LETO I. ŠT. 14/TRST, GORICA ČETRTEK, 11. APRILA 1996 SETTIMANALE SPEDIZ. IN ABBONAMENTO POSTALE PUBBLICITA' INFERIORE AL 50% CENA 1500 LIR NOVI GLAS )E NASTAL Z ZDRUŽITVIIO TEDNIKOV KATOLIŠKEGA GLASA IN NOVEGA LISTA 11. |ANUAR|A 1996 NI RAZLOGOV ZA VOLILNO NEUDELEŽBO DRAGO LEGIŠA "Letošnja volilna propaganda mi gre zares strašno na živce, 'takoj izključim televizor.; kakor hitro se na ekranu pojavi takšen ali drugačen agitator, že zdavnaj pa sem sklenil, da 21. aprila ne pojdem na volišče". Tako nam je zaupa! že marsikateri italijanski znanec. Kot lahko beremo v italijanskem dnevnem in periodičnem tisku, se precejšen odstotek upravičencev ne namerava udeležiti skorajšnjih političnih volitev, češ da se jim je politika kratkomalo zastudila. Če je neudeležba velika skušnjava za italijanske volivce, kaj naj si šele v tem pogledu mislijo naši slovenski volivci, ko nimajo nobenega trdnega jamstva, da bo kandidat slovenske narodnosti tudi izvoljen v rimski parlament! Razlogi za neudeležbo pri volitvah so sicer razumljivi, a naš slovenski volivec gotovo ne bi politično modro ravnal, če ga čez dober teden ne bi bilo na volišču. Zakaj? Predvsem zato, ker bi izgubil odlično priložnost za glasen protest zoper sedanji krivičen volilni red, ki naši slovenski narodnostni skupnosti v Italiji ne zagotavlja pravice do lastnega zastopstva v rimskem parlamentu. Gre za krivico, kise naši slovenski manjšini godi že v vsem povojnem času. V tem pogledu je mlada republika Slovenija -pa naj ji iz Rima le delijo lekcije o demokraciji - zares za zgled, saj je v njenem parlamentu od osamosvojitve dalje od italijanske manjšine izvoljeni poslanec II. DEL L.P. 25 LET SLOVENSKEGA ŠOPKA M.K. 35-LETNICA OLYMPIE SSk ZA PODPORO OLJKI Pred dnevi se je zbralo ožje deželno tajništvo SSk in med drugim obravnavalo priprave na skorajšnje parlamentarne volitve. Tajništvo je potrdilo sodelovanje v koaliciji levosredinskega zavezništva Oljke v že večkrat izraženem prepričanju, da le-to nudi večja jamstva za demokratični razvoj italijanske družbe, za uiavnovešeno gospodar- O stvo in socialno rast države v okviru evropskih in še šir-četrtek ših integracijskih procesov, aprila tucjj za obstoj in razvoj narodnostnih manjšin in še posebej slovenske. SSk zato poziva slovenske volivce, naj na skorajšnjih volitvah podprejo kandidate Oljke. To je jasno navodilo za volitve senata in večinskega dela poslanske zbornice. Toda 21. aprila bomo na voliščih prejeli še tretjo glasovnico, in sicer za t.i. proporčni del poslanske zbornice. V okviru Oljke so se za ta del volitev v Furlaniji-julijski krajini predstavile tri liste, in sicer listi DSL in Zelenih ter Lista za Prodija, v kateri med drugim nastopata Ljudska stranka Italije (PPI) in južnotirolska ljudska stranka (SVP), kot je razvidno tudi iz sestave simbola. Omeniti velja, da izven te koalicije najdemo slovensko ime na listi SKP, ki zasluži pozornost slovenskih volilcev. SSk se je vsekakor odločila, da v okviru Oljke podpre Listo za Prodija, in to na osnovi dogovora, ki ga je sklenila 30. marca v Bocnu s PPI in SVP. Dogovor so podpisali politični tajniki treh strank Gerardo Bianco, Siegfried Brugger in Martin Brecelj. SPORAZUM PPI, SSk IN SVP "Dne 30. marca so se v Bocnu sestale delegacije PPI, SSk in SVP. Predstavniki PPI in SSk so potrdili sodelovanje v Oljki in torej tudi podporo skupnim kandidatom koalicije za večinski del poslanske zbornice in za senat. Stranki sta prav tako potrdili namen, da bosta spoštovali programske izbire Oljke. Kar zadeva problematiko narodnostnih manjšin, sta poudarili veljavnost resolucij in amandmajev, ki so jih sprejele pokrajinske programske konference v Vidmu, Gorici in Trstu. Glede problematike slovenske manjšine sta se stranki dogovorili, da se bosta v bodoče redno medsebojno posvetovali. Predstavniki PPI, SSk in SVP so nadalje z zadovoljstvom vzeli na znanje sporazum, ki so ga sklenile PPI in druge stranke s SVP za izvolitev proporčnega dela poslanske zbornice, kar se odraža tudi v prisotnosti simbola slednje v skupnem simbolu Liste za Prodija na vsedržavni ravni. SSk, tradicionalna predstavnica slovenskih demokratov v Italiji, je