-m Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. i> Glas Naroda List slovenskih delavcev v c-/4.merikL VSo first Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. Entered ^ Sboond-Class matter, September 2l? 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congmsb of March 3, 1879. Stev, 77, NEW YORK, 1. aprila, IQ04, Leto XI, y tovarni. Sedem deklet usmrtenih. Pet smrtno ranjenih. Razstrelbo so prouzročila dekleta sama. Scranton, Po., 1. aprila. V tovarni Dickson Squib Co., v bližnjem Prin-ceburgu, bilo je včeraj sedem osob usmrtenih in pet smrtno ranjenih. V tovarni je delalo 20 osob, po večini dekleta. Razstrelba je nastala vsled lalikoinUljenosti neke delavke, ktera je vrgla dinamitno patrono v peč. Razstrelba je bila tako jaka, da je bilo tudi poslopje deloma razdejano, na kar se je vnelo. Dickson Squib Co. je bila nastanjena v prvem nadstropju tovarniškega poslopja. V drugem nadstropju je stanovala rodbina Callahan. Tu sta bila dva Callahanova otroka usrnrtena. Razun tovarniškega poslopja zgoreli sta tudi dve hiši. Trupla usmrtenih deklet so tako razmesarjena, da jih ni več prepoznati. Baleroi m. Federal Trust Ca. pogorel. Ogenj f ro»u. Ilougbton, Mich., 31. marca. V hodniku št. 7, rudnika Quincey, kjer pridobivajo največ bakra na Mich i-ganskem polotoku, so našli včeraj v globočini 560 čevljev ogenj, kteri je že več ur plapolal, predno so ga na--li. Vse je bilo v dimu. Končno se delavcem vendarle posrečilo ogenj pogasiti. Ako bi rov zgorel, bila bi Skoda posestnikov rudnika ogromna, kajti rova bi sploh ne bilo mogoče več popraviti. Pogreznena gora. Caribou, Me., 1. aprila. Potres, kateri je dne 21. marca vznemiril vso Novo Anglijo, se je pričel brezdvom-no v severnem delu države Maine, kjer je bil potres najbolj jak. Semkaj je sedaj dospel neki lovec iz pokrajine Tilboque, kteri poroča, da se je gora Bald Mountain, ne daleč od meje New Brunswicka, pogreznila, in da je tam, kjer je stala preje 1000 čevljev visoka gora, nastalo jezero. Ob vznožju gore izvirali so vroči vrelci, kterih voda je bila tudi po zimi tako vroča, da je bila neznosna. Vse to dokazuje, da je bila gora Bald svoječasno ognjenik, čegar podzemske moči, še niso popolnoma ugasnile. Nekteri drvarji, kteri so prišli od tamkaj, potrjujejo lovčevo poročilo. Roosevelt je postal stedljiv. Washington, 31. marca. Vza?topni--kej zbornici je neki predsednikov zaupnik naznanil, da želi Roosevelt izdati le $35,000 za preinačenje bele hiše, ne pa $90,000, kakor je nameravala vlada izdati. Nafti i umorjenega otroka. Newyorška policija so bavi sedaj z groznim umorom. V železnej livarni na vogalu Westchester in Brooks Ave., našel je na 149. ulici stanujoč delavec William Flynn truplo kake 4 dni starega otroka. Glava ubozega otroka je bila z kolom tako razbita, da je ni bilo prepoznati. Poleg tega je bilo nedolžno dete tudi z vrvico krog vratu tesno zadrgnjeno. Brez-dvomno je beštialna mati novorojenčka najpreje zadavila in ga potem še ubil a. Morilko do sedaj še niso našli. Telefon ičn i koncert. Boston, Mass., 31. marca. Tadejus Cahill iz Jlolyoke izumil je električni aparat, kteri grafofon v toliko popolni, da je mogoče glasbo čuti natančno tako, kakor se igra po iici v poljubno daljavo. Cahill je vstanovil družbo imenom Telharmonic Co. of New England, ktera bode dovajala občinstvu koncerte na dom. Naš zastopnik v Chicagi j» Mr. MAX BAJEC. 617 South Center Ave., Chicago, BI. Mr. Bajec je pooblaščen nabirati nove naročnike ca "Olas Narodi" in pobirati naročnino od rtarih naročnikov ter nabirati oglasil« ca Bat Jeden uradnik zginol. Veliko poneverjenje v Cleve-landu, O. Cleveland, Ohio, 1. aprila. Tukaj vlada velika razburjenost, ker je Federal Trust Co. napovedala konkurz. in bankerot in prenehala z izplačevanjem. Jeden višji trustov uradnik je neznano kam izginil, potem, ko je poneveril večje svote denarja. Oskrbnikom bankerotnega podjetja je imenovana The Guardian Trust Co. Premoženje Federal Trust Co. znaša $3,00^,000. Kolika svota primanjkuje, še ni znano. Makaroy na morju« Križari osem milj daleč od Port Arthura, da bi tako prisilil admirala Togo oa boj. Iz Avstrije. Vabilo na naročbo. Stara tvrdka bankerot. Pittsburg, Pa., 31. marca. Velika krojaška tvrdka I. M. Gusky, naznanila je bankerot. Oskrbnikom je imenovana "Merchantile Trust ( o. Podjetje je bilo skoraj največje te vrste v tukajšnjem mestu in je obstalo 20 let. O dolgovih bankerotne tvrdke ni nič znanega. Aufnst lleiiiz obsojen. Butte, Mont.. 31. marca. Kralj bakra F. August Heinz iz Montane bil je včeraj obsojen v denarno kazen 20 tisoč dolarjev. Heinza je tožila tvrd ka Butte & Boston Co. radi izkoriščanja Michael Davitt Lode. "sem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem vošim vesele in srečne VELIKONOČNE PRAZNIKE! New York, 1. aprila. Frank Sakser. Panamčanom primanjkuje denarja. Panama, 31. marca. Tukajšnje ljudstvo je neljubo vznemirjeno, ker Zjed. države še niso izpolnile svoje pogodbene obljube in plačale prvi delež svote $100,000,000, za panamski prekop. Radi tozadevne počasnosti Zjed. držav bode panamska vlada prisiljena najeti v New Yorku državno posojilo. Podadmiral Sigsbee, kapitan Wain-wright in drugi častniki severoat-lantskega ameriškega vojnega bro-dovja, so včeraj obiskali predseduika republike senor Amadorja. V pouk. Kdor rojakov namerava odpotovati v staro domovino, naj se preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno pos trezen in si prihranil mars i kak dolar. Vsakemu potniku odpošljem brezplačno gumb v slovenskih ban ah z mojim naslovom, pošljem svojega člo-, veka po njega na kolodvor, ako mi navede čas in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kam obrniti, naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski s nami ter se vse domeni. Vsak potnik naj si pripne moj posla ni gumb, da ga naš človek 1 a g 1 j e spozna. Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich St., ker mnogo je navihancev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste rea pri meni in ne dajte novcev preje iz rok, dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanje, mrgoli lovcev na ljudi na postajah in potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk. FBANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York. 1778 St. Clair St.. Cleveland, O. Trajne praske v aeveruej Koreji. — Mnogo Japoncev usmrtenih,— Rusi proti Korejcem. — Vojno stanje t Port Arthnrn. — Knropat-kin bode najbrže napadel Japonce t Koreji. — Mesto Port Arthur je z vsem dovoljno preskrbljeno. London, 1. apr. Kapitan angležkih ladij, ktere so ravnokar dospeli v New Chwang, poročajo, da jih je rusko vojno brodovje osem milj daleč od Port Arthura vstavilo. Križarka "Askold" je bila še bolj daleč na prostem morju. Japonskega vojnega brodovja ni nikjer videti. To poročilo dokazuje, da išče ad-iniral Makarov zopet japonsko brodovje, da ga tako prisili na boj. — Portarthurska luka je še rnvn. tako prosta, kakor popreje. London. 1. apr. Tukajšnjej "Daily Telegraph" se poroea iz Seoula, da se skoraj neprestano vrše boji med Pingyangom in Wiju, in da je že mnogo Japoncev usmrtenih. V Ping-yangu so Japonci ustrelili necega korejskega ogleduha. Berolin. 1. apr. Iz Hamburga se poroča, da bode te dni ruska vlada kupila parnik "'Fuerst Bismarc-k". Petrograd, 1. apr. Iz Port Arthura se brzojavlja, da vlada tamkaj mir. toda da je pričakovati vsak trenotek nov napad. ''Novosti'' jevljajo, da se je mesto Port Arthur popolnoma spremenilo. Trgovine so zaprte in ulice skoraj prazne, tako, da je v mestu precej dolgočasno. Petrograd, 1. aprila. Izredno hitro odpotovenje generala Kuropatkina v Liaoyang se tukaj tolmači tako, da general ne bode pričakoval, da bi Japonci prišli do njegove vojske, temveč, da bode nemudoma napadel Japonce v Koreji. • Petrograd, 1. aprila. Tukaj se zatrjuje, da car ne bode odšel na iztok, temveč, da bodi: zajedno z carinjo prebil spomlad v Petrogradu, dočim >dpotuje v poletju na Petrov dvorec. Vlada je odredila, da bodo vojni poročevalci odpotovali dne 15. aprila k vojski. Harbin, 1. aprila. Mandžurski pro-vijantni komisar Počinskij, pošilja v Harbin velikanske čede živine in ogromne zaloge moke. V Irkutsku je pripravljenih 500,000 velikih zabojev konserviranega mesa. Tokio, 1. aprila. Japonci se zelo jeze, ker so Rusi minolo soboto potopili japonski parnik "Hanyei Maru." V uradnih krogih se zatrjuje, da po-menja to kršitev neutralnoati. "Hanyei Maru" je bil star parnik. + + + Petrograd, 31. marca. Glasilo