket —Bog plačaj! Zelo sem bil vesel vsega, posebno puloverja in robčkov; na volno smo morali tukaj že davno pozabiti. Pri nas se pač ničesar ne dobi, tudi tistega ne, ki je potrebno za vsak dan. Več, da nismo bili nikoli razvajeni. Mi zdaj delamo in delamo, da bomo čim prej napravili tisto, za kar se bori “vsak” človek v naši deželi, da nam bo boljše. Tako pravijo tisti, ki malo ali pa nič ne delajo in imajo vsega, ker si vzamejo, kjer je kaj zraslo in se ne menijo, če drugi od lakote umirajo. Mi delavci garamo, da smo že čisto izčrpani.
Ker imam samo en pisemski papir in še ta bolj majhen (in še srečen sem bil, da sem ga mogel kupiti), se bojim, da ti ne bom kdove kaj povedal. Torej kar nakratko.
Se še spomniš znanke Jerce? Maj si je malo spremenila ime in jo kličejo za Sašo. Mi bi se temu smejali, če se nam neumnica ne bi tako smilila. Nobene pomoči ni več zanjo. Izpila je tisti strup, ki ga dajo naši “osvoboditelji” tistemu, ki ga dobijo na trnek, iz katerega ni več rešitve, Ako hi si hotel ob spoznanju pomagati, tega ne moreš storiti, ker te doletijo strašne kašni, take, ki jih ti ne polznaš in si jih niti predstavljati ne moreš. Če bi jih ne držali tako strogo, bi že zdavnej čez polovico pristašev izgubili iz tistih partijskih pol.
Saj veš, kako je bila naša Jerca preprosta, naivna, da ne rečem neumna in lahkoverna. Vedno jo je mikala pustolovščina. Zdaj,-ko vidi kako je, bi rada popustila, pa v tem ni koraka nazaj. Celo navdušeno se mora pred onimi kazti, ker so nekaj zaslutili. V srcu jo pa žge in peče, da rapidno hira.
Cesto si skrivaj obriše solzo. Zmagalo je v njej srce in nič več ne more gledati hudobij, ki jih je spoznala v njih dia-njih. Mislim, da je to najhujša šiba, ki more doleteti človeka za njegovo lahkovernost in lahkomiselnost,
O, ko bi ti vedela za vse naše gorje! Že nobene življnenske sile ni več v nas. Dušveno smo docela pobiti. Marija ne more nič več krotiti svojih živcev in samo jadikuje, zakaj nismo vsi pri tebi.
Vedno je kdo nad mani: agitirajo, rekvirirajo, aretirajo. Celz noč se znajdeš na “počitnicah”. Včeraj so odpeljali Korenovo Sonjo, danes Sodinovo Marico v iste prostore kot pred dvema letoma strica Slavka in pred meseci našega Tončka. Doma so čisto na koncu. Davka imajo 48,000 din. Fanatični Nemci so leta 1944 naložili na isti slovenski kmetiji 2,050 din davka. Kako naj plačajo ta ogromen davek! IAH naj gredo prostovoljno na svojem za hlapca ker jih s tem silijo v zadrugo in bodo pisali o zavednosti slovenskega kmeta. Ali pa naj gredo s trebuhom za kmhom. Ralzen tega je bil tnlajši brat spomladi odpoklican »a predvojaško izobrazbo, oče pa v juniju s konji in vozom v leočmke gozde za vožnjo lem. Tako sta ostali mama in Marija sami za vso košnjo, su-
lju in desna. Drugi smo že itak prej morali od doma.
Jaz živim iz dneva v dan. Ne vem, kako dolgo še, ker za take ljudi kot smo mi, je bolj malo prostora pri nas. Močno se mi je razhljalo zdravje. Pa tudi v tej službi najbrže ne bom več dolgo, ker pravijo da sem premalo zgrajen. Zgrajen človek je tukaj namreč tisti, ki je 100 procentov njihov. Mi smo pa ona manjšina, tako pravijo oni, ki bomo odpadli od njih kot gnilo jabolko od drevesa.
Oprosti, ds za danes zaključim. Sem bil ravno na delavskem sestanku, kjer ne sme nihče manjkati, pa sem čisto iz sebe.
Vendar — mi trdno verujemo v božjo pomoč. Vem, da moliš z nami. Prisrčen pozdrav,
Jože.
Brat - sestra
Cleveland, O. — Da, bratje in sestre pridite v nedeljo, napolnite dvorano, pridite poslušat in videt tiste, katere ste Zagovarjali, pridite po zahvalo in zadoščenje, videli boste, da se niste varali ali motili, ko ste rekli: pomagajmo našim bratom in sestram! Ne bo vam žal ako pridete.