zagotovila podporo kandidatu te liste v Furlaniji-julijski krajini, potem ko je z zadovoljstvom vzela na znanje obveze PPI in SVP glede zahteve po čimprejšnji odobritvi pravičnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v novi zakonodajni dobi, kakor tudi glede zahteve po zagotovitvi Slovencem v Italiji pravico do zastopanosti v izvoljenih telesih, ki so zanje merodajna." GERARDO BIANCO, SIEGFRIED BRUGGER, MARTIN BRECEL) ZDA) CONTRADA, NATO ANDREOTTI? Sodišče v Palermu je obsodilo na 10-letno ječo visokega funkcionarja tajne obveščevalne službe Sisde dr. Contrado, ker je od zunaj sodeloval z mafijo. Glavne priče proti obtožencu so bili t.i. "skesani mafijci". V italijanski javnosti se je po tej obsodbi precej razširilo mnenje, da je bila obravnava v Palermu dejansko uvod v drugo, in sicer politično zdaleč bolj odmevno kazensko obravnavo zoper gotovo najbolj znanega italijanskega politika, 77-letnega do- smrtnega senatorja Giulia Andreottija. Tega bremenijo enake obtožbe, "prvo violino" pa tudi v tem primeru igrajo skesani mafijci. Bo Andreottija doletela enaka usoda kot Contrado? NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 3 4170 GORICA, Rl VA PIAZZUTTA 1 8 TEL 0481 / 533177 F A X 0481 / 5 3 6978 34 1 3 3 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 3 65473 FAX 040 / 7 7 5419 GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DKACO LEGIŠA IZDAIATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28,1.194') POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 LOGOTIP, KONCEPT IN OBLIKOVANJE: KREA DESIC.N AGENCY S.R.L. / GORICA TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 60.000, (hMu} INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 110.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 fc CENA OGLASOV: PO DOGOVORU POMEMBNA DOKUMENTA IZ RIMA IN LJUBLJANE IVO JEVNIKAR frejšnji teden sta v Rimu in Ljubljani prišla na dan pomembna dokumenta o manjšinah. Odbor Državnega zbora za mednarodne odnose je v sredo, 3. aprila, odobril Predlog resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije. V kratkem naj bi o njem glasoval še Državni zbor na plenarnem zasedanju. Osrednji urad za vprašanja majhnih območij in narodnih manjšin na italijanskem notranjem ministrstvu pa je v torek, 2. aprila, predstavil še eno študijo o manjšinski problematiki, 450 strani debelo razmnoženino o varstvu kulturnih vidikov in potreb narodnih manjšin v Evropi. V obeh primerih gre za dragoceni dejanji tako načelnega kot uporabnega pomena. Najprej študija notranjega ministrstva. Osrednji urad za obmejna območja in narodne manjšine, ki ga vodi prefekt dr. Antonio Farrace in ima sedež v Ul. Balbo v Rimu, se deli na dva oddelka: za obmejna območja (vodi ga dr. Giuseppe Serafino; pred nedavnim je izdal zajeten pregled položaja na mejah in pri manjšinah Mo-nitoraggio sulle zone di contine) in za jezikovne manjšine ter skupnosti, ki so že dolgo priseljene. Tega vodi dr. Giuseppe Mario Scalia. Od januarja 1994 do danes je izdal že štiri pomembne študije. Zadnja analizira nekatere evropske konvencije in druge listine, ki govorijo o pravicah narodnih manjšin. K temu ali onemu vidiku publikacije bi lahko ugovarjali, vendar je treba tu poudariti, da so vse omenjene študije nedvomno "na strani manjšin". O njih govorijo kot o bogastvu, ki ga je treba ščititi in ovrednotiti. Tako izzveni tudi uvodna beseda notranjega ministra Co-ronasa. Poleg tega je tudi opozorilo na dokumente in zahteve manjšin, ki prihaja s tistega najvišjega pristojnega mesta, ki je nekoč veljalo za sedež nenaklonjene obravnave manjšinske problematike. Resolucija, ki naj bi jo dokončno sprejel slovenski parlament, pa izpričuje državniški odnos političnih sil v Sloveniji do zamejcev. Listina se "kuha" že dalj časa. Delovna skupina Odbora za mednarodne odnose je svoj osnutek dodelala 21. decembra lani, potem ko se je zvrstilo več posvetov. Različne manjšinske komponente iz Italije, Avstrije in Madžarske so nato poslale svoje pripoinbe. Kljub nekaterim ostrim polemikam je bilo delno spremenjeno besedilo sprejeto prejšnji teden. Gre za načelen dokument, ki kaže na jasno zavest o