KATOLJSK CERKVEN LJST. ,Danica" izhaja vsak petek na eeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za ettert leta 1 gl 7 tiskarnici sprejemana za eelo leto 4 gl., za pol leta 1 gl., za čertert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dar 30 kr. dan poprej. Te6aj XXXVIII. V Ljubljani, 12. rožnika 1885. Ust 24. Za meseo rožnik. (Fo Noldinu S. J.) Ker je mesec rožnik posvečen presv. Sercu Jezusovemu, naj „Danica" v kratkem razloži, v čem prav za prav je pobožnost presv. Serca Jezusovega. — Predmet te pobožnosti je, kakor ime samo povč, presv. Serce našega Zveliča rja. Beseda serce pa ima dva pomena. Najprej pomeni oni del človeškega telesa, ki ima namen, da pretaka in goni kri v žilah po vsem životu in ki je zategadelj za ohranjenje življenja najbolj važen, — telesno serce. Pomeni pa tudi drugič beseda serce v vseh jezikih celo dušno življenje človekovo, njegovo voljo, želje, hrepenenje, pa tudi vse razodevanja notranjega življenje, posebno pa ljubezen. Tako n. pr. pravimo: Moje serce zdihuje po Bogu; daj mi svoje serce itd. Kdor tedaj časti presv. Serce Jezusovo v obojem pomenu, ta časti ne le telesno Serce Jezusovo, ktero je bilo na križu s sulico prebodeno, ampak ludi božjo in človeško voljo Jezusa Kristusa, ktera se izraža in kaže posebno v Njegovi neskončni ljubezni do človeka. Pobožnost presv. Serca Jezusovega tedaj je v tem. da častimo telesno Serce in ob enem tudi posebej ljubezen Gospodovo; kajti ravno to je volja Zveličarjeva, ki jo je razodel svoji služabnici, blaženi Margareti Alakok, da te časti pri tej pobožnosti Njegova ljubezen v podobi Njegovega Serca in tako tudi Njegovo Serce kot podoba Njegove ljubezni. Ako bi tedaj kdo premišljeval in častil Kristusovo ljubezen, bila bi to gotovo prav koristna pobožnost, toda ne ona pobožnost Jezusovega Serca, ktero je sam razodel in ktero je »v. Cerkev poterdila; in kdor bi častil telesno Serce Jezusovo samo na sebi, brez ozira na ljubezen, ktera v tem Sercu za nas gori, bi bilo to češčenje gotovo Bogu dopadljivo, toda one pobožnosti presv. Serca, ki jo je širila blažena Margareta, bi samo s tem še ne opravljal. To pa ni takv ume ti. kakor da ne bi smeli med molitvijo ali premišljevanjem nikdar ssmo na Serce sli ljubezen posebej misliti, ker poglavitni predmet te pobožnosti je in ostane neskončna in nezmerna ljubezen Sina Božjega, ki je dal svoje življenje za človeški rod, ki nam je zapustil samega sebe v presv. Rešnjem Telesu. Le ker je ljubezen nekaj nevidnega in vzvišenega, mi pa smo navezani na svoja čutila, je bilo treba za to ljubezen nekega znamenja" (simbola). Najprimerneje in najbolj naravno znamenje ljubezni je pa ravno serce. Jezusovo Serce je verh tega najprimerneje sredstvo, da povzdigne človeka do spoznanja in češčenja Božje ljubezni. Iz tega vsak lahko razvidi, kolikega pomena je ta pooožuost presv. Serca Jezusovega, kakor jc sv. Cerkev priporoča in razširja, češčenje telesnega presv. Serca. Zato vidimo, da v tisti meri, kakor se časti telesno Serce Gospoda našega, raste tudi pobožnost do Njegove ljubezni in tudi naša ljubezen do Njega. Zato premi-šljujmo najprej, zakaj smemo in moramo častiti telesno Serce Jezusovo. — Kar tedaj v tej pobožnosti najprej častimo, je telesno Serce Juzusovo, Serce iz mesa in kervi, ki je tukaj na zemlji v Gospodovih persih skozi 33 let bilo, ki je bilo na križu po smerti prebodeno; Serce, ktero sedaj spremenjeno živi v Častitljivem telesu Zveličsrjevem na desnici Boga Očeta in ki je tukaj na zemlji resnično pričujoče v podobi kruha. To serce v zvezi z osebo Gospodovo in z drugimi deli Njegove božje in človeške narave je predmet našega češčenja. Za opravljanje pobožnosti je velike važnosti, da si nekoliko predstavimo visokost iu vzvišenost presv. Serca. Premišljujmo v ta namen pet prednosti, ki so telesnemu presv. Sercu Je-zuvovemu in posebej le njemu lastne. 