1100                                                                  Pesniki  italijanske narodnosti v Jugoslaviji
Zraščen s strehami
po kotih nakopičen
med vejami lenoben
nebo iz samih zvezd kot kelih kakor kupola
večer poletni
mar res prav vsemu se odrekaš?
Nekje
med solzo in očesom
se dražeče me dotikaš.
Sem sadež z veje
ki mi je tuja
vsak veter me poboža
omami in potem trpinči
sem razprt sadež
s koščico
že v ptičjem kljunu
in se lepijo ličinke na moj pecelj.
In ko boste končno imeli med dlanmi
poslednjo korenino tega čudnega
izdanega drevesa
se bom sikaje zvila vase. In umrla.
POLETNI VEČER
POSLEDNJA KORENINA
Adelia Biasiol
(1950)
1101                                                                                                             Avtentično življenje
SKORAJ     Skoraj po celem tebi sem že plula PO CELEM    in brodolom spoznala s čutnostjo otroka TEBI     ki ljubkuje živalski topli kožuh zaradi tvojih velikih ne s tema rokama sem zdrobila svet in ga razsula
a vse ni izgubljeno
podobe bodo spet dobile težo
besede bodo padle
in slepilo bodo tudi
druge mladosti