dolžnostih matice do zainejstva, nekoliko manj pa govori o mehanizmih, ki naj tudi znotraj matice iz dneva v dan gradijo "skupni slovenski (ne samo kulturni!) prostor". Tudi ni omenjena nujnost izdaje izvršilnih norm za uresničenje ustavnega določila (5. čl.) o pravicah Slovencev brez slovenskega državljanstva. Dokument med slovenske manjšine izrecno vključuje tudi Slovence na Hrvaškem ("zlasti v Istri, Gorskem Kotarju in Medmurju"). Zaradi posebnih pogledov nekaterih manjšinskih levičarskih komponent sta bili v odboru sporni zlasti dve točki, ki pa sta v bistvu ostali v dokumentu. Ob priznavanju avtonomnosti in politične subjektivitete slovenskih manjšin listina "pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij v posameznih sosednjih državah ,za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo". Poleg tega podpira "napore za zajamčeno zastopstvo predstavnikov avtohtonih manjšin v zakonodajnih in drugih političnih ter upravnih telesih". V ostalem obširno govori o finančni pomoči za manjšine, o pomenu gospodarstva, šolstva, znanosti, kulture in prometnih ter telekomunikacijskih zvez. Če bo predlog prodrl, bo tu med drugim novost ustanovitev posebnega sklada za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi manjšinami. Pomemben del dokumenta je posvečen porazdelitvi pristojnosti med organi Republike Slovenije. Tudi tu je več novih predlogov. Poudarjena je nujnost po usklajenem in načrtnem delu. Stranke bodo iskale soglasje o temeljnih načelih politike do slovenskih manjšin. Pri predsedniku republike naj hi ustanovili posvetovalni organ, v katerega naj bi pritegnili tudi zastopnike slovenske znanosti, kulture in gospodarstva ter zastopnike samih manjšin. Pri tem je prišlo do razhajanj, ali je tako posvetovalno telo pri predsedniku republike učinkovito. Iz duha tega dela dokumenta bi se dalo razumeti, da gre za oblikovanje skupnih pogledov tako politične kot civilne družbe, tako matice kot zamejstva, na temeljna vprašanja, torej za forum z visoko moralno vlogo. Posvet z manjšinami pa ni predviden še tam, kjer je ravno tako nujen, ko gre za bolj praktična in sprotna vprašanja, torej pri zakonodajni in izvršni oblasti. Predlog resolucije govori o tem, da je za temeljno politiko glede manjšin pristojen Državni zbor, ki naj ustanovi v ta namen "posebno delovno telo". Za izvajanje pa je pristojna vlada, ki naj za to imenuje "ministra brez listnice". Tu ni jasno, ali bi razpolagal s stalno, strokovno in krepko strukturo, uradom, da bi lahko opravljal vse svoje dolžnosti. Zal pa tudi ni predviden kak sosvet ali "kontaktni odbor" s predstavniki manjšin. Ker dokument še ni bil dokončno sprejet, je morda možna še kaka izboljšava. Slovenija in Evropska zveza Predsednik slovenske vlade Drnovšek si prizadeva, da bi Državni zbor dosegel čimvečji konsenz glede zunanje politike in predvsem glede pridruženega oziroma polnopravnega članstva Slovenije v Evropski zvezi. Odbor za mednarodne odnose je zavrnil t.i. španski predlog o pridruženem članstvu, Državni zbor je nato razpravo prekinil zaradi nesklepčnosti. Zato je predsednik vlade vzel zadevo v svoje roke in skuša na pogovorih s predstavniki vseh parlamentarnih strank doseči soglasje glede tako kočljivega, a pomembnega vprašanja. — ZDA in Bosna Huda letalska nesreča pri Dubrovniku, pri kateri je izgubilo življenje 35 ameriških državljanov, med njimi minister za trgovino Brovvn, ne bo v ničemer vplivala na ameriško politiko sodelovanja pri obnovi Bosne in Hercegovine. Tako je izjavil predsednik Clinton, ki ga je tragična smrt enega svojih najožjih sodelavcev, kot je bil minister Brovvn, hudo prizadela. Do zdaj še niso znani vzroki nesreče, pri kateri je vojaško letalo treščilo v hrib le nekaj kilometrov od dubrovniškega letališča. ——— INTERVJU / PROF. PAVLE MERKU' CAR JEZIKA - CAR GLASU "Manjšinski ljudje imamo kak vzgib več kot drugi" MARKO TAVČAR Veliko zanimanj in veliko talentov Vam je bilo danih že v zibelki. Te dni, ko je izšla zgoščenka z izborom Vaših zborovskih pesmi v izvedbi APZ Tone Tomšič, pa smo prebrali v spremni besedi, ki ste jo sami napisali, da je za Vas "čar človeškega glasu močnejši od