ruske vojske, "Ruaki Invalid" izvaja iz poročila generala Miščcnko, da Japonci nadaljujejo z svojo koncentracijo vojaštva in da napredujejo polagoma proti Wiju. Njihova prednja straža je sedaj v Ka Samu, dočim so patrulje kakih 10 milj pred prednjo' stražo. "Novoje Vremja" predlaga vladi, naj protestira, ker so Japonci v boju pri Chongju razobesili zastave rude-Čega križa, da so se tako varovali pred ruskimi kroglami. Washington, 31. marca. Prvi večji boj med ruskimi in japonskimi prednjimi stražami razlagajo tukajšnji častniki mornarice tako, da se morajo Japonci v severni Koreji boriti z raznimi potežkočami radi slabega terena. Radi tega bode minolo še mnogo tednov, predno pride glavna japonska vojska do reke Yalu in predno pride do kake večje bitke. Cesta med Anju in reko Yalu ni nič druzega, nego široka, skrajno slaba pot, po kterej za moreta k večjem hoditi le dva vojaka jeden kraj druzega. Kako bode mogoče Japoncem skupiti štiri vojske v aevernej Koreji, je velika zagonetka. Seoul, 31. marca. Semkaj se poroča, da so Rusi dne 27. marca severno od Anju, v Pakchonu, ustrelili prefekta, ker ni hotel slušati ruskih ukazov. Rusi so tudi prepodili korejsko posadko v Wiju. Seoul, 31. marca. Semkaj se poroča, da je pričelo 500 odslovljenih korejskih vojakov v Pingyangu pleniti. Port Arthur, Cl. marca. Prokla-macija generala Stoessla. ktcri je poveljnik tukajšnje posadke, prepoveduje vsem neautoriziranim osobam bližati se utrdbam in baterijam. Straže so dobile nalog, vsakogar, kdor se ne zmeni za to prepoved, ustreliti. Policijske odredbe v Port Arthuru delujejo izborno in povsodi vlada popolni mir. Petrograd, 31. marca. List "Rus" je menja, da je japonski mornarični minister Yarnamoto minoli torek v parlamentu govoril o potežkočah, s kt.erimi imajo Japonci opraviti pred Port Arthurom radi tega, da bi Rusi tako ne paril i na poirtarthursko morje. Ako se Japoncem ne posreči osvojiti mesta Port Arthur, potem je njihova bojna sreča odvisna edino le od vojne na kopnem v Koreji. Sevastopolj, 31. marca. Poveljnik črnomorskega brodovja je admiralu Makarovu povdom njegove zmage pred Port Arthurom, brzojavno čestital. Makarov mu je pa odgovoril, da ima pri tej zmagi glavno zaslugo poročnik Krinicki, poveljnik torpe-dolovke "Silnij". Petrograd, 31. marca. Tukajšnje časopisje svari pred Kitajci, kteri se zelo sumljivo obnašajo, zlasti ob železnici Shan Ilai Kvvan. Časopisje trdi. da so oblasti v velikej zmoti, ako menijo, da ostane Kitajska popolnoma neutralna, kajti Kitajci bodo svet iznenadili, kadar bode najmanj pričakovati. Radi tega je dolžnost Evrope, skupno vpljivati na Peking, da se tako Kitajskej prepreči vmešavati se v vojno. Petrograd. 31. marca. Vlada je razdelila med moštvo vladi vos toške-ga brodovja $75,000, ker je potopilo v reki Sungazi par japonskih trgovskih ladij. Odjesa, 31. marca. Ruski parnik "Malaja" dospel je v Carigrad, kjer so ga poslali v karanteno. Na parni-ku so mornarji ruskih vojnih ladij "Varjag" in "Korejec", kteri pridejo semkaj jutri zjutraj. Kijev, 31. marca. Tukaj so meščani vstanovili organizacijo, ktera bode nabrala denar za gradnjo torpedne križarke, imenom "Kijev", ktero bodo podarili vladi. Vladivostok, 31. marca. Člani tukajšnjega orijentalskega vseučilišča so se ponudili tolmačem za japonski, korejski in kitajski jezik v vojski in mornarici. Na otoku Askold živi še kacih 3000 severnih jelenov, ktere bodo sedaj najbrže Japonci vničili, ker spada otok na bojišče. Vrednost te Čede se ceni na milijon rubljev. Zlasti so rogovi živali dragoceni. Petrograd, 31. marca. Šef oddelka za proviant, Rostkejovaki naznanja, da iz evropBke Rusije ne bodo poslali niti jednega funta mesa ali žita v Mandžurijo, kajti živine in iita je v Mandžuriji v icobOju. Ob poteku prvega četrtletja va- Veliki Četrtek naDunaiu. blmonaše slovenske rojaka na na. 3 ročbo lista "GLAS NARODA", kteri kot EDINI DNEVNIK v tej deželi velja le $3 za vse leto, ali 75 centov za četrt leta. Vse gg. naročnike, kterim je pa naročnina s prvim četrtletjem potekla, pa prosimo, da isto kmalu ponove. Upravništvo "Glasa Naroda". Cesar umiral noje. Prisostvovalo je osem "nadvojvodov". Dunaj, 1. aprila. Cesar Fran Josip je včeraj po starem avstrijskem "dvornem običaju" umival noge dvanajsterim starčekom, v kristalnej dvorani na dvoru. Čudnej "slavnosti" prisostvovali so razni ugledni domačini, člani inozemskih zastopništev, ministri, generali in drugi. Cesar, kteri je sedaj zopet zdrav, prišel je v dvorano v spremstvu osmih "nadvojvodov", na kar je starČeke osobno podvoril z pečenko in vinom. Te predmete so jim pa takoj zopet odvzeli in poslali na njihov dom. Na to je cesar vsakemu starčeku posebej obesil krog vratu svilend mošnjo, v kterej je bilo po 30 "srebrnikov". Zjedinjene države so pri slavnosti zastopali poslanik Storer z soprogo, vojaški atašej. kapitan F. Harris, tajnik in gospa Halle in drugi. Dunaj, 1. aprila. Med avstrijsko in italijansko vlado prišlo je do popolnega sporazuma z oziram na obvarovanje sedanjega položaja na Balkanu. Obe državi ste sklenili pogodbo, ta zasedli kak turški teritorij. Nada-vsled ktere sta se zavezali, da ne bode lje sta se obe vladi tudi dogovorili glede razdelitve po rusko-avstrijskem načrtu ustanovljenega mednarodnega orožništva v raznih maeedonskih vi-lajetih. Italijansko orožništvo bode poslovalo v monasjtirskem -jlajetu, Q tem dogovoru je tukajšnja vlada obvestila vse signatarne vlasti berolin-ske pogodbe. Vstaja t Vrugaaya. Montevideo, Uruguay, 31. marca. Mirovne razprave med vstali in vla-dino stranko niso vspele povoijno. Vlada pripravlja sedaj novo vojaštvo za zimsko vojskovanje, ktero se v kratkem prične. Morilec v&el. Mauch Chunk, Pa.. 31. marca. Iz tukajšnjih zaporov je vsel morilec Martin Leskovski. Sedaj ga zasleduje 150 mož. County je razpisal $200 nagrade onemu, kteri beguna zopet vjame. Ako se Leskovskemu posreči priti iz tukajšnje okolice, bode najbrže odpotoval v New York V njegovej ječi so našli pismo njegove soproge, ktera stanuje v New Yorku 20, Ave. B. Leskovski je v Lansdorfu, Pa., umoril svojo gospodinjo. Iz ječe se mu je posrečilo uiti s tem, da je pre-varil soprogo in hčere šerifa Rotaer-melja. Ko je pobegnil, šerifa ni bilo doma. Morilec je prosil ženske, naj mu dajo nekoliko petroleja, da bode napolnil svojo svetilko. Petrolej e mu je prinesla šerifova hčerka, kterej je lopov po tan odvzel ključe in jo pobil na tla, kar je stoi'.l tudi z seri-fovo soprogo in bežal. ž,j$ Washingtonske novosti. Mrs. Ant. Patae iz Richmond Hill, N. Y., mati 15 otrok. Imela sem velike bolečine v jetrih in vranici. Vživala sem razna zdravila in sem imela tudi tri zdravnike. Vse to mi pa ni pomagalo. Osem tednov nisem zamogla spati niti jesti in živela sem le od zdravil. Na to mi je nekdo nasvetoval Trinerjev eiiksir ameriškega grenkega vina, čegar pet steklenic, me je ozdravelo. Mi živimo tukaj 38 let in vseh mojih 15 otrok je rojenih tukaj, kjer nas vsakdo pozna. Trinerjev eiiksir grenkega vina je izborno zdravilo za vse bolezni, ktere so spojene s zgubo teka. Vino ozdravi vsaki želodec, ako ozdravljenje sploh mogoče. Zdravilo jo napravljeno iz najboljšega materifala in po-množuje kri. Ako se želodec ne okrepi, potem je tudi čistenje krvi nemogoče; kri se nareja iz zriiave hrane. Trinerjev ameriSki eiiksir grenkega vina izboljša tek, ter očisti in pomnoži kri. V vseh lekarnah. Josip Triner, 79» South Ashland Ave., Chicago, HL, Risen Sta. Washington, 31. marca. Tajnik državnega zaklada Shaw, pričel bode letos rano z agitacijo za izvolitev Roosevelta predsednikom. Predsednik in vodje republikanske stranke namreč žele, da tajnik državnega zaklada letos mnogo potuje, zlasti po deželi, kjer ga ljudstvo zelo rado posluša. Po zaključku kongresa se bode tajnik le malo mudil v Wash-ingtonu. Tajnik Shaw bode zlasti farmerjem dokazoval, da je preinačenje tarifa v sedanjem časa neumestno. * 4- * V zastopniškej zbornici je predlagal De Armond (dem. Mo.) naj se izvoli odbor petorice, kteri bode natančno preiskal poštni oddelek. Odbor bode imel pravico tudi dokumente pregledati. 