1.) Presv. Serce je n ajplemenitej i i n naj-imenitneji del Jezusovega telesa. Ako umerje kdo mogočnih tega sveta, se položi njegovo truplo v dragocen grob; serce pa velikrat odločijo iz pere in ga skerbno hranijo v srebernih in zlatih posodah. Vzrok temu je splošno prepričanje vseh narodov, da je serce iz mnogih ozirov najimenitneji del človeškega telesa. Pa tudi Bog sam večkrat čudežno ohrani serce svojih svetnikov nespremenjeno. Serca sv. Terezije, sv. Frančiška Salezija, sv. Jožefa Kalasanškega, sv. Karola Baromeja so še dozdaj ohranjene. Serce, ktero ta mesec častimo, je najžlahtnejši del Jezusovega telesa; in kako telo je to? — Telo spočeto od sv. Duha v telesu Marijinem, telo, ki se je rodilo od njene najčistejše iu neflolžoe kervi. telo, ki je imelo ▼ sebi moč čudežev. Ko je bolna žena, o kteri nam pripoveduje sv. evangelij, dotakuila se roba Krastusovega oblačila in takoj zadohila željeno zdravje, se obern^i-nji Jezus, rekoč: „Nekdo se me je dotaknil; čutiksjpfe namreč, da je izšla od mene moč.* (Luk. H, 4«».) Bil* fo * * ViŽH* čudežna moč njegovega sv. telesa, ki je Ženo ozdravila. In ako sv. evangelist Luka pravi (6, 19), da se ga je hotela vsa moožica dotakniti, „ker je izhajala od njega neka moč in vse ozdravila," s tem naznanja, da je imelo Jezusovo telo moč, čudeže delati. Ko je prijel Kristus Najmskega mladenča za roko in mu rekel: »Mladenič, pravim ti, vstani (Luk. 7, 14), je bila zopet čudežna moč Jezusovega telesa, ki ga je od mertvih obudila. — Kaj častimo v najsvetejšem Zakramentu in kaj prejmemo pri sv. Obhajilu? Ali ne tudi presv. Teleaa našega Zveličarja? In, ali »e ne kaže tudi v učinkih in sadu sv. Obhajila čudežna moč Kristusovega telesa? Sv. Obhajilo stori v duši to, kar stori jed in pijača v telesu: ono ima v sebi moč, nadnaravno življeoje v duši ohraniti, pospeševati. Ta moč pa prihaja iz Jezusovega presv. Telesa: „Moje meso je zares jed", pravi Gospod (Jan. f», 5<5). ne: moja Božja narava ali moja duša. ampak: moje meso, da bi nam s temi besedami naznanil, da je v Njegovem Telesu ona moč, kteri pripisujemo vse sadove sv. Obhajila. Nadalje tudi poživi sv. Obhajilo kal neumerjočnosti, kal prihodnjega vstajenja. Kdor je le enkrat v svojem življenji vredno prejel sv. Rešnje Telo, uroerje sicer in njegovo telo se položi v grob in v grobu strohni; ako je pa umeri v stanu milosti Božje, ne bo truplo za zmiraj v zemlji počivalo, on mora iz groba vstati, mora oživeti in njegovo telo se spremeniti; to pa zato. icer je prejel Telo Gospoda našega, ki je rekel: PKdor j£ moje telo in pije mojo kri, ima večno življenje iu jaz ga bom obudil poslednji dan" -Jan. 6, 55). To vzrokuje Telo Jezusovo, in najžlahtneji del tega Telesa je ravno Njegovo presv. Serce, ktero častimo v pobož-Losti presv. Serca Jezusovega. Telo Jezusovo je tudi ono telo, ktero je pripravil nebeški Oče svojemu edinorojenemu Sinu. da bi s tem Telesom spravil človeštvo z razžaljenim Božjim veliča-srvom, da bi odrešil in posvetil grešni svet. Kar niso bile v stani storiti vse daritve starega zakona, namreč zadostenje za greh in pravo, notranjo svetost duše. to je naredil Kristus z daritvijo svojega sv. Telesa in svojega terpljenja na križi. Serce pa, ktero častimo, najime-uitueji, najpoglavitneji in bistveni del darovanega Telesa Jezusovega, je tako združeno s presv. Telesom, da bi eno brez druzega ne moglo obstati. 2.) Serce Jezusovo je ona posoda, v kteri je predraga kri našega Odrešenika. Serce stori s svojimi udarci iu s svojim gibanjem, tla se pretaka kri po vsem telesu in tako obrani življenje. V onem hipu, ko neha serce biti, kri zastane iu življenje neha. Serce, katero častimo, je s svojimi udarci, svojim gibanjem pretakalo predrago kri Zveličarjevo skozi 33 let in s tem ohranilo najdražje življenje na zemlji, katero je le zd nas živelo od pervega nastopa na svet („Beseda je meso postala") do zadujeua zdihljeja na križi Udopolujeno je"). Presv. Serce je dobilo v dan vstajenja nazaj prelito kri v presvitljenem stanu iu tako nadaljuje svoje delovanje v častitljivem telesu Gospodovem na vse veke. Ourešeni smo s predrago kervjo Kristusovo. Velika skrivnost je v tem. da nas je Bog milostno odrešil s kervjo svojega Sina. Za odrešenje bi ne bilo treba vsega nezmerno velikega terpljenja Sinu Božjega, bi se mislilo po slabem človešKem umu. In \ender nas je odrešil s svojo kervjo v smerti na križi. Da ]e bila dragocena kri odkupniua za uaše grehe in cena našega zveličarja, je ravno tako zuaj-lba božje ljubezni, kakor najsvetejši Sakrament. In Koliko Božjih lastnosti nam odkriva ta skrivnost! Kako natančna mora biti njegova pravičnost, kako nedosegljiva njegova svetost, kako brezmejna njegova ljubezen, ako je morala biti predraga kri edina primerna odKupniua za človeške grehe in edino zado- stilo razžaljenemu veličanstvu Božjemu! Presveto Serce je nekako bilo darilna posoda, ki je izlivala v terpljenji Gospodovem predrago kri za g;ebe vsega sveta; in še zmiraj se razliva po odrešenem človeštvu v sv. sakra-mentih in dan na dan se daruje pri sv. maši kot spravna in zadostivna daritev nebeškemu Očetu, še vedno se prejema ta sv. kri v svetem obhajilu v podobi vina, ki rodi device in poterja mučeuce. Kako častivredno mora tedaj presv. Serce Jezusovo že zato biti, ker je v tako tesni zvezi s presv.. Kervjo Kristusovo, ktera sama se že davuo daleč po svetu pobožuo časti. 