kateregakoli glasbila Je to mogoče tako, ker ste kol etnograf in jezikoslovec pozorni na jezik? Nikakor ne! Čar jezika je drugotne narave in gotovo vpliva na dojemanje, a zato tudi na domišljanje glasbe. Čar glasu pa je prvinske narave: sam človek z deli svojega telesa (prepona, pljuča, grlo, ustna in nosna votlina, ustnice) in s soudeležbo celotnega telesa in vse svoje biti ustvarja glasbo neposredno, zato tudi z veliko tanjšimi niansami in globljo prepričljivostjo, kakor to omogoča mehanski posrednik "glasbilo". Med besedili, ki ste jih uglasbili, je veliko takih z izrazito eksistencialno vsebino. Katera besedila Vas nagovorijo? V poeziji sem vedno iskal prvenstveno odgovore na vprašanja, ki nam jih postavlja življenje, izražene seveda z močnim priče-vanjskim nabojem: našel isem jih pri Kosovelu, Makarovičevi, Kuntnerju, a tudi pri Prešernu, )enku z zvenom slovenske besede, pri Betocchiju, Zanieru, (Morandiniju, Bacareddi in Casuli z zvenom drugih jezikov; vendar sem se vča-sih rad prepustil tudi tre-(nutnemu razpoloženju ali opisu. Poezija je neskončno bogata in vsakdo lahko najde v njej kruh za svoje zobe. Mnogo pesniških (besedil bi rad uglasbil, pa jim nisem bil kos. Zato sem se pogostoma zatekel k pesnikom, ki sem jih čutil zelo blizu in njihova beseda je sama sprožila v meni potrebo, da se ji pridružim s svojo glasbo. Messa da Requiem "Pro felici mei transitumolitev za lepo smrt je gotovo lepa krščanska drža. Čutiti je, da ste skušali uglasbiti ta pozitivni odnos do lega za vsakega človeka neizbežnega trenutka. Ob tej maši pa ste uglasbili še nekaj drugih cerkvenih in eva n g el j s kih besedi l, da ne govorimo o priredbah ljudskih pesmi na podobno vsebino. Kakšen je Vaš odnos do te zvrsti v glasbi? Prav takšen je kot do jvsake druge glasbene zvrsti, se pravi odgovoren. Imam se za kristjana; moja vera pogojuje moje stališče do bivanjskih vprašanj; pri tem me pritegujejo predvsem trije misteriji: misterij rojstva, trpljenja in smrti. Vsa nabožna besedila, ki so pritegnila mojo pozornost, govorijo o teh treh (tudi bivanjskih) misterijih. Vanje sem se zamislil prej z evangeljskim kakor s cerkvenim ključem. Rekli smo, da sle tudi jezikoslovec. Kot beremo, se še zlasti ukvarjate z imenoslovjem. Tržaški arhivski viri so, kot kaže, izredno dragoceni za tovrstne raziskave. Kaj menite o tem razi-skoitalnem področju, kakšen pomen ima za slovensko jezikoslovje in ali bi bilo primerno spodbujali in kako organizirati tovrstne raziskave? Skozi tržaške arhive smo izvedeli, da je nastal slovenski priimek v Trstu dolgo prej kot v preostalem slovenskem prostoru (1275 Kalac, danes Kalc); spoznali smo stotine slovenskih osebnih imen, vzdevkov in priimkov, ki so jih v srednjem veku nosili Tržačani in Tržačanke, a tudi drugi Slovenci, ki so se mudili v našem mestu (ganjen sem bil, ko sem bral ime Sončica Ščedenke, ki je sredi 14. stoletja živela v Trstu; to ime sem dotlej poznal le iz ljudske pesmi); ugotovi I i smo, da pišejo do jsrede 15. stoletja tržaški (notarji in kanoniki sloven-jska imena krajev daleč jokoli mesta, medtem ko rabijo nemški viri nemške oblike za ista krajevna imena; s tem gradivom smo lahko izpopolnili Ramovševa dognanja izpred 70 let o zgodovini in razvoju slovenskega jezika na zahodu. Tržaški arhivi nam (namreč omogočajo, da z doslej nesluteno bogatim gradivom širimo vednosti o naši zgodovini ne samo v jadranskem mestu in v njegovi neposredni okolici, temveč tudi v osrednjem slovenskem prostoru. Skušal sem vzbuditi zanimanje za to problematiko in za ustrezno raziskovanje, kar sem začel učiti na tržaškem klasičnem liceju v petdesetih letih, a nisem mogel pričakovati, da bojo mladi žrtvovali svoj prosti čas za to, če jim niso Sojenice tega naročile. Pozneje sem opozoril na to (potrebo edino raziskovalno ustanovo, ki jo imamo Slovenci v Italiji: naletel sem na gluha ušesa. Kaj naj še počnem? Videant consu-les: a ti so za kulturne potrebe gluhi. Vaše študije so osvetlile marsikatero zakrito slovensko podobo Trsta, od Marenzijevih pisem do toponomastike in drugih dragocenih informacij notarskih dokumentov. Kako ocenjujete tržaške arhivske fonde, iz katerih ste