Pridite pa tudi vi rojaki, kateri se niste strinjali z njimi, kateri ste rekli; če ne bi bili krivi jim ne bi bilo treba bežati. Zagotovim vas, da boste videli kako olje splava na vrh vode, pa četuldi je voda še tako globoka. Tako se je že sedaj izkazala resnic^. Oko vam ne mbre ostati suho, ko zapoj o pesem: “Oj hišica očetova Bog živi te.” Tista hišica, kjef so se rodili, rastli in delali, morali so jo zapustiti, bežati iz roj-. AH -a kraia v tujo deželo, kjer
šeg in ne njihovega jezika. Tujci so jih sprejeli, domači so jih izgnali, pa kaj vam pridigam, pridite in prepričajte se sami. Kličem vam iskreno “dobrodošli”! '
Vam pa dragi novi naseljenci rečem samo to, tudi nam je bil začetek težak in kakor nam, bo tudi vam sijalo lepše soln-ce, saj vam je Marija pomagala, ko ste šli skozi trpljenje z muko in težavo? Bodite prepričani, da vas Marija ne bo zapustila v tej naši in vaši novi domovini, kjer si boste kakor mi tudi ri dobili nov dom..
Bodite najsrčnejše pozdravljeni na svobodnih tleh.
Še enkrat bratje, sestre, prijatelji, znanci, vsi Slovenci na veselo svidenje v nedeljo pri svetem Lovrencu, na 80. cesti.
Z najlepšim pozdravom vaša	M. Botegairjeva
“Piska, iztresi se!"
Pravljica o “čarodejni piški” se je na Titoitu pričela uresničevati. Dolgo časa so jo tresli in nagovarjali, dokler jim ni ta “piška” počenila in znesla namesto cekinov — prave ameriške dolarje. Banke, ki igrajo njeno vlogo,_ imajp seveda svoje načrte. Titovci pa sklepajo po svoje, kako bodo poeojilo vračevali. Pravijo da se morajo najprej rešiti kominforme. Titoizem napreduje te rse širi tudi po drugih satelitih. Predvsem bo pomagala Nemčija, ki se tudi že ogreva za Titovo gibanje. Tako ob v doglednem času zlomljena sila kominforme, na kar ši bodo “osvobodilci” segli v roke in udarili vsi skupaj proti zapadu. tako računajo Titovci brez krčmarja; zanimivo pa je, na kaki podlagi bi se radi postavili na noge. Zato pa “Piška, iztresi se!” da te bo lisica prej zadavi-

j

DOWmHI, NOVEMBER w, mg
ZBEGANO GNEZDO
POVEST CVETA STOJANOVA
“Zares, lAgata, ti ima« srečo v življenjnju,” se je oglasila Mirkova žena.
“Res, drugačno kakor Ton-četova žefca,’’ se je spomnila maiti najmlajšega sina in njegove žene mučenice. “Predobra je za Tončeta, vse mu odpušča in ga gleda kakor Boga, zraven pa gara v šoli kot učiteljica in doma kot gospodinja in še pet otrok ima! Zares je predobra.”
“Preveč si nalaga, prezgodaj bo onemogla ta to ne bo v prid ne možu ne otrokom. Ali ne?” je pogledala Agata fflkter.
“Mislim, da si je zdaj s hišo tudi Matej preveč naložil,” se je obrnila mati do Mateja, ki je gledal Franceta, kako dvori Dušanovi ženi in pogleduje za Agato.
Kar nenadoma pa je rekel
nila; ko jja je sedela v naslanjaču v Matejevi sobi, je dejala čisto spokojno: "Matej, kaj bi rad?” Pogledala je Mateju v obraz in videla, da se je spačil, nato pa začutila, kako so se oprijeli njegovi preti njenega vratu. Vdala se je utrujenosti, ki jo jo zajela od napora po cesti, in objela jo je želja, da se odpočije in umre. Morda je bil ta njen mir vzrok, da Matej ni stisnil močneje, temveč jo izpustil.