3.) Presv. Serce je bilo v najtesneji zvezi z vsemi notranjimi občutki Jezusovimi. Znano je vsakemu iz skušnje, da človekovi občutki na noben del človeškega telesa tako ne vpljivajo, kakor na serce. Strah, groza, nesreča stisue serce in serce bije bolj počasi; upanje in veselje, jeza in gorečnost stori, da bije serce hitreje iu močneje; in ljubezen celo serce nekako pregreje, in tako moč more zadobiti ta notranji ogeuj, da je u. pr. sv. Stanislav moral večkrat po zimi teči k vodnjaku iu si z mokrimi tenčicami ohladiti vroče serce: ni mogel zderžati ognja, kterega je vžigala v sercu Božja ljubezen. — Serce Jezusovo je bilo čisto vsacega slabega nagnjenja; le najsvetejši in uujčistejši občutki so se v presv. Sercu rodili. Bilo je v najtesneji zvezi z vsem uotranjiui življenjem Zveličarjevim. Od veselja se je razširilo, ko so prišli ubogi pastirci in modri od jutra k jaslicam uiolit novorojenega Zveličarja; hitreje in močneje je bilo, ko je v sveti jezi izganjal iz hiše Božje prodajalce, in ko je ostro prijemal v svojih govorih hi navske farizeje; skerčilo se je vsled strahu pred smertjo na Oljski gori s tako močjo, da mu je kri stopila po obrazu ter je kervav pot tekel na tla. Kaj je ljubezeu sv. Stanislava proti ljubezni Jezusa Kristusa? Kako je moralo goreti Serce iz ljubezni do Boga in do nas! Blažena Margareta je vidila v svojih prikaznih Serce Jezusovo kakor razbeljeuo peč, iz katere je švigal visok plamen in Jezus ji je rekel, da Njegovo Serce je tako polno ljubezni uo ljudi, da ne more več svoje goreče ljubezni v Sercu prikrivati. 4.) Presveto Serce je naravna podoba in spomin dušnih občutkov Jezusa Kristusa. Bolj primernega zuameuja ljubezni ni, kakor je »erce. Vselej iu povsod je bilo zato serce podoba ljubezni. Vzrok, zakaj vsi narodi tako mislijo, je pred vsem ta, ker si je delovanje serca in ljubezni tako zelo podobno; kar je namreč serce za telesno življenje, to je ljubezen za nravuo (duhovno), za dušuo življenje. Serce naredi s svojimi udarci, da se pretaka kri po celem životu iu ohraui ter pospešuje tako človeško življenje, in tako je serce središče človeškega življenja; enako je tudi ljubezen središče celega dušuega življenja iu iz ljubezni izvirajo vsa naša dobra ali slaba djanja. Kakorsua je ljubezen, taki je človek, tako je vse njegovo obnašanje, vsa nravuost ter uuhovno življenje! „AKo ljubiš svet, pravi sv. Avguštin, potem si sveten; ljubiš pa Boga, svesto ti rečem, boš Božji.® Ljubezen je pervo, kar nagiba voljo iu djanje. Drugi vzrok, zakaj serce pomeni ljubezeu, je tudi ta, da vsi občutki, poseboo pa močneji, imajo veliko moč do serca, kakor je bilo že rečeno. Kakor pospešuje radost in veselje duhovno življenje, tako tudi delovanje serca; in kakor skerbi in žalost ustavljajo napredek dušuega življenja, tako tudi ustavljajo udarce serca. Kolikor bolj se tedaj notranji občutki kažejo v delovanji serca. toliko pripravneje in naravueje znamenje ljubezni je serce. Ta podoba je postala že tako navadna in splošna da vsak, :o vidi serse, se spominja na ljubezen. To je tudi vzrok, zakaj gre presv. Sercu Jezusovemu tako posebno iu imenitno češčenje. Prašalo se je, /akaj posebej častimo ravno Serce, in ne posebej tudi Kristusove s ternjem kronane glave, ali z žeblji prebodenib rok? Glavni vzrok je ta, ker je presv. Serce podoba in spomin neskončne ljubezui Gospodove. In tako je presv. Serce najbolji pripomoček, uik. Vsa društva vdeležila so se Šmarnic. Po dover-šeni cerkveni svečanosti je bil slovesen obhod vseh društev z zastavami po vasi gori in doli, med spreinlje-vanjem vojaške godbe. Po koučanem obhodu poslovil se je priljubljeni, blagorodni gosp. okrajni glavar Mahkot od vseh društev z blagimi besedami, katere je zaključil s povdarkom: „V ra mora biti podlaga vsakemu društvu, drugač ne more obstati, ampak prej ali slej mora razpasti !u Kakor se je vsa slovesnost