črpali snov za Svoje poglobljene študije? V tržaških arhivih je še neizmerljivo bogastvo informacij za našo zgodovino, in to v srednjeveških in modernejših. Nekaj rodov raziskovalcev bi se jim lahko posvetilo in privleklo na dan zgodovinske ugotovitve neprecenljivega pomena. Toda slavistični inštituti na univerzah v Ljubljani in Trstu se za zgodovino jezika ne menijo [več že dolgo. Čeprav se zadnje čase ukvarjate v glavnem s Trstom in tukajšnjo problematiko, se občasno, kot glasbenik, etnograf in etnomuzikolog, jezikoslovec in posredno zgodovinar vračate v Benečijo in Rezijo. Upali bi si trditi, da doživljata ti dve deželici nekakšen kulturni in narodni preporod tudi po zaslugi Vaših in drugih jezikoslovnih in etnografskih študij, ki so ljudem vrnile določeno samozavest. Kaj Vam pomenijo Rezija, Terska, Karnajska in Sadiš ko doline? S temi deželicami, ki so mi toliko prirasle k srcu, se ukvarjam stalno, ne le občasno; tudi zdaj pripravljam nove študije, ki bojo to trditev kmalu izpričale. In tudi za te deželice velja, v zvezi z arhivi in nezanimanjem večine zgodovinarjev in jezikoslovcev, kar sem komaj povedal za Trst. Končno bi se morali odločiti in pretresati pomembne arhive v Čedadu, Benetkah, Vidnu, Vatikanu in še drugje, pa bi zelo verjetno odkrili še bistvene dokumente in priče naše preteklosti. Tudi v tem primeru so študijske in raziskovalne ustanove, ki so za to poklicane, skrajno deficitarne. Letos junija bo 30. obletnica smrti Ivana Grbca. Kako bi predlagali, da bi naša zamejska skupnost proslavljala tega skorajda pozabljenega glasbenika, ki Vam je bil učitelj in ki ste mu posvetili ob Mariju Kogoju veliko raziskovalne pozornosti? Grbec je bil pokončen in zahteven mož, delaven in predan skupnosti kot malokdo. Zato ga niso "kolegi" v glavnem mogli prenašati. Večkrat je le utelešal ,njihovo slabo vest in jih je Opozarjal na naloge in dolžnosti, ki so se jim radi j izogibali. V dvajsetih letih (je bil v Trstu eden najbolje pripravljenih in najbolj odgovornih predstavnikov (onega učiteljstva, ki je bilo v glavnem nosilec zavesti ( in potrebe po naši kulturni (rasti. Za to je Grbec veliko I napravil, veliko več, kakor so si ljudje predstavljali in si še predstavljajo. Njegovo osebnost in delo morajo pozorno proučevati muzikologi: koliko pa jih imamo, da se mu kdo posveti? Vsaka pametna proslava pa mora biti tudi temeljito pripravljena in to zahteva čas. Letošnja tridesetletnica bo zato šla mimo, v najboljšem primeru, s kakim (prenagljenim priložnostnim člančičem. Za konec bi Vas prosili še za mnenje o sedanjem narodnem trenutku naše narodne skupnosti v Italiji. Res je, da tudi mi žanjemo sadove tolikšnih slabih setev. Vendar imamo dobro voljo in imamo ljudi, ki resno in pošteno delajo, zato nisem črnogled. Manjka nam le nekaj narodnega ponosa; a ta nam je pre-pogostoma manjkal tudi v preteklosti. Bo znal na-jstopajoči rod poprijeti za delo boljše kot mi? Le to si želim in mu želim. Končno imamo manjšinski ljudje res kak vzgib več kot drugi. DRUGI OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA UNIVERZO ZAHODNE SLOVENIJE MILAN GREGORIČ Pred dnevi je bil v prostorih Konventa v Ankaranu drugi občni zbor Društva za Univerzo zahodne Slovenije (t.j. "tretjo" oz. "primorsko" univerzo). Predstavniki izvršnega odbora društva (predsednik dr. Stojan Plesničar, zakladnik ?ton Lahajnar in član Rudi Sirnac) so podali krajše po- ročilo o opravljenem delu v prvem letu obstoja društva. V tem času so bile končane vse formalnosti v zvezi z ustanovitvijo in registracijo društva kot tudi pri-dobljeni prvi sponzorji. Predstavniki izvršnega odbora pa so tudi opravili razgovore z vsemi primorskimi župani, s klubom primorskih poslancev, z rektor- jema obeh univerz in s pristojnimi ministrstvi. Na vseh ravneh je bila izražena odkrita podpora za ustanovitev univerze na Primorskem. Akciji se je odločno in dejavno pridružila tudi Nova Gorica ter je bila med obema regijama (goriško in koprsko) dosežena enotnost pogledov na projekt. S tem je bila prva faza priprav zaključena in društvo pri- stopa sedaj k izdelavi programov. Na vprašanje prisotnih, kakšen je oz. bo odnos med