Takrat je Agato dvignila njena zdrava moč. Stala je pred njim tako resna in preudarna, da jo je Matej lahko videl v njeni resničnosti in ne, kakor mu jo je umatal France. Udarila ga je po sredi obraza. Prenesel je, kakor da ima Agata za to pravico. Vmes pa so padale kakor udarci njene
Prošnja iz domovine
Joseph Adamič, U10 E. 52 St. v Clevelandu, je te dni prejel iz Jugoslavije pismo naslednje vsebine:	. >
Pančevo, Jugoslavija — Gotovo Re Vam bo čudno zdelo, ko prejmete tole pismo. Takoj bom pojasnila. Nedavno sem potovala v Slovenijo z mojo malo hčerkico na spremembo zraka. Blizu Ljubljane sem na vlaku na klopi našla eno prazno kuverto z Vašim naslovom. Dolgo me je mučila želja, da Vam pišem, akoravno Vas ne poznam in tudi Vi mene ne. Mogoče je sama usoda to hotela, da je moja punčka pobrala to kuverto.
Že vnaprej Vas prosim, da oprostite moji predrznosti. Verjemite mi, da ne bi pisala, če me bi obup in beda ne nagnale. Tudi jaz sem namreč Slo-1 venka. Ena izmed tisočih žrtev te strašne vojne. L. 1941 sem bila z več stotinami Slovencev pregnana z močem v Srbijo. Fa-
sim, da nam pošljete. Bog naj Vam vse povrne, ker roidve ne moreva. Srečni ste, zato se nas ubogih sirot spomnite in ne pozabite na naju.
Moja punčka je stara 6 let in pol. Radi slabe hrane in ne-dovoljno število vitaminov je vedno bolj slabotna. Bojim se zanjo, ker ona je vsa moja na-da, vse moje na svetu.
Še enkrat Vas prosim, oprostite nesrečni ženi m imejte usmiljenje z ubogo vdovo in, razumite mater ki želi svojemu otrOku malo veselja in zdravja. Ne hudujte se in razveselite nas kmalu s svojim odgovorom. Iskreno Vam hvaležna že vnaprej. Sprejmite iskrene po-zrave od
Marije in Ljubice Nikolič Jabučki put 14,
Pančevo kod Beograda, Jugoslavija.
nih in verskih organizacij in pa močan aplavz je sledil vsaki pe-'ke bolečine. "Brezarja ne b6
.	m_______	..1 /IsvIav«	anlnSni	ip crlA.diln STlloSnO 111116-
zastopniki staronaseljencev. Pre. srni, pač le delen izraz splošni več,” se je glasilo splošno mne-vzvišeni se je z vsemi rokoval in ugotovitvi, kako izredno je pev- nje. "Nekomu je Moral biti na-kratko časa pogovarjal, nakar ka v svojih bogath sposobnostih poti; nekdo ga je počakal in še napredovala. Zelo dovršena' izvedel svoje temne načrte...
• - Nastopila je poletna yročina, ljudje so si zaželeli sence in
Igra in govor škofa Rožmana
Igrski prizor “V pričakovanja” pa je bil sestavljen in podan po igralcih IDNAVE tako,
se je podal v dorano.	»c	—|
Ob vstopu v dvorano ga je po- je bila tudi spremljava pianista zdravila pesem, ki so jo zapeli prof. Osane na klavirju.

jeli v svojo družino novega člana, Agato,” ko je izgovoril njeno ime, je vstal in potem stoje nadaljeval, “se nismo zavedali lepote in moči, ki živi v ženski duši. Agata je delavna žena, ki zna samostojno misliti, samostojno delati, ki razume naš čas in je zato vredna, da smo ponosni nanjo.” "Amen,” je dodal Matej, ki je vstal, ko je vstala tudi Agata, ki ni mogla nikoli prenesti umazanega Francetovega pogleda.
Matej in Agata sta se poslovila. Matej je Agato kar porinil skozi vrata. Bil je divji; ko sta bila na cesti, je izbruhnil hripavo Agati v obraz: “Vlačuga I” Pri tem je občutil ' i rad videl ano in po-
_____r	nSnceta, Id
ga je Agata prezirala in mu ni niti dovolila vstopiti v njihov
dom.	■ (
“Vlačuga!” je ponovno zadišala pijača Mateju iz ust. Agata je stisnila še tesneje .poble-dele ustnice in tudi zobe, da je čutila telesno bolečino, ki naj ubije vsako misel, vsako besedo, ki bi hotela iz nje. Trdo se je zagledala V pot pred seboj, misliti se je bala. In tako je zdržala do doma in še potem.
Ko pa sta stopila dotna v temno vežo, je stekla po stopnicah, pozvonila in kar vdrla v svojo sobo. Zaklenila je za seboj in se zgrudila na naslanjač. Preplašila je Maro in otroka, ki so obstali in se stresli, zakaj nekdo je naglo prijel za kljuko, potem udaril, dvakrat — in pred njimi je stal Matej, strešen v obraz.