lepo in veličastno pričela in veršila, ravuo tako lepo, tiho in mirno se je dokončala. Ob desetih zveččr je bilo že vse tiho in mirno po vasi, kakor bi bili vsi ljudje izmerli. To je kaj lepo in hvale vredno. — Zdaj pa še nekaj. Šent-Vid je kraj, ker so se, in se bojo še letos veršile najlepši in najveličastuiši slovesnosti v naši deželi. Obhajati se ima, ako Bog da, na jesen, osemstoletni spomin obstanka le-te starodavne duhovnije. Priprave za osemstoletnico se veršijo, kar je mogoče veličastno in dragoceno. Dan pred sv. Telesom so h krati slovesno prinesena v Šent-Vid tri nova lepa bandera, katerih največe, namreč bandero Šentvidske srenje, je res prava krasota. Izdelala je to bandero gospa Ana Hofbauerjeva v Ljubljani tako krasno, da je vredna vse pohvale in priporočila vsem, ki potrebujejo enakih stvari. Sliko za bandero zgotovil je gosp. Miroslav Tomec. Tudi to sliko so izvedenci v Ljubljani močno hvalili Gospod Anton Belec je pred kratkim zgotovil mogočen svečnik, luster, za 20 sveč, ki se bode o osemstoletnici obesil v cerkev. Zdaj visi v njegovem stanovanji in ga vsakemu, kdor bi ga hotel viditi, rad pokaže. Kolikor nam je znano, ne vemo za lepšega v deželi. ♦ Ljubljanski pasar, g. Henrik Zadnikar, postavil bo na veliki oltar zelo velik, ves v ognji pozlačen taber-nakelj, iu gosp. Miroslav Tomec slika nov križev pot za farno cerkev. Osnoval se je slavnostni odbor, ki ima vso potrebno oskerbeti, da bode slavljenje osemstoletnice, kar bo mogoče, spodbudno in dostojno. Program obhajanja osemstoletnice, ki se prične 20. sept. in konča 18. okt., razglasil se bode slovesno v cerkvi v dan Marijinega vnebovzetja, in potem v nekterih časopisih. Bog daj srečo! Iz Bohinja, 1. junija. (Nov zvon. Raznoterosti}. (Konec.) Kako bi se motil človek, ki bi menil, da so ti oddaljeni kraji morebiti nekoliko zapuščeni v cerkvenem in dušnem oziru! Že lepe snažne cerkve pričajo, kakošen duh veje todi. Kako ponosno in veličastno se dviga nova bistriška cerkev, sozidana s potom in tudi solzami verlega bistriškega župnika in njemu vdanih faranov! Kmalu bode doveršena in letos proti jeseni posvečena. To bode slavni dan za Bohinj! Zunanja stran te cerkve je res veličastna, nič manj pa ne tudi notranjost. Stranskih oltarjev še manjka in klopi. Kar je pa dodelanega, je priprosto pa okusno. Pa tudi druge cerkve so izredno lepe. V Srednji vasi tako mogočno kraljuje cerkev nad celo dolino, da je zanimivo opazovati jo. In znotraj — kako lična in snažna, akoravno je dokaj velika! O bohinjski preteklosti pa najbolj priča sicer mala a prezanimiva cerkev sv. Janeza K., ob jezeru, zidana v gotiškem zlogu. Slikarij ob stenah se ni mogoče dovolj nagledati. G. župnik jo namerava popraviti v pervotnem zlogu, kajti sedaj je s poznejšim pozidavanjem na vse strani skažena. Kakor cerkve, tako pričajo tudi navadne in nenavadne slovesnosti o skerbi gospodov župnikov. Pred kratkim je bilo slovesno blagoslovljenje sv. križevega pota v Bistrici; v Srednji vasi je bil pred tremi leti misijon in le«,o potem ponovljenje misijons. Le ena težava je, ki tlači sedaj bohinjske gosp. župnike: brez duhovnih pomočnikov ste obe težavni fari: bistriška iu srednjevaška. Iu pomisliti je treba, da ste duhovniji jako raztegnjene: kaj pa še, kader je treba k kakemu bolniku na planine, kamor se rabi šest ur hoje! Zato po pravici zdihujeta župnika, zlasti z delom obloženi bistriški gospod — po duhovnih dobrih pomočnikih. In ljudem je tudi težko, zlasti kar je še koprivniški gospod tako bolan, da ne more ničesa opravljati. (Ravno umeri.) O kedaj bodo prišli zopet časi, da ne bode primanjkovalo delavce' i Pač ni mogoče nikdar dovolj priporočati ljudem, da naj molijo za dobre dušne pastirje. Da bi dobrot-ljivi Bog tudi v tem oziru bi) milosten tem lepim krajem, in da bi bilo višemu pastirju kmalu mogoče pomagati v tej potrebi! Krasna je bohinjska narava v tem času. Pridelki dosedaj povsod lepo kažejo: da bi le nesreče ne prišle tez nje! Tujcev sedaj še ni, prignalo jih bode vroče poletje. Pred kratkim je neki sitnež bil, kateremu je bilo menda samo na tem, da bi slap Savice videl, kakor Angleži, ki so zadovoljni, da so le bili v kakem kraji, ako že kaj vidijo, ali ne. Že pozno popoldne je šel z malo družbo proti slapu; zato ga je pa tudi vreme po pravici plačalo, kajti dež ga je premočil, da bo pomnil, kje je slap. Iz Borovnice. (Pogled