ustanavljajočo se univerzo in že obstoječimi visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami, so člani izvršnega odbora izrazili prepričanje, da se bodo slednje postopno pridruževale k univerzi, lahko pa katera obstane tudi kot samostojna ustanova. V tem delu razprave se je oglasila tudi dr. Lučka Čok, novoimenovana direktorica Raziskovalnega središča v Kopru, rekoč, da podpira delovanje društva in da so njeni pogledi skladni s programom društva ter da zagovarja povezovanje visokošolskih in raziskovalnih ustanov, k čemur teži tudi Nova Gorica. Danijel Starman je opozoril, da je trenutek za ustanovitev univerze izredno ugoden, še zlasti spričo široko izražene podpore, tudi s strani pristojnih ministrstev. Poudaril je tudi potrebo po pospešenem in intenzivnem delu, zlasti na programih, ter o-benem izrazil upanje, da bomo v kratkem doživeli ustanovni občni zbor univerze. Občni zbor se je zaključil s sprejetjem statutarnih dopolnil, z ustanovitvijo dveh pododborov za Goriško in Koprsko (ob že obstoječem krovnem izvršnem odboru društva), z ustanovitvijo senata bodoče univerze in s prvim evidentiranjem kandidatov za navedene in druge organe društva v naslednjem dvoletnem mandatnem obdobju, ki naj bi bili izvoljeni na prihodnjem občnem zboru čez približno dva meseca. 3 ČETRTEK 11. APRILA 1996 4 ČETRTEK 11. APRILA 1996 NOVI GLAS / ST. 1 4 1 996 IZ ŽIVLJENJA CERKVE JEZUS IZ NAZARETA IN CERKEV KOI' SKUP- I | NOST JEZUSOVIH UČENCEV (14.) ZVONE ŠTKUBEL) | 1 Obdobje sedmih tednov od judovske Velike noči in praznika žetve, ki se ujema z Binkoštmi, je v evangeljskih poročilih napolnjeno s prikazovanji vstalega Gospoda nekaterim ženam, enajsterim apostolom in izbranim pričam. 1'ksegeli, razlagalci Svetega pisma, s težavo usklajujejo poročila različnih evangelistov. Današnji prispevek bomo posvetili nekaterim značilnim poudarkom posameznih evangelistov. V zadnjem razmišljanju smo se poglobili v Lukovo poročilo o dveh učencih, ki sta potovala v Emavs. Poleg te zanimive pripovedi evangelist Luka poroča, da sta se po vrnitvi iz bližnjega Emavsa učenca pridružila enajsterim apostolom in jim o vsem natančno pripovedovala. In prav tedaj se je Jezus prikazal svoji skupnosti in jim rekel: "Kaj ste preplašeni in zakaj se vam oglašajo dvomi v srcu? Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz" (Lk 24,38-39). Evangelist Marko v svojem tipičnem stilu, na kratko in jedrnato, poroča o tem, kako je Marija Magdalena našla prazen grob in to takoj sporočila apostolom (Mr 16,9-1 D. V dveh stavkih omenja, kako se je Jezus prikazal dvema učencema na poti na deželo (Mr 16,12-13), to, kar evangelist Luka razširi v slikovito in katehetsko poučno pripoved o poli dveh učencev v trg Emavs (Lk 24,13-35). Nazadnje omenja še, da se je Jezus prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi in jih je poslal po vsem svetu oznanjat evangelij (Mr 16,14-18). Evangelist Matej, podobno kot Luka, da velik poudarek najdenju praznega groba. Gospodov angel se prikaže dvema ženama, Mariji Magdaleni in oni drugi Mariji, jima sporoči novico o Jezusovem vstajenju in ju pošlje to sporočit skupini apostolov (Mt 28,1-10). Poleg tega Matej omenja le še zadnje srečanje med vstalim Jezusom in enajsterimi učenci na gori v Galileji, kjer jih pooblasti in pošlje oznanjat evangelij po vsem svetu. Trije sinoptiki, Marko, Matej in Luka, se v svojih poročilih o Jezusovem vstajenju strinjajo v bistvenih podatkih: prično z novico o praznem grobu, ki ga odkrijejo žene, nadaljujejo s tem, da je sporočilo bilo namenjeno apostolom, in na koncu potrdijo to vest s poročilom o Jezusovem prikazovanju apostolom. Pri Marku in Luku to dodatno potrdita dva učenca, ki sta šla na deželo, oziroma v Emavs. Evangelist Janez po svoje predela novico o praznem grobu. Med priče uvrsti samega sebe, kar daje njegovi pripovedi poseben značaj in več verodostojnosti. Potem, ko Marija Magdalena odkrije, da je grob prazen, steče k Simonu Petru in "drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad" (Jn 20,2), to je Janezu. Na vso moč tečeta h grobu in sama preverita, da je to res (Jn 20,3-10). Nato evangelist Janez poroča o osebnem