Otroka ste se skrila drug za drugeiga in stisnila k oknu. Mara je nekaj zavpila nad Matejem, ta pa je planil k Agati in zakričal: “Zapirala se ne boš!” Prijel jo je za zapestje in jo tiral v svojo sobo. Agata se ni branila in se spet obvladala. Ko’ je zagledala Maro in otroka, se je celo nasmeh-
KOOOIMT..,.
vuamihr
Sarc«23S
"“»KISS'**
“Če rečeš vlačuga, naj velja to spoštovanje tudi tvoji materi, da se ob tem zaveS, da zahteva tudi moje materinstvo spoštovanje!”
“Ali te to uči tvoja katoliška cerkev?” je vrgel Matej posmehljivo vanjo.
Ustavila se je in ga mrzlo pogledala: “Tudd Kristas je z bičem izgnal knpeevalce.”
“In učil spoštovanje do staršev!”
“In učil, da zapustiš očeta in mater in greš s svojo ženo! Le tvoje spoštovanje pred menoj mi omogoča spoštovanje pred tvojo materjo — in mir med nami,” je končala Agata in trdo zaprla vrata za seboj. Matej je legel na naslanjač; vino in France sta ga ubila, da je pri priča zasmrčal.
Naslednje dni se je Matej izogibal svoje družine. Videli so ga le zjutraj ta ipiri kosilu in Agata ga je slišala prihajati domov pozno v noč. Nase je bila jezna, da se je dala Matejevi pijanosti zavesti v prepir. Bila pa je s toliko ljubeznijo pri zidanju hiše, da je bila povsem zaposlena ta o dpigih stvareh ni niti utegnila razmišljati.
Ko so pričeli zidati^ z opeko in polagati strope kletem, se je približala d.oma Mateju: ■'Poglej,” imela je v rokah pločevinasto škatlo, “to sem pripravila, da položimo vanjo vsak svoj spomin in jo vzidamo. Rada bi, da bi dal v tvojem in mojem imenu tisti križ, ki je bil blagoslovljen v cerkvi svetega petra v Rimu ta ga hraniš ti.”
ti.” .	_
“Kaj vsega si ne izmisliš, Algata, vesel, da je molk pretrgan.
Pristopili so še Mara in otroka in čakali, da najde Matej spomin iz Rima. Položil ga je v škatlo, povezano s svileno slovensko trobojnico, na kateri je bilo ime družine in letnica.
“In kaj naj dava midva?” se je oglasil Pavel.
“Vidva?” se je zagledala Agata v svoja otroka. “Vidva pa prinesita vsak svojega angelčka.” Stekla sta in prinesla vsak podobico, ki sta jo dobila pri procesiji sv. Rešnjega Telesa. Mara pa je prinesla šopek drobnih, posušenih travniških cvetk, ki jih je utrgala sredi dišeče trave v Assisiju v spomin na brata sv. Frančiška in njegovo sestro sv. Klaro. Matej je zapazil, da je pokrov na notranji strani popisan. Vzel j« Agati škatlo iz rok ta bral na glas: “Gospod, blagoslovi našo Wšo in postavi pred hišna* vrata dva angela stražarja, ki naj ne pustita v hišo nikogar, ki ne prihaja v Tvojem imenu.”
(Dalje prihodnjič).
v ogenj vrgli še moža. Šest mesecev po njegovi smrti sem rodila hčerkico. Ostali sva kar v Srbiji, ker v Sloveniji nimam nikogar več. Moja mala'gre letos v šolo. Zima je na programu, a midve nimava niti toplega perila, niti plaščev, niti nimava kje kupiti. Ubogi si. roti sva. Večkrat vidim, da naši ljudje dobijo pakete iz Amerike. Jaz nimam nikogar, ne svojcev ne poznancev Zato se obračam čisto slučajno na Vas. Prosim Vas lepo, če Vam je mp-goče kaj starega, kar Vam ni potrebno več, poslati name. Ce ne morete Vi, prosite kakšne druge naše tovariše v mojem imenu, da nam malo pomagajo. Ne prosim zase toliko, kakor za moj ka. Za vse Pri nas se ne more dobiti. Še posebno glavnikov nimamo. Šivank, cvirna in po-dvež za otroka Vas lepo pro-
Mr. Joseph Adamič pravi, da če bi hoteli dobri ljudje kaj pomagati k paketu, da bi on tudi dodai en petak in plačal 'pošto za paket. Ako bi hotel kdo darovati kaj obleke, naj sproči Mr. Adamiču in jo bo sam prišel iskat. Njegov telefon je: EXpress 5759, naslov je pa naveden takoj v začetku pisma.