v Bosno in Še kaj druzega II.) Bog znš, kakšno je življenje pri trapistih, sem že večkrat mislil; saj to sem čul in tudi čital, da je to * Vidili smo te dni zali svetilnjak, novo prezalo bandero in mnoge drage olepšave v cerkvi in zunaj cerkve, kar vse dela Sent-vioaaom veliko čast: oni so lep izgled, kaj se pravi svojo vero očitno pričati in spoznavati. Vr. najojstreji red. Dosti je zanimivega, kar še ni bilo v »Danici", pa jaz ne mislim iu ne morem vsega opisati. Predno pa vsaj nekoliko povem, kaj da sem delal v „novicijatuu, naj kaj druzega še povem. Trapisti sprejmejo vsakega katoličana v »red", če tudi ima že štiri križe na herbtu, samo da je zdrav, in sploh za kakošno delo še sposoben. Novinec, ako zapusti samostan enkrat ali dvakrat, sprejmejo ga še nazaj, ako želi; če pa v tretje to stori, ne sprejmejo ga več. Novinci so en mesec ali dva v svoji obleki, potem dobijo redovno obleko in drugo ime. Po obleki pa se ločijo v dve versti: največ je priprostih bratov, in leti imajo rujavo obleko, in moliti imajo vsaki dan določeno število očenašev, ali rožni venec. Duhovni in drugi, ki umevajo latinsko, pa imajo belo obleko, in se tudi imenujejo »koristi", ker v cerkvi v koru opravljajo dnevne ure ali molitve. Ker imam drobtinico zmožnosti v petju, in ker sem v latinskih knjigah tudi večkrat že neaaj stikal, vverstili so me med „koriste". Zjutraj ob dveh zapčl je pri spalnici zvonec, kteri ima čudno moč; kajti v par minutah bili smo vsi v cerkvi, in smo začeli moliti, kar je terpelo dve uri; na to smo se šli umit, bila je sv. maša, nekaj molitve, in potem smo dobili vsak en verček piva in kosec kruha. Potem smo se vverstili kot vojaki, iu vsakemu se je določilo z znamenji ali pa z besedo, kaj bole delal. Malo me je skerbelo, kaj bom delal, ali strah je zginil, ko me preČast subprijor vpraša, če znam pometati? O to pa še bolje nego ženske, rečem, in dobil sem metlo in bajdi šli smo, eu Pater n nekaj novincev, od praga do praga; in takovo orožje smo sukali vsaki teden dvakrat. Čez dve ali tri ure smo se umili iu šli v cerkev. Ob enajstih bil je obed ali kosilo. Dobil sem verček piva, kos kruha, prižgane juhe, sočivja ali kaj druzega od rastlinstva. Da nimajo redovniki trapisti mesnih jedil, je sploh znano, in tudi maščobe nimajo druge, razun olja. Ob nedeljah pa smo imeli mlečen rajž, mesto pečenke. Iz obeduice grede v cerkev molili smo »Miserere" in še nekaj molitvic, potem pa smo imeli eno uro počitka. Ob eni bili smo zopet v cerkvi, po molitvah smo šli delat. Dobil sem predpasnik, in pa lesene coklje na noge in hajdi na vert. S pervega so se mi taki čeveljci jako nevkretni zdeli, in opraviti sem imel, da se nisem sam sebi smejal; pa kmalu sem se jih privadil, da sem dovolj spretno hodil, čez tri ure smo zopet odložili lopate in coklje, iu se umili, potem pa smo imeli novinci poduk, drugi dan pa vaje v petju, iu to se je vedno verstilo. Na to smo šli zopet v cerkev. Kadar smo pa imeli kak prosti trenutek, šli smo zraven cerkve v veliko sobo, ki ji pravijo »kapitelj". Tam je imel vsaki odločeno mesto, in je lahko kaj čital ali se učil. Večerja bila je podobna opoldanjemu obedu; včasih bilo je tudi kaj sadja, ali mali komadič sira, ki ga Trapisti sami napravljajo. Jedila sc vse tako pripravljene, da se zamore jesti z žilico; vilic nikoli ne rabijo. V postu ali v postnih dneh pa se hrana nekoliko skerči, in treba je želodec že malo v strah djati. Ob sedmih bil je sklep ali »komplet", in prišli so tudi drugi rujavi bratje v cerkev, ako niso prej bili. Nazadnje smo vsi skupaj zapeli: »Salve Regina, mater misericordiae. . . Ad te clamamus . . . ad te suspiramus" itd. Kako mila je vsaka besedica! in kako ginljivo je, ko vsaki večer, ko vročina in teža dneva miue, petdeset do sedemdeset redovnikov poje in kliče k premili Kraljici nebeSki. Ci-stercijenci ali trapisti imajo še posebno češenje do Marije Matere Božje, in vsaka njihova cerkev mora biti Nji posvečena. Ob osmih pa smo šli spavat, in predno za-spim, naj še kaj povem. Pripoveduje se, da trapisti v mertvaških trugah spavajo, in da imajo vedno eno jamo »kopano in jo hodijo gledat; in kadar se srečajo, da se pozdravijo z „Memento mori"; ali vsega tega ni nič. Trapisti Še po smerti ne dobijo mertvaške truge ali rakve, marveč se jim da nekaj oblačila, ki se zove „škapuliru, zagerne nazaj čez obraz, in se zakopljejo