srečanju Vstalega z Marijo Magdaleno, ki je ostala pri grobu in jokala. Ko toži, da so mrtvo Gospodovo telo vzeli, in ne ve, kam so ga položili, se ji prikaže Jezus, ki ga sprva ne prepozna. Mislila je, da je vrtnar. Presenetljivo je nato njeno spoznanje. Ko jo Jezus pokliče po imenu: "Marija", ga v hipu prepozna in mu po hebrejsko reče: "Rabuni", kar pomeni Učenik (Jn 20,16). Pošlje jo k enajsterim, ki jih Jezus tu imenuje "moji bratje". V zanimivi in po svoje predelani Janezovi verziji srečanja med Vstalim in Marijo Magdaleno lahko opazujemo Janeza kot pisatelja, ki je v celotnem evangeliju razvil globino medosebnega srečanja. Pripoved zajema iz iste Janezove duhovne zakladnice, ki ima svoj temelj v spoštovanju človekove osebnosti, svetosti njegovega bitja. Ko beremo poročilo o tem srečanju, slišimo Janezove začetne besede: "In Beseda je človek postala...". Branje prikliče v spomin Jezusovo srečanje z Nikodemom in poglobljen pogovor o novem rojstvu, rojstvu iz Duha. Tu je tudi Samarijanka ob Jakobovem vodnjaku in sleporojeni iz devetega poglavja. V la isti sklop poročil o prikazovanju vstalega Gospoda zato Janez uvrsti tudi osebno srečanje z apostolom Tomažem, ki ni veroval, da je kaj takega možno (Jn 20,24-29). Zanimivo je, kako si evangelist Janez vzame čas in prostor za prikaz srečanja s Tomažem. Konča s tipično in presenetljivo izpovedjo vere: "Moj Gospod in moj Bog" (Jn 20,28). Kot smo razbrali, je obdobje petdesetih dni po Jezusovem vstajenju prikazano z različnimi poudarki in v skladu s stilom in globalnim načrtom posameznih evangelijev. Kaj je to obdobje pomenilo za rast vere prve skupnosti Jezusovih učencev in s tem prve Cerkve, bomo nakazali v našem prihodnjem razmišljanju. PAPEŽ ZA VELIKO NOC POZVAL SPRTE NARODE K MIRU "Mir v Bosni, mir v Kavkazju, mir na Bližnjem vzhodu, v Latinski Ameriki, Alžiriji, Sudanu, Ruandi, mir povsod po svetu!" je vzkliknil sveti oče med nagovorom na Veliko noč. Kot vsako leto, je tudi tokrat papež )anez Pavel II. maševal slovesno velikonočno mašo zjutraj na odprtem pred baziliko svetega Petra v Rimu. Prisotni so bili celoten diplomatski zbor pri Svetem sedežu, rimski župan, veliko število kardinalov in ogromno škofov ter duhovnikov. Pred stopetdesettisočglavo množico je papež pozval vse ljudi k prizadevanju za mir, saj je po svetu preveč križevih potov, preveč nasilja in nepoštenja. lanez Pavel II. je tokrat voščil v 57 jezikih, med temi tudi v slovenskem jeziku. Mašo so predvajali neposredno v sedemdesetih državah sveta. Vsem narodom je papež zaželel predvsem mir in dejal, "naj se ne neha upanje tam, kjer danes vladata trpljenje in obup." Ko se je obrnil na italijanske vernike in na "ljubljeno" Italijo, je sveti oče dejal, "naj Italija ne pozabi svojih krščanskih korenin in svoje vere v evangelij v času velikih socialnih in političnih sprememb." V svoji pridigi se je sveti oče osredotočil predvsem na skrivnost križa in Jezusovo darovanje na križu za nas. To darovanje je dejansko odkupilo naša ponižanja, naše trpljenje, je povedal sveti oče. Papež se je med pridigo obrnil na Kristusa Odrešenika in ga prosil, naj pomaga predvsem tistim, ki si na kriznih žariščih prizadevajo za mir in pravico. Ko se je spomnil Svete dežele, se je potožil, da v tem delu sveta še vedno ni miru. Za reševanje problemov se še vedno preveč uporablja orožje. "Gospod je vstal in sporoča vsem, ki se radujejo njegove zmage nad smrtjo, da se samo s pogumom in stanovitnostjo lahko nadaljuje gradnja novega človeštva, ki odločno odklanja vsako obliko nasilja in nepravičnosti, s seboj pa prinaša ljubezen in pravico, spoštovanje, odpuščanje in spravo," je sklenil sv. oče slovesno mašo, ki je trajala dobre tri ure. Po glasu in na videz sodeč je lanez Pavel II. nedavno bolezen dobro premagal, saj je bil na Veliko noč v dobri formi. ROMANJE V SVETO DEŽELO i MITIA OZBIČ Vsako verstvo ali narod ima kraj, kamor si želi vsaj enkrat v življenju. Za temi kraji hrepenimo, si jih ogledujemo v slikah, o njih razmišljamo in si jih predstavljamo ob branju knjig o tem, kako bi lahko tja prišli. To hrepenenje in te sanje so se uresničile letos 15. marca sedemintridesetim