Združeni cerkveni pevski zbori iz Calle Belgrano, San Martin, Ramos Mejia in Avellaneda. Mogočno je zadonela pozdravna skladba Andreja Pogačarja “Ec-ce sacerdos magnus,' toda njeni prvi akordi so takorekoč utonili v navdušenem ploskanju in klicanju vse dvorane in obeh ga lerij. Ko se je ploskanje in kli canje poleglo, je prevzvišeni sedel v prvi vrsti, ob njem pa so
Škof Dr. Rožman v Argentini
(Nadaljevanj* • 1. etranD
bilo tako lepo po slovensko praznično, pokloriit škofu, ki jim je nakazoval edino in povsod pravo not rešitve.
zavzeli mesta rektor jezuitskega ni IDNAVE. zavoda, ravn, Bogomil Remec, predsednik Društva Slovencev Miloš Stare, predsednik priprav-jalnega odbora Fr. Kremžar, g.
Hladnik Janez, prof Orehar Anton podpredsednik Društa Slovencev dr. Bojan Ribnikar, v ostalih prednjih vrstah pa člani pripraljalnega odbora in zastopniki staronaseljencev ter zastopniki kulturnih teh verskih organizacij.
V imenu pripravljalnega od bora je prevzvišenega pozdravil urednik Franc Kremžar, v ime-fiu staronaseljenih Slovencev izseljeniški duhovnik Janez Hladnik, v imenu Društva Slovencev pa predsednik Miloš Stare. Te govore bomo objavili pri drugi priliki.
Recitacije in koncert zbora
Po kratkem odmoru se je začel drugi del prireditve. Uvodoma je, režiser Jože Petrič občuteno recitiral pesnitev: “Oj hišica očetova. . takoj nato pa je pevski zbor “Gallus” predvajal kompozicije Hubada, Marol-
potoček v dolini pod vasjo je vabil prijazno v svojo bližino. Njegovo samotno obrežje je nenadno oživelo. Na obeh
da bi bil nekako dostojen okvta straneh smeh ta veselo žgole-
gqvoru prevzvišenega in je bil njegov govor podan nekako v sredino vsega prikaza. Pesmi ta
nje, vmes pa je pjjuskala voda, da se je čulo daleč naokoli. Živahno razpoloženje se je
sredino vsega prikaza, resmi m	,	, .	,
dramatski prizori so bili izpod ^^ikom^na kVje 'Lvia-
peresa Jeremije Kalina, recita- da]a M,adjna ge j# raz. rije in celotno režijo pa je ^ i bežala, le nekaj bolj odrsalih je ostalo ob vrta kraj tolmu-med koreninami
Jože Petrič, nastopali pa so čla-
Ko je prezvišeni stopil na oder, ga je pozdravil silen aplšvz vse dvorane. Dolgo je trajalo, da je mogel spregovoriti. Večkrat prekinjen z navdušenim odobravanjem je prevzvišeni imel govor, ki ga prinašamo na uvodnem mestu.
Besedam prevzvišenega so sledili simbolični prizori, zajeti v “Zmagoslavno pesem.” Zaključil jih je zmagoviti Haendlov “ALELUJA” iz oratorija “Mesija.” Odpel je to skladbo pevski zbor “Gallus.”
številni tuji gostje Le počasi se je po tem zanosnem koncu prireditve začela prazniti dvorana. Prevzvišeni je posebej čestital vsem nastopajočim in se jim zahvalil za tolik trud, ki so ga vložili v prireditev. Z mnogimi se je nato še posebej pogovarjal in se pozanimal za njihov položaj. Med ponovnim pozdravljanjem in vzklikanjem se je prevzvišeni nato vrnil na svoj dom.
Tako k akademiji, kakor ver-
na. “Tamle tišči . . so kazali pod drevo čigar korenine so segale daleč v vodo. Drugi pa so hiteli v vas povedat, da so našli utopljenca.
Vaščani so potegnili iz tolmuna že razpadajoče moško truplo. Voda ga je zanesla med ostre korenine, na katere
Navdušen pozdrav škofu
Nekaj trenotkov po 4. uri je Jtti ™n|,»«v15 «*——> --- --------
prišel prevzvišeni. s svojita ta, Adamiča in Tomca. Tako je skim obredom v cerkvah, so spremstvom v poslopje zavoda zlasti lepo podal “Gor čez izaro ’ spontano prihiteli tudi člani di u-jezqitov na avenidi Callao. Pod in pa Maroltovo priredbo koro- »htoigrentekih nar^Mti^w-
se je nataknila obleka. Vsi so spoznali Brezarja, svojega soseda. Revež je utonil zato, ker je moral utoniti. Nekdo je iztegnil svojo zločinsko roko in ubogi otroci so izgubili skrbnega očeta. Spet se je za-krohotalo sovraštvo, a ljubezen se je milo zasolzila.