kot puŠAvniki; na grob pa se vsakemu vtadi priprost lesen križec. Govoriti pa med seboj ne smejo, razun med predstojnikom, ali novinci z učenikom novincev; poprej pa se mora z znamenjem dovoljenje prositi; zato se tudi pozdrsvijsjo ne, samo z glavo se eden drugemu malo prialoni, in vse je dobro. Postelja je priprosta in terda; vender je postelja, in mirno sem zaspal, bolje nego bogatin na svoji pčrnici. Drugi dan bil je podoben pervemu; prali smo oblačilo in vse drugo delali, bolj blizo samostana. Bratje v rujavi obleki pa so šli po polja in drugod, kakor čas delo nanese. Obleko imajo razun hlač vso sukneno. in poletu je to zelo gorko. Za pokrivalo imajo kapuco, in tudi mala pletena kapica, pa največ jih je vedno gologlavih. Redovnikom neKteri očitajo, da so lenuhi; no ci-stercijanom tega ne morejo, ker delajo vsi. iu vse. duhoven ali prosti brat. Ko sem dobil žulje na rokah in koleuih, mUlil sem za gotovo, ua ne bodem več zapustil aamostana, pa Bog mi je, če ne za vselej, vsaj za nekaj časa odrekel to milost. Dobil sem dve pismi z doma; mati so bili hudo bolani, in da ne sedijo pri zlati skle-dici. je gotovo. Stariše imam le enkrat; mislil sem in mislil; in čez tri tedne sem zapustil samostan. Ali sem prav storil, ne vem; mislim pa, da ne; kajti kdor zapusti samostan, naj si bodi svest hudega vojskovanja. Ker pa sem zapustil Bosno, prišla je čez leto in dan Boana k meni, in kako? to želim prihodnjič povedati, ako Bog dd. Na Velehrad, kakor piše ,Hlas", je bilo v četertek 21. majnika došlo 1000 Slovakov in z njimi 8 duhovnov. K temu pristavlja: Kako je to ljudstvo pobožno in do-broserčuo! Ni bilo morebiti enega med njimi, kteri bi ne bil opravil svete »povedi, ter ne se vdeležil tako bogatih jubilejnih odpustkov. In te njihove pesmi — kako milo-žalno se razlegajo v hramu Gospodovem! Pri slovesnih službah Božjih, jutranjih in poznejših po desetih, so do enega vsi bili pričujoči in zadostovali so svojim kopernečim željam ter poljubovali iz cele svoje duše svetinje sv. Cirila, alovanakega aposteljna. — Poživili so se v hramu Gospodovem velehradskem in poveselili se v lepotah, ki so vse skerbljivo ogledovali. In glej pa tudi, ksko so se domu vrsčali vsi srečni; vender lotila se jih je tolika bridkost pri slovesu, da so goste solze prelivali. Takega sprevoda, tako posebno giuljivega še ni bilo ua Velehradu. — Slovenci! Od teh sorojakov se učimo, kako se gre na božjo pot. Bosna. V nadškofovaki mladenšnici v Travniku se s kimovcem 188% prične 4 gimnazijalni razreu. Semeuiška stavba je toliko napredovala, da se bode še to leto dozidala druga tretjina poslopja, to je, prednje lice (pročelje s kapelico. Prošnje za sprejetje v gimnazijo se pošiljajo do ravnateljstva te naprave. — Šmsrnice v Sarajevem je pričel in sklenil presvetli nadškof. Razlagali so to leto lavretanske litauije. — V Cerkvi sester usmiljenic je imel šmarnice vsaki oan ob 3 popoldne gosp. kanonik Jagatič. — Frančiškanska okrsjina „Bosne srebemeu ie 12. majnika obhajala svoj glavni kapitel v Sutjeski i Soteski) in zgodile so se razne spremembe. „Redoder-žavoik izbran je prečast. O. Anton Čurič. do tadaj 2upuik v Zenici. Kustos: O. llija (Elija) Oršolič, bivši gvardijan. dekan in župnik v Polisi. Definitorji: O. Blaž Kulier ▼ Rimu, O. Jerko Mihaljevič, župnik, O. Angel Sunjič, gvard. in župnik. O. Lovro Gerlič. Tajnik: O. Jakov Matkovič. Preč. O. llija Cavarovič, bivši provin-cijal, postal je župnik v Tremošnici in dekan Toliške dekanije. Veleč. O. Nikolaj Barač. bivši kustos, postal je župnik v Gučji gori; veleč. Mijo Batinič, exdef., zdaj župnik v Bugojnu; O. Štipo Cičak, exdef., župnik v Toči; O. Andrijan Buzuk, exdef., župnik v Podhumu in še mnogo drugih preuiemb, kterih pa ne knže tukaj naštevati, ker so pri nas osebe neznane. Umeri je Fra. Mijo Dudič, župnik v Podkraj-Dželilovcu. »Pokoj mu duši!" Keršanske procesije po slovenskih gor&h. Veličastne so pač res procesije sv. katoliške cerkve, v kteri verni kristjani očitno vsegamogočnega Boga slavijo in častijo; glasnejše in serčnejše se dvigajo združene molitve pred tron Najvikšega; pravoverni kristjani se v celih trumah pomikajo dalje, kakor veličastna, serčna in mogočna vojska, pravi odsev poveHčaue cerkve na zemlji. Po mestih obhajate procesije s sijajnim bliščem in mogočnim spremstvom; mi po deželi se vam meščanom v tej zadevi pač primerjati ne