4- Veliko prijateljstvo med vejjeruel-skim predsednikom Cipriano Oa-strom in našim poslanikom Herbert BoWenom v Venezueli, je sedaj pri kraju. Mr. Bowen je, kakor znano, pred dvema leti branil Venezuelo pred zahtevami evropskih vlasti, za kar mu je bil Castro zelo hvaležen. Glavni list mesta Caracas, "El Monitor", kteri zastopa ideje Castrove vlade, objavil je dne 4. marca članek, v kterem trdi, da je naš poslanik dobil od venezuelske vlade 169,3&2 bo-livarjev, dočim so doL^Ii komisarji, kteri so zastopali Venezuelo pred haaškim sodiščem, 416,000 bolivarjev. Ker pa šteje jeden dolar nekaj veS nego 5 bolivarjev, dobil je Mr. Boweh mesto $5000 (26,000 bolivarjev) šestkrat toliko svoto, dočim sta dobila komisarja MacVeagh in Pennfield mesto $4500, skoraj ISkrat toliko svoto. Proti takim očitanjem je Bowen takoj protestiral in zahteval, da mora časnik "E1 Monitor" svojo notico popraviti . Predsednik Ca^tro je pa naznanil Bowenu po svojem tajniku inostranih del, Sasabria, da ča-sniška poročila niso smatrati kot uradna poročila, kajti časniki so neodvisni in napadajo celo vladine uradnike. Ako bi vlada ugodila želji poslanika, potem bi bile tudi ameriška in vse evropske vlade odgovorne za ono, kar pišejo časniki dotičnih dežel. Radi tega neče imeti Cast rova vlada z časniki nikacega posla pač pa priznava, da je Mr. Bowen dobil le $5000 in da je ostalih 143,382 bolivarjev ona svota, ktero je dobil Bowen, da poravna zahteve angležke vlade v New Yorku. Sedaj namerava Bowen imenovani list tožiti. 4- 4- + Pri senatovem odseku za interoce-anske prekope, poročal je senator Morgan ,o izbornosti svojih predlogov z ozirom na upravo ozemlja panamskega prekopa. Ako bode njegov postavni predlog sprejet, postalo bo prekopovo ozemlje vojaška rezervacija. Zajedno so se v odseku posvetovali tudi v Kittredgenovem predlogu, kteri bode najbrže sprejet. + + + Senator Dillingham (rep. Vt.) vložil je predlog za preinačenje naaei-niškega zakona iz leta 1903. Po novem zakonu naj se odpravi davek, kterega mora vsaki naseljenec ob svojem prihodu v Ameriko plačata. Predlog določa nadalje, da mora biti v vsakej večjej izselniškej luki v Evropi po jeden ameriški naselniski inšpektor in častnik mornarice, ktera morata preiskati v Ameriko namenjene naseljence. Te vrste uradniki bodo pridejani ameriškim ko^zul^-tom, . . . , ■ h jj&žasaMMi .vasi, s* Glas Naroda". twt 9 © 2KAGOSLAV YAfcJAYIO. »ANK 8AJESXR. Chwnwioh St- Now York Oitr Is Wto velja list u Ameriko . m Evropo n tn • " " pol leU . . . IJO • « « fetrt Wtt . . 1.W V Evropo pošiljamo list tkupno dve Storilki. "GU* Naroda" ishaja vsaki du mmii nedelj in prasnikov. "GLAS NARODA'4 (MVoi«« of tka Paopio") Inm4 oton daj, axoept Sunday Holiday. Subscription jvarij ftt. Adrertuemaata ob Za odiM do 10 vntio m pU6» M Dopisi kros podoiaa te m no natianojo. Denar naj m Uacoratt paalati po ICochor Order. Pri apramombi kraja naroteikav grocuB«, da m nam tudi pnišnja bi fllilUti n»an«ni. da kitraj« najdemo •atl omika. Doplaom U poifljatram undite "GLAS NARODA", M Qroanwiok St- No« York. OH* — Telefoa 170ft OorOaadk — "Neurastenikar. Pod imenom "Neurasthenia eere-bralis" razumemo oni način podedovane živčne slabosti, ktero je pred vsem opažati v možganih in možganskih živcih. Do članka pod tem naslovom do-vedlo nas je nemško ameriško časopisje, ktero je tedni na dolgo in Široko razpravljalo o bolezni nemškega cesarja. Iz Neapolja se je namreč poročalo, da Viljem zelo slabo izgleda in da napravi na opazovalca vtis, kakor da bi bil — neurastenik. Poleg tega se mu je zopet odprla stara rana v grlu, kar je pa le stranskega pomena pri tem članku. Prf4 vsem nam dejstvo, da je tudi nemško časopisje poročalo o bolezni nemškega cesarja, jamči, da je on v resnici bolan, kajti, ako so preje o tem drugi listi poročali, smatralo je nemško Časopisje taka poročila "ža ljenjem veličanstva". Iz človeškega stališča pomenja vsa ka bolezen nesrečo za dotičnika, in vsak pameten človek ne bode trdil, da je bolnik sam kriv svojej nesreči. Toda dokler so na svetu še ljudstva, ktera imajo svoje monarhične glavarje, od kterih zadržanja je odvisno blagostanje milijonov ljudi, je vse kako velik zločin kacega "neuraste-nika, ali umobolnega človeka posaditi na "prestol". Da je nemški cesar Vi ljem dedno bolan, o tem ne more nihče več dvomiti. Odkar je on zajašil svoj "prestol", je že sto in stokrat dokazal, da je popolni "neurastenik". V "dvornih" krogih je pa v nesrečo ljudstev običaj, da se kraljem in cesarjem odvzame "vladanje" še le potem, ko postanejo popolnoma neumni in ko nikakor ne morejo več opravljati svojih poslov. Posledica tega pa je, da na pol neumni vladarji še vedno vladajo in provzročijo vse polno zla, ktero morajo naravno ljudje občutiti. Bavarski kralj Ljudevit je bil že dolgo časa bedast, predno so ga odstranili; kralj Frederik Viljem IV. je bil tudi že skoraj popolnoma brez pameti, toda kljub temu so ga pustili na "prestolu", da bi tako ne škodovali ugledu "veličanstva". Še i-"1 potem, ko si je neeega dno umival obraz — z juho, so ga odstranili. Tudi cesar Viljem je že neštetokrat dokazal, da je slaboumen in to bi moralo zadostovati, da se ga pošlje v norišnico. Toda Nemci puste svoj "Majeetaet" na "prestolu" Nam se dozdeva, da bode Viljem v kratkem postal še bolj bolan, in potem bode moral "neurastemik" oeta-viti vladanje. To pa gotovo ne bode nesreča za Nemčijo. — Največji človek na svetu. Najvišji človek na »vetu, zdaj gost antropologičnega društva v Berolinn je neki Rus, o kterem se sodi, da je največji človek na svetu. Istemu je sedaj 22 let ter mu je ime Božidar Markov. Visok je 2.38 m in je primernega stasa. Po trditvi učenega prof. Virhova je dozdaj največji človek dosegel 2.30 m, Markov ga torej prekaša za 8 cm. Tuna, Indija, 1. aprila. Semkaj se javlja o resnih bojih med Tibečani in angležko ekspedicijo, ktero vodi pQlkovnik Younghusband. Angleži so osvojili tibetansko taborišče psi duru. _ n - —»««t<---- izvirna poročila iz Ljubljane. * Izsljencem v Ameriko. C. kr. nadomestno okrajno poveljstvo št. 17 je odredilo, da morajo tisti izseljenci, kteri še niso vojaščine prosti in prosijo, da bi smeli izseliti v Ameriko, v dotiČnih prošnjah navesti zanesljivo zaupno osobo kot posredova-telja, sicer se ne bodo take prošnje uvaževale in odklanjale. * Izseljevanje v Ameriko. Dne 8. marca se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani 75 osob v Ameriko, in sicer 24 Slovencev in 51 Macedoncev. Dne 9. marca je odšlo v Ameriko 5 Slovencev, dne 10. marca 15 izseljencev, dne 11. marca 20, dne 12. marca 100 Grkov, dne 13. marca 20 Macedoncev, dne 14. marca 25 izseljencev, a dne 15. marca 150 osob, in sicer 37 Slovencev in 113 Hrvatov. * Sporazum med Jugoslovani in Italijani. Z dunajskih krogov se nam poroča, da je upati, da se zjedi-nijo Jugoslovani in Italijani in da se omogoči njih skupno delovanje v državnem zboru. Nalogo posredovate-l.ia je prevzel češki klub. Med slovenskimi, italijanskimi in rumunskimi lijaki na Dunaju se je že sklenilo vzajemno nastopanje. * Povratek iz Amerike v staro lomovino. Iz Amerike se je vrnilo domu, in sicer dne 10. marca 11 osob, a dne 14. marca 11 osob. Pri nas se toraj vidi, da se mnogo več ljudi izseljuje v Ameriko, nego se jih vrača iz Amerike domov. * Najmlajši slovenski "Sokol". V Brežicah, v tem zarjavelem nemčurskem gnezdu, snujejo Slovenki rodoljubi sokolsko družtvo. Ako je kje, to je v Brežicah takega društva neobhodno potreba, da naše ljudi malo predrami. Res sramota je za Slovence, dr je vsled slovenske mlač-nosti občinski zastop v Brežicah popolnoma v nemških rokah. Toda Nemci v Brežicah niso rojeni Nemci, ampak domačini, Slovenci po rodu, ktere je p-idobilo na svojo stran par nemčurjev. "Breški Sokol", čaka te lepo delo! V pripravljalni odbor so bili voljeni gospodje: dr. J. Strašek, B. Kunej, M. Balon, Umek. Uršič. Boecio in Holy. * Nemška podivjanost na Dunaju. Nemci napadajo Slovane na vsej črti, zlasti pa tam, kjer so v večini. Tako so dne 15. marca imeli Vsenemci na Dunaju shod, na kterem so sklenili naprsti češki "Narodni dom" na Dunaju. Kakih 150 nemških dijakov in telovadcev je napadlo "Narodni dom", na kterem so razbili okna, zlomili križe voknih, po tem pa udrli v dvorano, v kteri je bilo 25 Cehov. Brez vsega povoda so Nemci mirne Cehe začeli pobijati, mnogi so bili ranjeni, a jeden Čeh težko ranjen. Potem so Nemci uničili pohištvo, razbili zrcala in raztrgali preproge. Navzočen je bil jeden redar, kteri pa je izginil, češ, da je šel iskat pomoči, toda policije ni bilo dolgo. Vse to je znamenje časa, v kterem žive Slovani v Avstriji 1 * Slovani v Avstriji Rusom. Dva slovanska kluba v dunajskem državnem zboru, to je "Uesky klub", v kterem so zastopani Čehi, in "Slovanska zveza", v kterem so zastopani ■Slovenci in Hrvati, poslala sta ruskemu poslaniku na Dunaju, grofu Kapnistu, izjavo, v kteri izražata svoje simpatije do Rusov