Pogreb se je izvršil brez o-bičajnega pregleda. Oblastvo je vzelo dogodek hladno na znanje, ne da je uvedlo kako poizvedovanje. Zločinec se je lahko svobodno gibal; morda je prejel za svoje “junaštvo” pohvalo ali celo odlikovanje. Kdo ve, ali ni opravil nekaj, kar mu je bita naročeno? Zakaj v Tito vini je mogoče vsa-kp, še tako sramotno dejanje.
Veredicus.
žar, predsednik Društva Slovencev Miloš Stare, člani Narodnega odbora, predstavniki kultur-
Opportaniti*. for Young Phy.ici.iu
dil pa je zbor njegov pevovodja dr. Julij Saveili.
Bosi begunčki
Sledil je vsekakor najuspelej-ši skupinski nastop dramatične oblike, ko#o prirajali na oder “bosi begunčki” in v Igri ter lepo sestavljeni besedi podali pot
h. wetl-M-Ippri Amr
did L hev. Mrvic* I. World W.r II h«.	“ H.?u V	t“i
Department te volunteer ter duty ut oncu iu *»k*r the U. S. Army ur the
U.Ž. Air Force.
Nova žrtev
(Dogodbica iz Titovine)
“Brezar je nekam izginil. Delo je ustavljeno, ker je zmanjkalo gradiva. Delavci so se vrnili, njega pa ni od ni-
Kakor blisk je šinila ta novica po domači in bližnji o-kolici. Ljudi se je polaščal strah, čeprav so bili vajeni takih primerov. Nekaj časa so
oratorija “Mesija” je pevka z globokim doživetjem podala “Molitev,” nato pa starofran-cosko kompozicijo “Besede na križu” in “Križev pot.” Sledila je kompozicija Jožeta Osane “Zasuta usta” na'besedilo. Fr. Blantiča in nato narodna “Ko ptičica sem pevala.” Izredno
pv	~---— r-----OU 3C '
in položaj naših najmlajših. Vso koder, točko so odigrali otroci iz otroških vrtcev pod vodstvom učiteljic IDNAVE.
Operna pevka Golobova
Umetniški višek vse akademi- — r---------- W I
je pa je bil dosežen z nastopom imeli mir; veselili so se, da so operne in koncertne pevke Fran- dnevi strahote že zatonili za Golobove. Iz Haendelovega gore preteklosti in da so se polegli viharji, ki so zahtevali toliko nedolžnih žrtev. Hudobija pa ni hotela ponehati, ker so segale do pekla njene korenine.
“Nikjer ga ni!” je vzdiho vala Brezarica vsa obupana Vse je že oblezla, a ni mogla dobiti pravega odgovora. Izvedela je le toliko, da je delo zares končano in da so bili delavci odpuščeni. Tudi. Lojze je odšel; videli so ga, ko je odhajal proti večeru zdrav in dobre volje.
“Domov ga ni bita,” je bridko zajokala. “Vem, da bi prišel, če bi le mogel..se je ba la povedati do kraja.
“Torej meniš. . . ?” Tudi sosedje se niso upali jasno govoriti. Vse okrog je bilo treba pogledati, preden je kdo izusti! kako besedico/ Tako so; zahtevali časi in bridke izkušnje so enoglasno pritrjevale.
Brezarico so begale tfemne slutnje. Vedela je, da je bil Lojze na dom silno navezah;
| zlasti za otroke bi bil dal živ-1 jljenje. Nalašč se ni umakni!,! ' nekaj >se mu je moralo pripeti-: Nekoč je l>il že nekaj ome-
prScupiti vellke„.„ ..r„—— mu zdravniku Petitu, ker jo je uspešno operiral. Napgavila mu je globok poklon, češ: “Tako imeniten zdravnik kot ste vi, ume gotovo zdraviti vse bolezni.” Petit je pa odvrnil: “Motite se, mllostiva gospa. Nam zdravnikom gre kakor kočij ažu v Parizu. Dobro poznajo vse ceste, a ne vedo, kaj se godi v hišah.”
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
V West Parku je naprodaj 6 sob moderna hiša, furnez na plin in premog, sadno drevje, velik jard in garaža, hiša je stara 19 let, cena je 511,500. Pojasnila daje Tisovec Realty, Realtors, 1366 Marquette Rd. EN 4936.	(222)
SOBE SE ODDAJO
Priletnemu zakonskemu paru brez otrok se da v najem 4 sobe. Vprašajte na 1040 E. 68 St.	—(220)
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik
1109 E. 61*t ST.
TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobra
FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO!