moremo, vender pa tudi procesije na deželi imajo mnogo mikavnega, pa ganlji-vega, kar mora keršansko serce širiti. Naj danes omenim procesij o Veliki noči in na praznik sv. Rešnjega Telesa v Javorji, ki ste bili zanimivi zavoljo imenitnega dostojanstvenika, kteri se jih je vdeleževal. Javorska duhovnija je razkropljena po hribovji med Šmartinsko in Šentviško faro in ima svojo farno cerkev na Javorakem hribu, kteri 638 čevljev nad morje šterli, in je oddaljen 2 uri od Litije. Misli se, dragi čitatelj, ua dokaj visok do'enjski hribček o velikonočnem času* Ljuba spomlad vsako stvar na novo oživlja, vsa natora vstaja od zimskega spanja, dolenski hribček prijazua ozelenuje, že se drobni ptiči iz posameznih germičev oglašujejo. Jasno je jutro velikonočne neuelje. čisto kot ribje oko je nebo, hladni vetrič čez hribovje pihlja. Beli dan oznanujejo glasni zvonovi, o svitu priterkavajo k svetemu jutru. Na zgodnje jutro pred solnčnim vzhodom hiti po gorskih stezah verno ljudstvo k farni cerkvi vdeležit se vesele procesije častitljivega Jezusovega vstajenja. — Ali pa zdaj v praznik sv. Rešnjega Telesa. Vsa natora že poganja in nam *aže svoj plod, že stern lepi poganja, vse je v zelenji in cvetji. Verno gorsko ljudstvo 8^} zopet veseli častitljivega praznika ter hiti radostno pod senco zelenega bukovja proti farni cerkvi vdeležit se službe božje, vdeležit se toliko priljubljene procesije. Zvonovi le gostejše drobijo, možnatji pokajo, vesela procesija se pričenja. Verno ljudstvo vverstuje se par za parom v procesijo, vsi v narodni kmečki obleki. Ni ga gosposkega med njimi, ni ga, kteri bi govoril drugi, kakor svoj materni slovenski jezik, večinoma imajo po stari keršanski navadi molke v rokah in glasno molijo sv. rožni veuec, drugi zopet pobožne pesmi prepevajo, drobni tički pa njih petje spremljajo z živim žvergoieujem po zelenih vejah. Prikaže se iz cerkve baldahin (nebo), ki ga nosijo štirje ključarji nad Najsvetejšim. Za baldahinom pa mlad gospod v najličuiši salonski opravi, ž njim mlada čversta gospa____Kdo je ta gospoda med prostim gorskim prebivalstvom? — Svetli vojvoda Pavel Meklenburški je s svojo blago soprogo Marijo, s princesinjo WindischgrjUz-ovo. Kokor se ta visoki gospod redno vsako nedeljo službe božje v Javorjih vdeležuje. ako je le doma v grajščmi Wagensperški, tako je tudi prihitel na velikonočno nedeljo že ob solučnem svitu k procesiji vstajenja, in zopet zdaj k procesiji ua praznik sv. Rešujega Telela. Ko je bil svetli vojvoda opomnjen, da bi znala pot njegovi blagi gospej pretežavna, vročiua prevelika biti, on odgovori, da odločno se hoče procesije udeležiti, ter ljudstvu dati dober zgled. O v resnici bil je prelep zgled, ko mladi vojvoda z drugim vernim ljudstvom poklekuje pred Njim, pred kterim so nekdaj v Betlehemu kralji klečali, ki ga nebeške gospostva molijo; upajmo pa, da je tudi prejemal blagoslov od Njega, kteri je studenec vsih milosti. Naj bo blagi svetli vojvoda v molitev priporočen posebno tudi sinovom in hčeram sv. očeta Frančiška, ou, kteri sam okuša, kako prijeten je „Bismarkov kulturkampf" v deržavi, češ da, „strahu božjega in pobožnih šeg?" Dobrotljivi Jezus pa nam dodeli, da kakor Ga zdaj v veri spoznavamo, Ga bomo enkrat na večno uživali. Razgled po svetu. Dunaj. Učiteljske službe. Prav važno naredbo je izdal naučni minister oziroma na oddajo učiteljsk4h služb, kterih nobena — ne začasno in ne za stalno — se ne bo podelila prosivcu, ki ima kake madeže na svojem poštenji, ali če je že morebiti tudi sodnjija imela z njim opraviti. Prepričali so se namreč, koliko hudega je od tod izviralo, ker se na to ni zaaosti oziralo. Siehern lahko previdi, kano imenituo opravilo je odgoja mladine, na kteri je zastavljen ves up prihodnjosti. Cerkev to najbolje ve, zato si toliko prizadeva otroke precej od pervega trenutka posvečevati; kolikor bolj pa se njena oblast in delavnost v tem opravilu vtesnuje, toliko več imamo razuzdancev, tatov, ubijavcev in poslednjič ro-varjev zoper cerkev in deržavo. BrutovNke zadeve. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega fierca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Za smert bolna za pomoč, ali saj za voljno poterp-ljenje priporočena N. lj. G. in sv. Jožefu. — Nevarno bolna oseba priporoča se v bratovsko molitev, da bi na priprošnje N. lj. Gospe, sv. Jožefa in sv, Autona Pad. y.adobila pomoč in zdravje, če Božja volja. — Da bi mogli srečno pervi pridelek spraviti. — Mati priporoča i>vojo hčer, da bi bila obvarovana posvetnusti in nevarnosti tega sveta. — Neka družina v prehudem dušnem razdjanji. da bi na posredovanje najsv. Družine luč vere in upanja posijala med-nje. — Edeu večih dobrotnikov ubožnih dijakov, prav hudo bolan, je serčuo priporočen v bratovsko molitev za zdravje, če je Božja volja, — zlasti naj tudi šolska mladina moli zauj. — Netci velik dobrotuik in neka dobrotuica bolj slabega zdravja — sta goreče priporočena za pomoč v vsakem oziru. — Mati priporoča svojo omoženo hčer za edinost v zaKonu. — Hči v nevarni službi od matere priporočena za obvarovanje pred dušuimi nevarnostmi. — Zahvale. Po premagani prav hudi bolezni seje bilo gospodu precej zboljšalo; nasledoval pa je neprevidoma nov smertni napad v prehudo našo žalost; toda po živem iu serčnem zdihovanji k Mariji Devici na Šmarni gori se je v kratkem zopet tako zboljšalo, da so zdaj zopet iz nevarnosti. Zato pa bodi na vso moč češena N. lj. G. na Šmarni gori! Blizo Ljubljane. Češena in hvaljena naj bo na vse veke naša ljuba Gospa presvetega Serca, za pomoč v neki zlo težavni dušni zadevi. V Lj ubija ni. A. A. Koledar za prihodnji teden: 15. rožnika. S. Vid in tovarši. — 16. S. Janez Franc. Reg. — 17. S. Adolf. — 18. Ss. Feliks in For-tunat. — 19. S. Julijana Folkon. — 20. S. Silverij. — 21. Četerta nedelja po Biuk. S. Alojzij. Iz rimskega zapisnika mučenikov. *) 1. prosinec. Praznik obrezanja Gospodovega; zadnji dan v osmini praznika rojstva Gospoda našega Jezusa Kristusa iu pervi dan leta. Sv. Almahij, puščavnik in mučenik. Slišati, kako nečloveško se koljejo in pobijajo ljudje pri javnih ljudskih igrah v poganskem Rimu, sveti mož zapusti puščave, hiti v sveti gorečnosti v rimsko mesto, se brez strahu ondi poda med bojevavce, ki so bili gladijatorji imenovani — hoče ondi ustaviti nepotrebno klanje in prelivanje človeške kervi ter kliče med bojevavce iu gledavce: Osmi dan Gospodovega rojstva je daues, nehajte se klati, popustite malikovanje, odstopite od oskrunjenih daritev! Na povelje pričujočega poglavarja mesta, Alipija, ga pa gladijatorji zagrabijo, na tla veržejo in v kosce razter-gajo, leta 404. Blagi namen sv. mučenika je bil pa vender dosežen; zakaj cesar Honorij je kmalo na to Rimljanom prepovedal, s takimi kervavimi, nečloveškimi igrami pečati se. Sv. Bonjilij Monald, spoznovavec izmed sedem vsta-novnikov reda »služabnikov presvete Device Marije* ali rServitov" in pervi prednik tega reda. Bil je neizrekljivo goreč častivec Marijin, od ktere je bil zavoljo svojih zaslug nekega due kar uagloma v nebesa poklican leta 1262 v mestu Ftoreucu ua Laškem. Sv. Evgenij, opat v št. Klavdiškem samostanu na Francoskem, učenec sv. Romana in Lupiciua, silno učen in pobožen mož, zelo ojster sam do sebe, bil ie tudi obdarovan s to posebno milostjo, da je v neprenehaui molitvi tako rekoč v vedni zvezi bil z Bogom. Umeri je leta 514. odlikovan od Boga z raznimi čudeži. Sv. Erfrozina, devica, živela je v nekem samostanu v Aleksaudliji in je bila znana po svojih čeduostih iu raznih čudežih. Umerla je blizo leta 470. Navadno se nahaja njeno ime v Koledarjih ua 11. dan mesca febru-varja. Sv. Fuljencij je bil škof v Ruspah (Ruspei v Afriki za časa groznih preganjanj kristjauov po ljutih Vauualih, divjem Aiijanski krivoveri vdanem narodu. (Krivoverec Arij je učii, da Kristus ui Bog enega bitja in eue natore z Bogom Očetom.) Zavoljo svoje neuavadue učeuosti in svetosti se je ta škof krivovercem nevaren zdel, jeli so ga zato preganjati u uioral se je umakniti ua otok Sardinijo. Ko so se viharji preganjanja polegli, veruil se je zopet k svoji čedi, ki jo je z besedo iu djanjem spodbu-doval do konca svojega življenja leta 533. So. Gregorij, posvečen s sveto Nouo. je imel tri otroke, svetega Gregorija Nazijanškega, cerkveuefra učenika, svetega Cezarija iu sveto Gorgonijo. Toraj vsa *) Pod tem naslovom prinašala bode zanaprej „l)*nieau prav kratke obrise življenja in mueeništva svetnikov, ki se jih spominja sv. Cerkev vsaki posamezni dan leta. Ker je število teh svetnikov silno veliko, hočemo posneti le naj imenitnih iz rimskega rm.irtiro-logija". Pričnemo z uovim letom in tako vedno dalje sveta družina: Oče svetni«, mati svetnica, otroci svet-niki! Pozneje te je dal Gregorij mašnika posvetiti in je postal š