in izrekata željo, da bi zmagalo rusko orožje, in da bi rusko-japonska vojska utrdila vse Slovanstvo Ruski poslanik je te izraze simpatije takoj izročil ruski vladi v Petrogradu. * Poboji med slovanskimi in nemškimi dijaki na Dunaju. Vojna med Rusi in Japonci je razdelila dijake v dva taborja. Slovani so na strani Rusov, a Nemci sočustvujejo z Japonci. Staro sovražtvo med slovanskimi in nemškimi dijaki se je sedaj zopet vnelo in posledica je bila, da je več dni trajala prava vojska na dunajskem vseučilišču. Ker pa so nemški dijaki v veliki večini, ni čudo, da so Slovani mnogo trpeli. Sam vse-učiliški rektor se je potegoval za Nemce, policija je tudi dajala po-tuho nemškim dijakom in je prijemala ter zapirala samo Slovane. V takem položaju je bilo stališče slovanskih dijakov prav mučno in je bilo mnogo ranjenih ter pobitih. Slovanski' dijaki so vložili protest na vseučilišču, ali kaj to pomaga? Dunaj je, pravijo, tudi naš, ali Slovani tam nimajo nobene pravice. * M a d j a r s k o hrepenenje. Nekdanji minister Banffy je sestavil novo stranko in načelnik stranke je ravnokar izjavil, po čem bode težila nova stranka. Kar žele vsi Madjari, to je pred očmi tudi Banfiyju, kteri zahteva, da "mora imeti madjarski značaj šola, kultura in vojska, češ, da je to v interesu dinastije in — Evrope ! In zakaj hočejo to Madjari ? Ne radi dinastije in Evrope, nego radi sebe, radi svojega obstoja. — Banffy_ pravi, da se mora ves "Ma-gyarorszag" pomadjariti zato, da se pravočasno prepreči zveča južnoslo- vanskih dežel, in meni, da bi združene južnoslovanske dežele dobile nadvlado na jugu države, a to združenje bi bilo nevarno Madjarom. Le slovanska zavednost bode preprečila madjarske namene, a zato je potreba, da se vsak Slovan zaveda svoie narodne dolžnosti! Eiropejske in drage vesti. Belgrad, 1. aprila. Kralj je odslovil 12 višjih častnikov, kteri so se udeležili umora kralja Aleksandra in kraljice Drage. Praga, 1. aprila. V kratkem se prične tukaj nova pravda proti ponare-alcem listin plemičev. Listine je po- Dolgovi ljubljanskega škofa. Zadnjič smo poročali, kuliko dolgov ima ljubljanski škof. Denar se potre- Ivan Vasak in sicer na ime buje za takozvane škofove zavele ali *rofovsko obitelji Attems, pravzaprav za gimnazijo, ktera se' Paris, 1. aprila. Strajkujoči pre-zida v Sv. Vidu pri Ljubljani. Ta dilci v departementu du Nord, so gimnazija se bode utvorila drugo le- priredili "večje izgrede, radi česar je to, in sicer prvi štirje razredi. "Slo- vlada proglasila tamkaj izjemno sta-venec" poroča, da se je za zgradbo nie- Sedaj štraika 12.1G9 delavcev. V škofovih zavodov dosedaj izdalo 900 mestu Roubaix .tražijo vojaki. Med tisoč kron, a bode še treba 500,000 njimi in štrajkarji je prišlo do raz- kron, da se bodo poplačali vsi stroški. — Dopisi. Federal, Pa., 27. marca. Dolgo časa že ni bilo čitati iz našega kraja, zato sem se namenil na- J 000.000 bušljev pšenice"" več,' nego dni-pisati par vrstic v svarilo rojakom.1 ^ leta. Za izvoz je pripravljenih 17,- 000.000 bušljev pšenice nih pretepov Paris, 1. aprila. Prvi civilni tribunal je izdal razsodbo v pravdi republike Colombije proti novej pa-namskej prekopovej družbi v prid družbe. Colomblja bode morala poravnati pravne stroške. Sydney, Avstralija, 1. aprila. Žetev pšenice je gotova. Vlada naznania, da so pridelali tukajšnji farmerji 11. Kranjsko slovensko katoliško svete BarSare da ne bi sem hodili. Tukaj in v oko lici so v vsih rovih v tavili delo že Christchurch. New Sealand. Av v Forest City, Penna. Inkorporirauo dnč 31. januarja 1902 v Pennsylvantjl. ODBORNIKI; Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Ta. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. li«,x 47S, Forest City, Pa X. tajnik: Ivan Telb^n, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa. GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR: Josip Bticoteli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa, Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest Citv, Pa. Josip Gorenc, P. o. Box 6g9, Forest City, Pa. POROTNI ODBOR: josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest CHy Pa. Karol Z alar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. * Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 052, Forest City, Pa. dne 1. decembra 1 L, a obečajo nam. stralija. Angleški antarktična ekspf da pričnemo z delom dne 15. aprila r. 1. Od tukaj je šlo veliko rojakov v staro domovino, drugi pa šli v dru-^e kraje gledati za delom, a večina poslednjih pride zopet nazaj, ker žalibog dela ni nikjer dobiti. Zato svarim rojake, da naj nikari ne ho-iijo sem. Srčni pozdrav rojakom po ^irnej Ameriki, Vam. gospod urednik, pa obilo vspeha. K. F. Imperial, Pa., 27. marca. Dopisi iz našega kraja so tudi dokaj redko čitati, zato sem se danes namenil nekoliko vrstic napisati. Xase slovensko podporno družtvo sv. Jožefa št. 29 J. S. K. J. je imelo dne 19. t. m. praznik; ob tej priliki nas je obiskal Rev. Josip Zalokar iz Bridgeville, Pa., ter smo opravili velikonočno spoved in sv. mašo, po tej se je pa vršilo družtveno zborovanje. V odbor so bili izvoljeni: Fr. Tavžel, predsednikom; Fran Facje, podpredsednikom; Zmagoslav Kane, zastopnikom; Ivan Mandel, blagajnikom; Alojzij Tolar, I. tajnikom; Št. L&znik, II. tajnikom; nadzornikami: Jakob Vehar in Josip Sladic; bolniški m obiskovalcem Ivan Vidrih. Ob-jc-dnem vabimo tukaj bivajoče rojake, kteri še niso pri družtvu, da kmalo pristopijo; prilika v to se jim ponuja vsako tretjo nedeljo v mesecu, ker ta dan se vrši seja v moji hiši z imenom Calafoni, kterega je vsakemu dobro znana. Druzih novosti nimam poročati; z delom gre še precej dobro, sedaj grade novo opekarno. Srčni pozdrav rojakom! Ivan Mandel, blagajnik. Kljuš (Koloszvar). Ogrska, 1. aprila. Nadporočnik Aleksander M. Ivrundič iz tukajšnjega mesta, je de-zertiral in odpotoval za neko mlado vdovo v Ameriko. Ekspresni parnik "francoske družbo" LA TOURAINE od pljuje dne 7. aprila ob 10. uri dop. i* New Torka ▼ Havre. dicija, ktera je dne HI. julija 1901 s pnrnikom Discovery odplj ul a iz T.on-dona. je na poti proti domu. Dopisi nuj se pošiljajo I. tajniku: Porast City, Pa. John Telbuu, P. O. Box 607, Družtveno glasilo je "Glas Naroda", Lepi postni parnik "Red Star črte" TADEBLAND cdpljuje dne 9. aprila ob 10Vs. uri dopoludne iz New Yorka v Antwer-pen. (Zelo lepa vožnja je na pa mikih te družbe. Najnovejši ekspresni parnik KAISER WJLHELM II. odplj uje dne 12. aprila ob 1. uri pop. iz New Yorka t Bremen. Ekspresni parnik LA LORRAINE odplj uje dne 14. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Lepi poštni parnik "Red Star" črte KR00NLAND odpljuje IG. aprila ob uri pop. iz New Yorka v Antwerpen. Ekspresni parnik KAISER WILHELM der GR. odpljuje dne 26. aprila ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Ekspresni parnik "francoske družbe'1 LA 3AV0IE odpljuje dne 28. aprila ob 10. uri dop. iz New York* ▼ Havre. Vožnje listke ca te p&rnike prodaja Fr. Sakser. 109 Greenwich St.. New York.Za eksnresne p&r-nike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzojavs ali pa nas pokličite po telefonu: 8795 C« rtlandt. ako ate na kaki postaji v <"? >w Yorku. Dobro si to zapomnite. * * £ * ^>-11* * & ^ »s t * 91 ft'r1 ft ft SMftrTft * * FRANK SAKSER, lastnik. ANTON KOBE K, vodja. BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND. 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York ' ftrf v Pi Svf i to* * £1 ftg-i ft * ** * ti«*;* ^ftrift t * ?-lftrlft t * £i ftlfa t) m* jM (SS-1 ft r 1'ošilja v zvezi 7. glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12 —13 dnevih. Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne listke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz (Jlevelailda, 0., Sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik. kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po i cent številka. Vfwf. « Sf^T* m r^uo ocf6oVb ^(SSao^^o^ Uc. vo uovjuS^ 1 1 Rojaki saročajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri denaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobčuje tudi slike. * * + * + Velja xa vse leto . . $3.00 " pol leta . . 1.5O " 3 mesece . 75 ct. lHRMian«eRMBnnBBBBBMll: Sil ^ -J JVM Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, JVUNNESOTA. URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, F-deral, P« L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZDi, 403 Seventh St., ^alumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, cly. Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleteland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddoek, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114. Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet. Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brocich. Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatvo naj se pošljejo blagajniku: Iran Gotžo, P. O. Box 106. Ely, Minn., in po tvojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Drobnosti. Obesiti se je hotel, ker ga je i Pena karala. Hllctni Jidij Lupretič j jo vratar hiše št. 39 v ulici Chiozza v Trstu in stanuje v isti hiši se svojo h*no. Dne 8. marca je Lupretič zvrnil v se nekoliko kozarcev preveč \ina. Ko je prišel domov, okolu 0. ur;-, ga je žena začela karati, zaradi pijančevanja. Nekoliko časa je Lupretič mirno poslušal to pridigo, ko je pa videl, da iste le noče biti konec, je vstal, vzel neko vrv, šel na stranišče in si tam meni nič tebi nič, zadrgnil vrv za vrat ter se obesil. Žena ki je prišla takoj za njim. je še pravočasno prerezala vrv, da je Lupretič cepnil še živ na tla. Ko je vstal in se vrnil v sobo je žena začela zopet nadaljevati prejšnjo pridigo. Lupretič je zupet nekoliko časa mirno poslušal, a ko je le videl, da njegova iena ne misli končati, je storil vse kakor prej. to je: je vstal, vzel vrv. m l na stranišče, tam si zadrgnil vrv 7.a vrat in se zopet obesil, a zop- t je prišla žena ter pravočasno prerezala vrv. Ker je pa žena hotela še nadaljevati svojo pridigo in ker se je Lupretič hotel v tretjič obesiti, je dala njegova žena poklicati zdravnika se zdravniške postaje, kteri je konstato-val na Lupretičevem vratu precejšnjo zarezo , provzročeno po vrvi, s ktero se je hotel obesiti. Lupretič je zdravniku izjavil, da ni imel namena resno se obesiti, da je pa to naredil le zato, da bi ženo prestrašil in da bi ga ona potem pustila v miru. Zdravnik, vide, da je Lupretič jako razburjen, ga je dal odvesti v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v opazovalnico za umo-bolne. Pretep med ženskami. V hiši št. 11 v ulici del Campanile v Trstu stanujeti mati, 70letna Marija Uršič, in hči, 35letna Antonija, poročena Viezzoli. Ti dve ženski pa da-jeti stanovanje brezposelnim ženskam. Med temi poslednjimi je bila pri njima na stanovanju tudi 201etiut Viktorija Natlačen, doma iz Komna. Ta poslednja pa ima ljubčeka, kteri jo je prišel obiskat. Viktorija se je vstavila ž nji mv hišni veži ter tam lepo ž njim kramljala. To pa ni bilo všeč starej Mariji Uršič, ktera je šla k zaljubljencema ter jima je dejala, da tam ni prostor za ljubkovanje.Ker je pa pri tem rabila nekoliko pretrde in žaljive izraze, je Viktorija prijela za neko precej debelo poleno ter z istim začela nabijati Marijo Uršič. Na vpitje poslednje je prihitela njena hči Antonija Viezzoli ter hotela braniti mater. A Viktorija je z istim polenom naklestila še njo. Xa vpitje, ki se je razlegalo iz hišne veže, so prihiteli redarji ter so razorožili Viktorijo in jo odpeljali v ulico Tigor, kjer jo je dal policijski uradnik spraviti pod ključ. Marija Uršič in njena hči Antonija Viezzoli sti šle pa na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatoval, da je bi.a Marija težko ranjena na čelo, a hči pa lahko pod levim očesom. Dal je obema zdravniško pomoč. zija prišla domu in so jej otroci povedali, da je Moravec odšel ter ozel seboj denar, je šla takoj na policijo, kjer je povedala, da jo je Moravec okradel. Vsled tega je bil Moravec aietovan a včeraj je moral pred deželnim sodiščem odgovarjati radi zločina tatvine. Na razpravi je Moravec trdii, da je bil denar njegov ter da je imel pravico g a vzeti. Alojzija Delia Corte je pa trdila nasprotno, da je namreč oni denar bil njen, ker ga je zaslužila s prodajanjem zlatanin in dragocenosti, s kteriini se bavi. Delia Corte je na razpravi nastopala jako odurno in izjavila, da črti Moravca. Bila je zaslišana kakor priča tudi neka deklica, ktero ima della Corte na hrani. Za tem ie še branitelj predlagal zaslišanje dveh prič, kteri ste povedali, koliko da je Moravec zaslužil na teden in da je dajal Alojziji najmanj 40 K na teden. Sodnemu dvoru je predsedoval sodni svetnik Pederzolli, votanta sta bila sodna svetnika Crusiz in Codrig. Državno pravdništvoje zastopal dr. Pangrazzi, branil je pa dr. Gioachini Zmanjšana kazen, dne 17. nov. m. L je kopersko okrajno sodišče obsodilo Andreja Božiglava na 4 tedne strogega zapora zato, ker je na večer dne 9. avgusta po cesti, ki vodi iz Kozina v Bazovico, dirjal na svojem kolesu, ne da bi imel prižgano svetilko. Že to dejstvo samo je tvorilo prestopek proti predpisom za kolesaije, a poleg tega in radi tega je BoŽiglav tudi podrl neko žensko, imenom Emilijo Krajner, ktera se je precej težko pobila na glavo in bolj lahko tudi drugod. A tudi Božiglav je o tem padel s kolesa ter se tudi on težko pobil na prsih. Na vpitje Emilije Kiajner je bil prihitel na lice mesta neki orožnik, ki se je ravno nahajal tam blizu ter je takoj aretoval Božiglava, kterega je tudi hotel tudi tirali peš v Koper. Ker je bil pa precej težko ranjen, se je Bož glav uprl orožniku ter zahteval, naj orožnik preski bi ko-leselj na njegove stroške, da se popeljeta v Koper. Orožnik ni hotel vstreži tej Božiglavovi zahtevi, a ker Božiglav ni hotel odjenjati, ga je orožnik v svojem sporočilu tožil tudi javnega nasilstva. Slednjič je Božiglav zagrešil še tretji prestopek, in sicer s tem, da ni povedal svojega pravega imena. Proti razsodbi koperskega okrajnega sodišča je pa Božiglav uložil re-kurz, na podlagi kterega se je včeraj vršila na tukajšnjem deželnem sodišču prizivna razprava. Na tej razpravi je sodni dvor razveljavil razsodbo koperskega okrajnega sodišča ter Božiglavu zmanjšal kazen od 4 tednov strogega zapora na en sam teden zapora. Deželno sodišče v Trstu. — 4 Met ni mizar Josip Moravec, doma iz Gorice, je živel celih 9 let z Ano Alojzijo Della Corte, katera je ločena od svojega soproga. Skozi vseh 9 let je Moravec skrbel za Alojzijo in za njena dva otroka ter jej dajal 40 do 50 kron na teden. Pred nekolike mest ».i pa je Moravec zapazil, da nekdo drugi zasleduje Alojzijo in da to tudi tej poslednji ugaja. Vsled tega je sklenil zapustiti nezvesto Alojzijo. Prej kakor je odšel, je pa z vetrihom odprl neko omaro ter z iste vzel denarnico, v kteri je bilo 70 kron. Moravec je to storil med Z&som, ko ni bilo Alojzije doma. Ko je pa Aloj- tegična pozicija, jedino na ta način zamore Rusija doseči sloboden izhod v Tihi ocean. F r an Košuto političnem položaju v Avstriji. V londonskem mesečniku "The National Review'* številka za marec, razpravlja Fran Košut u političnem položaju v Cis- in Tranlajtaniji. Po kratkem zgodovinskem pregledu govori o sedanjem stanju ter dostavlja na zaključku, da hočejo dunajski dvorni krogi pod vsako cenoohraniti nemški značaj avstrijskega cesarstva. Temu prizadevanju pa, da se protivijo slovanski narodi v Avstriji, ki reprezentujejo konglomerat preminole moči iz zgo dovinske važnosti ter so si v svesti, da oni skupno tvorijo vtčino v Avstriji, to je, dve tretjini, dočim tvorijo Nemci samo jedno t/etjino prebivalstva. Ker je pa v vsaki konstuticijonelni državi v podlago vladanje večine, tudi v Avstriji ne bode mogla več dolgo nemška manjšina proti volji slovanske večine konstitucijonelno vladati in je zelo verojetno, da bodo parlamentarni odnosaji, ki trajajo v Avstriji že sedem let, in ki zabrunju-jejo normalno delovanje parlamentarne vlade, trajali toliko časa. dokler se ne posreči, da bode postreženo bolj in bolj širečim se federalističnim tendenci jam. Dopis. vloge, kakor vedno rešile v obČuo za- dovoljnost ter je sosebno rokovnjaška Mana (ga. Zalokar) žela obilo zasluženega priznanja. Tudi vse druge igralke je le pohvaliti, čeravno so imeli neznatne vloge, i j kterih seveda niso mogli ustvariti tega, za kor so sposobni. -Marljivi odbor, ki hoče vedno pokazati moč trdne polje za prospeh dru stva, tem potom prosimo, da to vele-zaniniivo narodno igro čim preje ponovi, ker je bilo v nedeljo marsikomu nemogoče prisostvovati predstavi,ka-tero pa želi videti. Le tako naprej in moralen in gmoten vspeh vam je zagotovljen. A. Benedek — Boj za Tihi ocean. Boj za Tihi ocean je jeden največjih problemov svetovne politike. Francoska Revue de Deux Mondea" prinaša o njem vrlo zanimiv članek. Tihi ocean je postal sredozemnim morjem. Kitajsko-japonska vojna leta 1894—95 je pokazala posledice teh sprememb, ki so se dovršile na skrajnem Vzto-ku. Ko so Francija, Rusija in