Pokličite za preračun zastonj
bo nit
Better Dtg. & Plbg. Co.
Svetovna zastava. — Zastava Združenih narodov je zaplapolala na železnem ogrodju poslopja, v katerem bo nastanjeno tajništvo Zdr. narodov v New Yorku. Dogradili so 39 nadstropje železnega ogrodja, za kar so porabili 13,775 ton jekla. Poslopje pa bo stalo $22,000,000.
ti. -----------------—- — .
nil, ni pa ji povedal vsega do »	„ a .	tm.
i kraja. Takrat ga seveda ni: K6*NU AUIO DOuj 10. umela; zdaj pa ve, kam so me-! p^ayi^,, j rile njegove besede.
| Dva meseca sta minula po J tem dogodka. Razburjenje se i I je nekoliko poleglo; tudi hu- j demu se človek privadi ter o-1 trpne, kakor rana od preveli-1
vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender j e. Welding.
JOHN J. POZN1K GLenvUle 3830 982 Eut 152nd Street
1
i
ražniki so neprestano dobivali Vedno iznova se je prikazovalo | ževo truplo, pomoč, od vseli strani so se ulivali' kakor povodenj, s travnikov, s cest, iz Montivillierskega panka. Nič jih zdaj ne bi bilo pregnalo iz vasi, ki so jo plačali s toli drago ceno in kjer je ležalo več tisoč njihovih tovarišev v krvi in plamenu.
Zdaj je razrušenje dopolnjevalo svoje delo; ostajala je le še klavnica, polna raztresenih
USE OUR CHRISTMAS LAY-AWAY PUN
i PHILCO 1
POSLOVENIL VLAD, LEV3TIK
Ves ta hrup in vse to divjanje pa je preupil strašen vz-krik. Bila je prihajoča Henri-jeta, ki je zagledala svojega moža ob steni, pred oddelkom, pripravljajočim orožje.
Vrgla se mu je za vrat.
"Moj Bog! Kaj pa se godi? Saj te vendar ne bodo umorili?”
topim
AT ITS FINEST
Weiss jo je gledal s obrazom. Ona — žena njegova, ki je toliko časa hrepenel po nji in jo obtožaval z malikovalsko ljubeznijo! Groza ga je vzdramila. Pogledal jo je z osuplostjo. Kaj je storil? Zakaj je ostal tu in streljal, namesto da bi se vrnil k nji, kakor je bil prisegel? Zableščalo se mu je pred očmi; videl je svojo izgubljeno srečo in nasilno ločitev na veke. Nato ga je presenetila kri, ki jo je imela na čelu; in z mehanskim gla-spm je zajecljal;
“Ali si ranjena? je, da si prišla . .
Z razburjeno gesto je prekinila;
‘'Ah, jaz . . saj ni1 nič, samo praska . . Toda ti, ti! Čemu te drže? Jaz nočem, da bi te umorili!"
Častnik je kričal po prenapolnjeni ulici, da bi mogel oddelek nekolikb nazaj; ko je za-j gledal žensko ob.vratu svojega' jetnika, je nejevoljno dejal poj francoski:
“Ah, ne, nobenih neumnosti . . Odkod prihajate? Kaj hočete?”
"Svojega moža hočem.”
“Tak bodite vendar pametni . . Odstranite se, nam se ne ljubi, da: bi vam strili zlo.” “Svojega1 moža hočem.” Častnik se je zdaj odrekel nadi, da jo pregovori, in je ravno hotel ukazati, naj jo iztrgajo iz rok jetnika, ko si je Laurent, ki je dotlej molčal, usodil z mirnim obrazom poseči v dogodek.
‘'Poslušajte, gospod stotnik, jaz sem tisti, ki vam je ugonobil toliko ljudi; mene naj ustrele, to je prav, tem bolj, ker nimam nikogar, niti matere, niti žene, niti otroka . . Ta gospod pa je oženjen . . Cuj-te, pustite ga ■ . in potem opra-
It'ithcbe»uriful|Ph3co 897...« sensation in features, quality, value.. See it now!
Exclusive shelf-lined inner door that dcMs the front shelf space.
"Society nažrt” pomaga varčevati
mre shy her with
“Ne, ne! Obdrži me pri sebi . . Umreti hočem .
Naposled jo je po velikem naporu držal za obedve roki-Dotlej je molčal in ni govoril; zdaj je rekel samo eno besedo:
“Z Bogom, draga žena.”
In že jo je vrgel sam v naročje Bavarca, ki jo je odnesel Ona se je branila in kričala, a vojak jo je obsipal s ploho trdih besed, očividno, da bi jo pomiril. S silovitim naporom je osvobodila glavo in videla ,vse.
| Trajalo ni niti tri sekunde.
True zero zone temper-»tutes. Sep»r*te fast-freezing Ice Tray Shelf.
Pridite k nam. Poučeni boste o treh načrtih, ki, pomagajo graditi hranilno vlogo, ali pišite za
FREE BOOKLLET
ki pojasnuje to osebno postrežbo
CENTA
slovenska cvetličarna
CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIE CENTA, lastnika
1551 Hayden Ave. Phone: GL 8876 Res.: GL 1539
Blazno
Prosto
Easily shift shelves to accommodate foods of any size or shape.
Plus many other Philco quality } {features.
NO DOWN PAYMENT
. [ f ii }j	; i !>
Odprta V pontfeljek, fctrttk in	dp 9:0fc
V torek in petek do 6:00. — Zaprto cel dan v sredo.
! ? it l' l 11 ■ « i, A ii £k !
Choice of 10 Philco Model«
Prt«s trom
parkanje
dokler ste v
slopjem na
127 Public Sq
člani Federal Deposit Insurance Corporation
‘‘BlGGpT and BEST”
One Entire Floor for Social Party with Beautiful Awards
FRIDAY, SATURDAY, SUNDAY, and MONDAY EVENINGS - NOV. 11th, 12th, 13th, 14th
FISH FRY FRIDAY—6:00 P.M.—60 cents
ST. MICHAEL’S CHURCH
3150 SCRANTON RD., NEAR CLARK AVE.
fhe Maytsc Dutch Oven 6» Rantu
Has the finest insulated oven you can buy! • Sizzle-Serve broiler tray • Eaay-to-see controls • Clean-easy design.
See it today! Models priced from
$169-95 to $299.95. Lamp extra.
Low down payment—easterns.
IV 6072
16013-15 WATERLOO RD.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
PRI NAS DOBITE POPUST V GOTOVINI
Norwood Appliance & Furniture
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHH SUM
JUTRO BREZ SONCA
(IVAN JONTEZ)
je naslov novemu, nadvse zanimivemu . izvirnemu romanu, ki izide v začetku decembra.
ROMAN OPISUJE LJUBEZEN DVEH MLADIH LJUDI, MILANA IN OLGE
IN NJUN BOJ ZA SVOBODO IN LEPŠE ŽIVLJENJE.
Napeto dejanje . . . romantična ljubezen dramatični zapletijaji . . . pretresljiv finale!
Krasno vezana knjiga z lepo, pomenljivo umetniško sliko na platnicah, ki je sama vredna cene knjige.
ZELO PRIMERNO DARILO ZA PRAZNIKE!
Cena $3.00 — Po poiti $3.25 — V Kanado po poiti $3.50 Denar je podati z naročilom!
KNJIGO LAHKO NAROČITE ŽE ZDAJ PRI AMERIŠKI DOMOVINI
G. WHISKERS
il ob prsi, govoreč, da ni ra-	Spomeniki naMm vojakom v Belgiji. — Pomoini vr-	c' c (j Uf'| )J'	,	11 flB \s	{jjjj]
elj, in če'so ljudje, ki pobija- hovni poveljnik ameriških čet v Evropi, Lt. gen. Clarence	'A	”\)l	||M
o nedolžne, da on ni takšen. K. Hueb er, prisostvuje odkritju spomenikov “Bullange	r))'/	\j> i.^lAalk.A	A" <žitb	H
»na ni obsojena, in prej bi si Memorial” in “Henri Chapelle Memorial" ameriškim	\y-	/| \\ I	|§£f jtjMSgjjlK^Wa (§§§?	“
drezal roko, nego da ji skrivi padlim vojakom v II. svetovni vojni, ki so padli v belgij-	j 1	^	IH
as na glavi.	skih Ardenih. Odkritju spomenikov so prisbslvnvali tudi	~~~	I	. —la-	WIT *
Ko se je Bavarec približal, belgijski otroci, ki jih vidimo nekaj na sliki.	~	' * *	■ «B ~^r
katero priredi	V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. |
Vabilo na VELIKO PLESNO VESELICO 'S." " wSHr I
'lIMMMttttttttTtTTTTtTttftTtttr—-^-rTTtTf—............................................................................................................. -f
F ^
famous Philco CONSERVADOR
HUGE BUILT-IN HOME FREEZER
COMPLETELY ADJUSTABLE SHELVES
Best Looting
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 10, 1940
• )
L