Nemčija zabranile Japonski, da bi po svo-jej volji izkoristila svojo zmago nad Kitajci, ni preostalo Japonski drugo nego da se pripravi za vojno na suhem in na morju, da zamore pričeti odločilni boj za gospodstvo nad Azijo. Prva skrb Japonske je, da uniči na skrajnem Vztoku vsako umešavanje Evrope, ter da postane v Aziji taka velesila, kakor je v Evropi Anglija. Japonska ekspanzija je tudi združena z narodno gospodarskimi potrebami. Japonci iščejo si slobodnega ozemlja za svoje kolonije, izlasti v Koreji in Mandžuriji, radi kterih se zdaj vojujejo z Rusi, da bi tjakaj oddajali pre. bilieo svojega ljudstva. Za Rusijo jo pa Koreja zalo važna stra- Cleveland, 0., 24. marca. Z radovednostjo in veliko napetostjo smo pričakovali uprizoritve igre "Rokovnjači". Pričakali smo jo, in sicer dne 20. t. m., ko se je ista uprizorila, ter moramo danes poročati, da so se izpolnile vse naše nade, ktere smo stavili v delavni odbor dramatičnega družtva. Igra je sijajno vspela. Dramatično družtvo je lahko ponosno na to prireditev, ki naj mi. bode ob jednein bodrilo, da vztraja na započeti poti in prireja v tem znamenji enake predstave. Mnogo-tevilni obisk in splošna animiranost sta napravila prav ugoden vtis složnega medsebojnega prijateljskega življenja, kjer izginejo vsi malenkostni oziri. ki se tako radi pojavljajo med Slovenci in mnogo škodujejo družtvencmu življenju. Kar se tiče igre same in njene uprizoritve, moramo priznati, da smo bili razočarani. V igralnem, kakor tudi v pevskem ozira — nas je predstava čez vse zadovoljila, kajti na malenkostne nedostatke se ne oziramo, ker brezhibnih predstav sploh ni nikjer na svetu. Prireditev igre, nabava potrebnih dekoracij itd. je tala mnogo denarja, truda in požrtvovalnosti. Zato se je pa tudi dosegel tak vspeli. Pohvalno moramo pri tem omeniti staro domovino odišlega g. Bajca, ki je napravil prav okusne kulise ter različne krajevne prizore. Ze pogled na te čez vse dobro pogojene dekoracije, kakor kamniške planine z Grin-tovcem v ozadju, črni giaben itd., je moral zadovoljiti vsacega obiskovalca. — Pri tej predstavi so nastopile v najvažnejših vlogah najboljše moči, ki znajo pogoditi značaja slovenskih kmetskih ljudi. Posamezni igrdlci so želi priznanje in to ne le koncem dejanj, nego tudi pri odprti sceni. Pred vsem se je izmed igralnega osobja odlikoval g. Kogoj kot Blaž Mozol, ki je napravil iz svoje vloge vsled pravilnega neprisiljenega igranja in svojega ''go-renjščega" narečja pravi tip gorenjskega kmeta. V tej igri je pokazal svojo nadarjenost ter se pri prvem nastopu prikupil občinstvu, ktero mu je priredilo tako častne ovacije ter mu na tako presrčen način pokazalo svojo naklonjenost, da je pač lahko bolj zadovoljen s tem, kakor s kakim podarjenim lovorovim vencem. Gpč. Ivrezarjeva kot Polonica je bila gorenjsko dekle v narodnej noši, ki si je pridobila pri občinstvu srčno naklonjenost. Svojo vlogo je najbolje izvršila; bila je kot igralka kakor kot pevka vzorna. Poleg nje se je odlikoval njen ljubimec g. "Sršen" kot Nande, ki se je potrudil, da je s svojo ne bas lahko vlogo vdihnil igri kar največ življenja, posebno v izrazih duševnih bolesti. On. kakor tudi njegova tovari-šica Polonca sta za tukajšnje dramatično družtvo uprav neprecenljivi moči, ki igrata vse, kar ee hoče in izvedeta vse prav dobro. Zanimiv značaj je ustvaril g. Pečjak kot Štefa n Poljak, zlasti v prizoru s svojim bratom Nandetom. Izvedel je najmanjšo stvarico življen sko resnično in se mora priznati, da je rutiniran, inteligenten in zanes Ijiv igralec, ki zna spretnq izražati različne premembe. G. Kramaršič kot čevljar Baje je napravil vseskozi izvrsten tip vaškega čevljarja. Bil je kot komik originalen, zanimiv teT poln pravega humorja. Ulogo ObloŠkega Tončka (Rajt guzen) je izvede1, g. Sodja prav po voljno in je bil v prizoru pri Joštu prav izvrsten. Ga. Meden ovs, Zalokarjeya ter gdč. Turšičeva, Stmslova, so »roje Kretanje parni ko?. V Now York so dospeli i Pri ncess Irene 31. marca iz Genove z 1889 pot. Deutschland 31. marca iz Hamburga z 647 pot. Despoti M« Princess Alice iz Bremena. Patricia iz Hamburga. Lucania iz Liverpoola. La Touraine iz Havre. L'Aquitaine iz Havre. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena. Rotterdam iz Rotterdama. Odpljuii Princes Irene 2. aprila v Genovo. St. Louis 2. aprila v Southampton. Finland 2. aprila v Antwerpen. Pennsylvania 2. aprila v Hambrjr«. Etruria 2. aprila v Liverpool. Columbia 2. aprila v London. Palat i a 4. aprila v Genovo. Pottsdam 5. aprila v Rotterdam. Oceanic 6. aprila v LiverpooL Deutschland 7. aprila v Hamburg. La Tourraine 7. aprila v Havre. Princessin Alice 7. aprila v Bremen. L'Aquitaine 9. aprila v Havre. Patricia 9. aprila v Hamburg. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je i.reba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C. M. C0X, H. C. PUST, Ass't Ticket Agent. City Ticket Agent, 313 IN. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. -1- |) Telefon št. 59. GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsa- 8ke vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) ift| in vse druge v to stroko spadajoča -^ dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. W POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri »Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ttlice, kjer točim pristno uležanr« ,, ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodoSeli Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo v;5krat počastit} s svojim obiskom I Mohor Mladič. 617 So. Center Ar., bllzo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS. TokpboMi ifu Iflaqp*. t » S * ^ V * * * * GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA II POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg- IS, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vlog© ter jih obrestuje po 4 1 O 2 / o to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 Članov ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoženja. Ti Člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svcjim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli po-vruiti * domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta: Glavna slovenska hranilnica in Dosoiilnica v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Denarne pošiljatve iz Zjed. drŽav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. tf BENZIGER BROTHERS, NEW YORK, N.Y., 36-3S BARCLAY STREET. CINCINNATI, OHIO, SU MAIN STREET. CHICAGO, ILL., 211-213 .MADISON AVE. POZORj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA! Izdelovalci bande« rov, društvenih zastav, znakov in regalij po naročilih. \ »ako naročilo se izvrSuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke. Nazahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih zastav in bander. Vedno v zalogi ZLATI ia SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom. Pilite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku. Dopisoval Vain bode rojak g. Lupša. Podpisana priporočam Slovencem in Hrvatom svoj 109 Greenwich St., New York, v k tereni točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey; prodajam dobre smodk* in imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč stanovanje in hrano proti nizki ceni. Za obilen poset se priporoča Frida von Kroge, 109 Greenwich Street, New York. Jaco"b Stoxi-ioIhL, 89 E. Madison Street, _- _Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Si7e Screw B navijak. cM ** Cena uram*. Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$1 2.00 Srebrn: "^ra...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- /3£v V'v - - field" jamčene 20 let: ~ 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 tl^OTU^f*! 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za daru 3 3 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam Jacob Stonich, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Hallo, rojaki! Slovencem naznanjam, da sem kupil mj00:fcr od gospoda J. Stublerja v Duluth, Minn., 217 W. Superior Si Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišč BI potnike, kakor tudi prosti lunch. Prodajam tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbi m delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn, var bim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postref: eni, 8* »potovanjem (31; } Josip Scharaboo. Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) Todi živijo same premožne rodbine, večinoma trgovske, in to po letu in nekoliko tudi po zimi. Posestniki takih vil imajo tudi svojo kočijo na razpolaganje, in tedaj jim tudi ne dela sitnobe majhna oddaljenost od mestnega osredja. Zato pa ne poznajo zaduhlosti ter uživajo sveži zrak. Ena takih vil bila je lastnina nam že znanega Žida Karpelesa. Karpe-lesova rodbina je bila ena najstarejših v mestu. Že od nekdaj ste 3e dve imenitni tamošnji tovarni, ena 3e suknom, druga s sladkorjem imenovali z isto firmo. Tudi več hiš je imelo istega gospodarja. A to je bilo pred kakimi štiridesetimi leti še za očeta starega Karpelesa. Zdaj je bilo drugače. Ker se je Karpelesovo premoženje razdelilo med več otrok, prodala se je ena tovarna. Gospodar ostale tovarne. Samuelov oče, pa si je iskal, ko je tovarno prevzel, so-družnika. Prejšnja firma glasila seje odslej na dvojno ime. Nekaj let pozneje pa je zaeel Karpeles tudi mestne svoje hiše prodajati. Edina vila, kjer je zdaj z rodbino stanoval hila je še njegova. — Ljudje so z začetka debelo gledali te izprememb<-ix. si marsikaj pripovedovali. Ali ker je potem Karpelesova rodbina še razkošnejše živela nego poprej, tolmačili so si stvar drugače. Menili so. da je zvijačni Žid našel dobrega kupca in le zato hiše prodal. V resnici pa je bil v denarnih zadregah iz že navedenih uzrokov. Karpeles je imel dva sina, Samuela, kterega že poznamo, in Davida, dvanajstletnega, malopridnega dečka. Imel pa je v hiši tudi rejenko. Arabela, hčer svoje ranjke polsestre, ktere preteklost pa je bila občna skrivnost. Arabela ni ničesa vedela o svojih roditeljih. Ko je bila še mlajša, poprosila je večkrat teto, Karpelesovo ženo, naj jej kaj pove o njenih roditeljih. A vselej je dobivala le dvo umen odgovor. Pozneje, ko je postala starejša, obnašala se je, kakor bi jo čisto nič več ne mikalo poznati svoj rod. Na samem pa je čestokrat zalo vala nad to skrivnostjo. Naposled pa začne ;iz posameznih odgovorov svojih rediteljev sklepati, da je ona nezakonski otrok. — Strah, da bi res bila tako zapuščena, in dvom, da je morda vendar: ta negotovi sum vpli val je zelo na njen značaj. Vziastla je neprijazna, nezaupna, zamišljena dasi je njeno srce bilo nagneno k pri jaznosti in dobrotljivosti. Čeravno je vedela, da je premožna ni se prevzela. Mislila si je* ko bi bila revna, živela bi v stričevej hi kot služkinja, prezirana, morda celo zaničevana, a menda bolj svobodno kot sedaj. Ker me je pa sreča storila bogato, živim v obilosti, to je re* prilizujejo se mi pa in laskajo le zato da postanem njihova last. Poznala je namen svojih rednikov Vedela je, da je določena v nevesto bratrancu Samuelu. Proti bratrancu ni čutila ne zopernosti, ne nagnenja. Vedela je, da ima njen denar pri tej ženitvi prvi opravek, ne njena osoba. Zdelo se jej je pa vendar včasih, da jo Samuel bolj spoštuje od drugih. Toda njena že ukoreninjena nezaup-nost k vsemu Človeštvu zadušila je v njej to misel takoj v trenotji, ko se je bila oglasila. Na majhnem dvorišči vzadi za Karpelesovo vilo oglasi se neko vpitje. David, Karpelesov mlajši sin. kteremu je iz črnikavega obraza in temnih očij gledala hudobija, drži z eno roko majhnega petletnega vrt narjevega fantička, z drugo pa udarja po njem. "Boš dal žogo, pes kristjanski !J> vpU je in od jeze so se mu napenjal-žile na čelu. "Potem mi je več ne povrnete", bil je jokajočega fantička odgovor. "In če je ne dam, kaj potem i" od govori David in trese ubogega otro ka. "Saj je žoga kupljena le z našim denarjem, da veš, vi ste berači; hrano ia stanovanje vam le mi dajemo. Kje ima tvoja mati denar, dn ga potrati za take reči i" "Te mi niso kupili mati, ampak prinesel mi jo je sv. Miklavž, ker sem priden in lepo molim", kliče solzeč nedolžni otrok in k roe vi-o stiska žogico ▼ pest. "Bebec", smeje se hudobno David in ga vlači za ušesi. "Bo$ dal, cigan: Sr. Miklavž praviš ti je žogo printed * — Veš kajf Tvoja mati nam jr-t rrta ukradla cvetlice, skrivoma jih prodala in z onim denarjem kupila ti je potem žogo." "Ni ree, ni res, lažete!" brani se jokaje deček. "Da lažemf jaz lažem ? — Ti capin se upaš tako z menoj govoriti?" vpije ■rdite David, vrže otroka na tla, pokati se žoge in jo zažene c vso silo kviSkoma, da pade slučajno skozi okno na hišno podstrešje. "Tako", reče potem pobotajo. — "Zdaj moli sv. Miklavža, da ti jo s podstrešja prinese nazaj. Obrne se, da bi zapustil dvorišče, a naenkrat se ustavi v zadregi. Mlada devojka, v nriprostej obleki, s širokim vrtnim klobukom na glavi in šopek cvetlic v roki, stala je pred njim. Bila je Arabela. Arabela ni bila znamenita prikazen. Visoke rasti, suhljasta, prosto oblečena, z vedno resnim obrazom, malobesedna, delala je vtis bolj sta-ikave, nego pa dvaindvajsetletne go-podi<"ne. Oči je navadno imela v tla obrnene, tako da ni nikdo prav vedel, kakoršne so barve. Smehlaja p:. Se ni nihče zapazil na njenih vedno stisnjenih ustnih. Ljubila je samoto in se izogibala kolikor mogoče ljudi j. Njeni nagibi in mišljenja bili so uganjka njenej bližini: sploli se pa ni nihče razven Samuela brigal za njeno dušno življenje. Mnenje je bilo v obče tedaj, da je brezčutna in nevedna, ter da jo edino njen denar lela pozornosti vreč no. •'Ivaj si zopet storil. David T' rekla je strogo Arabela; "zakaj se Lojzek KNJIGE, j Pavlin, angleški slovarček 40 et. ; Erazem Predjamski 15 ct . . Xaselnikova hči 20 ct. ktere imamo v naši zalogi in jih od- Eno leto med Indijanci 20 ct. pošljemo poštnine prosto, uko se May, Erv. 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Pošten.i a ko vič 20 ct. RABI telefon kadar doapeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fr. Sjlkserju. Pokliči številko 3796 Cortland in govori slovensko. nam znesek naprej pošlje: Molitvene k n j i .loee ?*' 'Potrgal je na vrtu jagode in zato sem ga nekoliko stresel", bil je drzen odgovor. "Kaj si pa zdaj kvišku vrgel po-prašuje dalje devojka z ostrejšim gladom. "Zeleno jabolko", odgovori še drz-neje David. "Poberi se, nesramnež, s svojimi 'ažmi". reče Arabnla s zaničevanjem n se obrne od njega. — Nato se približa vrt narjevemu otroku, prime njegovo glavo med obe roki, zre mu solzne oči tli mu nežno šepeta: "David te je zop°t udaril, kaj nert — Nfe joči, revček, po obedu ti prinesem iz mesta sladčieo." Otrok se pomiri vsled Arabelinega ljubkovanja in jej pove, kako grdo je David ravnal z njim. Arabela je bila ginena. "Tako žalostna bi bila tudi moja osoda v tej hiši, ako bi bila revna, kakor si ti"', mislila si je pri sebi in je otroku lase s čela pogladila. A kmalu se premaga n nekako osorno pristavi: "Jaz poj Jem na podstrešje in ti poiščem žogo. Ako je pa ne najdem, postavi no-oj svoje črevljc na okno, in sv. Mi klavž ti prinese .še večjo Žogo od prej šnje." Lojzeku se ob tej obljubi lice razvedri, in on ffleda pol v zadregi, pol hvaležno na šibko Arabelino postavo. Tod a Arabelino lice postane rtsnob no, in kakor da bi njega več tam n< bilo, odide z dvorišča, ne da bi pogledala ga. (Dalje prihodnjič.) Spomin na Jezusa 35 ct-Jezus dobri pastir t>U ct. Presveto Srce Jezusovo $1.20. Sveta Nebesa $1 Jezus na križu $1. Filoteja $1.20. Zlata šola $1.20. Zvonček nebeški 80 ct. Duhovni studenec 00 et. Nebeške iskrice GO ct. Ključ nebeških vrat 60 ct. Vrtec nebeški 60 ct. Sveta noč. 15 ct. Ave Marija 10 ct. Mati Božja 10 ct. Evangeliji 50 ct. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sv. pisma velika izdaja 50 ct. Navedene mašne knjige so s zlato obrezo. Dri-ge knjige: Zbirka domačih zdravil 60 ct. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, vezane 75 ct. Prešernove poezije, broširane, 50 Skozi širno Indijo 40 ct. Xa indijskih otokih 30 ct. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.75. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. j Kako je zgorel srozd 20 ct Dimnik, slovensko-nemški besednjak 1 Šaljivi Slovenec 90 ct. Narodne pripovedke za mladino, I. in II. zvezek, vsak 20 ct. ! Pri Vrbovčem Grogi 20 ct Krištof Kolumb 20 ct. I Šaljivi Jaka 20 ct. ' Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ct. V delu je rešitev 30 ct. Najdenček 20 ct. Grof Radeeky 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Repoštev 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. ITubad, pripovedke T.. TI.. Tli. zve zek. vsak 20 et. Cesar Maksimilijan L. 20 ct. Sv. Genovefa 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Knez ('rni Jurij 20 et. Nikolaj Zrinjski 20 ct. : Spominjski listi iz avstrijske zgodovine 25 ct. Doma in na tujem 20 ct. Na Preriji 20 ct. t. ! Strelec 25 ct. Naseljenci ct. : Poslednji Mohikanee 20 ( t. i Srečolovec 20 et. Avstrijski junaki 90 ct. Compagnie Generale Transatlantiqup, Francoska parobrodna družba oa dv« »haka_______________________iz.ooo tan, .....I -------------------------I2.00C ,, • • m i....................................lO.OOO ,, M M ......................10.000 ,, .....-................................................S.ooa ,,L» Champagne",.............................. 8.000 ,, L.» Gascogne1...................................8.000 35.000 konjakih aj.ooo „ 12.000 ,, 16 000 „ 9.000 „ 9.000 ,, 9.000 ,, 3 oči. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC0-INN3BRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO 1 ,,L* Lorraine", j-,L* Sa»oie", f"Li Touraine*', ^L'Aquitaine", Bretagne' 90 centov. Prva nemška vadnica 35 ct. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 ct. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 50 cr. Godeevski katekizem 15 ct. Andrej Ilofer 20 ct. Boerska vojska 30 ct. Admiral Tegettliof 30 ct. Navodilo za spisovanie raznih {-isem SO centov, jt'etrto berilo za ljudske šole 50 ct. Stoletna pratika 00 ct. Tzidor, pobožni kmet 25 ct. Cvetke 20 ct. j Hitri računar 40 ct. j Sanje v podobah 15 ct. I Zemljevid 25 et. Koledar za leto 1904 25 ct. Parniki odpijujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne. Parniki odpijujejo l« priitaniifia itv 42 North River, ob Morton Htr.-elj •La Touraine apr. 1904. *La Lorraine 12. maja 1904. •La Lorraine 14. apr. 1904. La Bretagne 19. maja 1904. La Bretajn« 21. apr. 1904. *La Savoie 20. maja 1904. •La Savoie 28. apr. 1904. *La Touraine 2. junija 1904. •La Touraine 5 uiaj;l 1904 *La Lorraine junija 1904. Pfrnikt z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. (litru igeicljt: 32 BROADWAY, NEW YORK tjuje Posebni parnik francoske družbe "L'AQUl'l A IN F. • aprila. Spremlja potnike samo /.a 3. razred Posebni parnik francoske družbe '-LA GAS< U<-N 1 ' > aprila. Spremlja potnike samo za z. in 5. ražrcd. Ipljuj« SIDRO Pain Expeller kot najboljši iek zoper REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. sano: 25ct. in SOct. v vseh lekarnah aH pri F. Ah Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. NAZNANILO. Slovensko podporno druitvo «v Alojzija it. 81. J. S. K. J. v Brad docku, Pa., ima svoje redne meneča« ieje vsako četrto nedeljo v mesecu, 1 dvorani Mr. Kočmajorja, R a n ki a. Pennsylvania. Za tekoče let* kili so Utolj eni ala-deči uradniki: , Ivan Germ, predsednikom, HOt Cherry Alley. Braddock. Pa.; Matovi Kikil. podpredsednikom, 6*4 Cherrj Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler. Box 142, n tajnikom, Linhard, Pa.; Alojzij H or vat, blagajnikom, Box 164, Linhard Pa.; Ivan Germ, zastopnikom. Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zffonc | Frank Šetina. Jakob Maček. Zastavo- i noša: Josip Troha. Maršali' I vsi Troha, Ivan Martinič in Jo«. Žefran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem času poravnajo sto: dol«, ali pa da se pismeno obrnejo d« L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inač« jih m«ra društvo snsp«B iirstL Dr nil* Mild axitLrajt* v prid dra It^al ODBOl Holland-America Line (H 0 L LAN 1»-A M K U1ŠK A ( H TA) vozi kraljevo nizozemsko in pošta Zjedinje .11 držav med NEW YORKOM in ROTTER0AMOM preko Boulogne sur-Mer. i ar ■•fv O «0-0-- O • <5 <0> !} Štefan G. Rovnianek, £ cg 318 3i-d ave., Pittsburgh, F>o. (£} Edina slovenska firma fc>oljših vrst vina t 5«VIII\VF Iiuu. C^ Zastopnik za Pennsylvanijo je ^ g M. F. Schlander ter ga vsem za V?? obila naročila najtopleje pripo- V?j (!) čamo. y>> 6 Štefan G. R^ovnianek. __io> tir' Gosp. M. F. Schlander je stopnik "Glasa Naroda". tudi zastopnik Slovensko podporno oružtvo Srca žganja po najnižjih cenah; po-Jezusovega V Cievelandu, 0. sebna naša specijaliteta so: domači o J J M TU o • »o n- 'i? krožnik in slivovica, kakor tudi ame- )i> Predsednik: John Saje, 38 Diemer • riskg & Street. Podpredsednik: Anton Oprrinc, 1791 St. Clair St. L tajnik: John Pekolj, 78 Dana St. H. tajnik: Štefan Brodnik. 133 East Madison Ave. Blagajnik: Lovrenc Petkovšek, 185^ East Madison Ave. Maršal: Alojzij Godic. Odborniki: Josep Černič, Frank Zni-daršic, Anton Smole, Josip Božič Podpisatelj pohotnih bukvic: John Jalovec. Zastavonoša: Jernej Krašovec: po-maprača: Josip Godec in John Kolar. Druitvo ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Jaittes Hali, 1716 St. Clair St. Društveni zdravnik je dr. E. N, Corner 4th & Bryant Street, Smoot, 1696 Wilison Avenue. j San Francisco, Cal. Naslov za pisma je: John Pekolj, ' „ , . _ . , , 73 Dana St.. Cleveland. Ohio. J. sveže pivo dobra j tcalifornijska vina, vsakovrstni : whiskey ter brandy, fine sinodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo. F obilen obisk se priporoča: NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, (3xt 17 3) John Venzel, 74 Munich St., Cleveland. Ohio. lidtlOTttec kraajtkib ia a«u>^k:h harmonik M priporoča rojakom za izdelovanj« tal popravljen je harmouik. Delo na pravim na sahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a del« trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do 945. Plošče so iz najbolj lega cinka, izdelujem tudi plo&čt is aluminija, nikelj a ali medenine Oena tri vrstnim je od $45 do |>80 V06 in natančno pove: JOHN VENZEL, H Maaiok St. Cleveiaud. Ohio- Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro urejen« GOSTILNO, v kterej točim vedno SVKŽE PIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pr. ujeui se tudi d -bi vsak dan DOBRA HRANA. \ko kak rojak pride v Forkst City, Pa., naj na postaji vnraša za mene in gotovo bode priSel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name ohrne. Naše gesto toraj bodi: svoji lv dvojini! Mart n Muhič, letnik. N00BDAM, parnik z dvojnim vija I kom, 12,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. ' POTSDAM, parnik z dvojnim vija kom, 12,500 ton. STATENDAM, purnik z dvojnim vijakom, 10,50u ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom. 8300 ton. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrya* Radi cene glej 11a post-Wj objavljenih listinah. NAZNANILO. Nižje opdpiaani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da hsi se preselil iz Ea»t Helena, Meat., v Aldridjre, Mont., in tu odprl Morn urejeni saloon^ v k te rim toSira vodno SVEŽE PIVO. DOBRO KALIFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY ia prodajam FINE SMODKE. 8 spoitovaajom MARTIN RAUH, Aidridg«, Mont., Park Oo. Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih: DUNAJ, I Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta laka. BRNO, 21 Krona. Iz ROTTERDA M A ■ffffr- ■■---.. ^^___. P :i v n i k i o d p 1 j u j j n; vsak iVfrtek in 1/. XKW YORK A ob 10. uri /jutraj. -- - - . -— vsako sredo HOLLAND-AMERICA L!NE, 39 Broadway, NEW YORK. «0-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. Slovtnskn-A merikanski ...K OLED A R... ia leto 1904 prodajaj« sledeči rojaki: J. Zobec. Box 05, Aldrid*«, Most. Math. Grahek, 1303 So Sta Foe Ave., Pueblo, Oolo. Joe Posdarc, 1214 So. 18th Sixoet, OmaltM, Neb. Marko Sodi a. Crestod Butto. Celo. Matb. Kumo, 1001 Maia Street. La Salle, 111. Fr. Kerži^nik. Rock Sprinirs W70. MatL. Grakok. 7 th St.. C »u t met. (31de) Ceuj«*min rojakom naznanjam da do HARMONIKE, ktere jaz izdelujem, ▼ Washingto uu patentirane za Ameriko. Dele je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in aem prepričan, da bode ■jdjemalci zadovoljni Najtopleje se priporoča John Golob. <03 Bridge Sk. laliet. I1L Fr. Gabroaja. fit Powor Sc. Joka ■town. Pa. John GoTŽe, Ely. Mism. Josip Gori iek, 1138 Bobby St . Pitta bur*. Pa. M. J. Krn ker. Aaacoada, Mont Leopold Eruahita, Frcnteaa«, Kana. Mihael Klobučar, 11* 7th St.. Cain met, Mich. Štefan Kukar. »90 N. Chicaffj St.. Joliot, Ill-John Bum, 433 So. Sta Foe Ave.. Pueblo. Colo. L Soataria«. 130t V. Coator Sc. Jo-Hai. DL RED STA It LINE (Prekomorska parobrodna družba ,,lindeča z\»'z»la4t) posreduje redno vožnjo s postnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * *■ * Philadelphia in Antwerpenom, Preva/a potnike s sledečimi poštnimi parniki: '4DERLAND dva v jaka 12736 ton.; KR00NLAND.........l27Gnton. £ELANB............11905ti»n.| FINNLAND...........127ooton. Pri i-enab za me«lkn»vje naštete vse potrebseine, dobra rana, najlMiljša jK»trežba. . Pot «Vz AiitwerjH*n je je»lna najkrajših in naj prijetnejših za Kitnike iz ah v A\^.ryo. ua Kranjsko. Štajersko. K.>r. ;k... Prin..»rje Hrvatsko. Dalmacijo in uruge dele Avstrije. Iz XKW YORKA