osebam vseh starosti in - lahko bi tudi rekli - z vseh vetrov. Bili smo namreč pravo božje ljudstvo, ki so ga sestavljali starejše osebe, družinski očetje in matere ter mladina; spominjali smo na Noetovo ladjo naše skupnosti, ki pluje proti Obljubljeni deželi. Tisti petek smo se Openci in drugi prijatelji iz Trsta, ki so se nam pridružili, po večmesečni pripravi ob branju knjig, gledanju diapozitivov in videokaset ter poslušanju razlag Toneta Levsteka z Dunaja zbrali na Fernetičih ter se z avtobusom odpravili do letališča Brnik, od tam pa odleteli z ostalimi člani skupine z Dunaja in Ljubljane z letalom v Tel-Aviv. Že samo letenje ima svoj čar. Ko pa se naslednje jutro po lepo preživelem večeru v Netaniji zbudiš v mešanici verstev, kultur in podnebij na robu Bližnjega vzhoda, je polet z vsemi pogledi na Egejske otoke in Turčijo že zdavnaj za tabo. Naša pot se je v soboto vila iz Netanije do ostankov stare Cezareje s pristaniščem, ki so se ga posluževali že križarji, še prej pa Rimljani. Prav od tu je Pavel plul po Sredozemlju in oznanjal Kristusov nauk drugim narodom. V to pristanišče bi pripluli, če bi se na romanje odpravili pred davnimi stoletji. Pot nas je vodila naprej v Haifo, najvažnejše izraelsko pristanišče, na goro Karmel, kjer je imel prerok Elija svoje bivališče. Na obali Sredozemskega morja pa smo se prvič srečali s pristno arabsko kulturo v zmedi in življenjskosti tržnice nekdanjega križarskega mesta, nato pa muslimanske utrdbe in v tem stoletju angleških zaporov mesta Akko. V skromnosti in bedi svojih trgovinic so nam Arabci s prisrčnostjo in sproščenostjo ponujali najrazličnejše blago. Od tu smo krenili v notranjost proti vzhodu, v osrčje Galileje, kjer je jezus doživljal svoja mladostna leta, v Nazaret, Kano Galilejsko, Tiberijo z Geneza- reškim jezerom. Že smo se počasi spajali s pokrajino in se vživljali v vzdušje, ki je pred dvema tisočletjema obdajalo lezusa. Naslednji dan, v nedeljo, je to spajanje doseglo svoj višek, ko smo najprej v Kafarnaumu stopili med ostanke stare sinagoge, kjer smo kot pred stoletji prisluhnili Tonetovi razlagi Svetega pisma. Nato smo se mimo Tabhe, kraja pomno-žitve kruha in rib, povzpeli na goro blagrov, kjer smo med ptičjim žvrgolenjem in v opojnem vonju izraelskega rastlinja obhajali mašno daritev ob pogledu na Genezareško jezero. Bilo je, kot da bi se ob poslušanju blagrov čas ustavil pred dvatisoč leti. Vožnja z ladjo čez Genezareško jezero pa nas je dokončno postavila v čas ribičev-apostolov. Temu je sledila politično-zgodo-vinska vožnja do skrajne severne meje z Libanonom, na minirano in z vojašnicami posejano Golansko planoto na meji s Sirijo. Kljub številčnosti in grozečim brzostrelkam so bili vojaki bolj podobni razposajeni druščini višješolcev kot pa pravi vojski, tako da se je na njihovo povabilo marsikdo slikal z njimi. V Izraelu lantje služijo v vojski tri leta, dekleta pa leto in pol. Poleg urjenja j imajo v tem času tudi učne lure o judovski kulturi z Ogledom najznamenitejših izraelskih krajev, nabornike pa uporabljajo predvsem za naloge, ki jih pri nas opravlja policija, to je za straženje in zagotavljanje varnosti na meji in rizičnih naseljenih področjih. Zanimivo je Opazovati te mlade, njihovo samozavest, čut odgovornosti pri oblikovanju države. Zanimivo je gledati dekle, ki prepričljivo in navdušeno (razlaga skupini vrstnikov zgodovinske in politične vidike stvarnosti ob libanonski meji, ali vojaka, ki vodi skupinico vojakov po muzeju holokavsta. Zanimivo je, da so za vse službe v letališču skrbeli sami mladi. Bodočnost v Izraelu je na njihovih ramenih. Romanje smo nato nadaljevali do Golanske planote, j kjer vrejo na dan trije izviri j reke Jordan. Pri enem, ki je močno spominjal na šti-vanski izvir Timave, je župnik Zvone nekatere izmed nas spet krstil, podobno kol | je to pred dvema tisočletjema počenjal Janez Krstnik. Zvečer nas je še čakalo presenečenje: voznik, musliman, Druz po rodu, nas je (povabil na svoj dom v bližnjo vas, kjer smo doživeli izredno gostoljubnost in prisrčnost njegove družine in vaščanov, ki so takoj pritekli na pomoč s stolicami za (preštevilne goste. --------- DALIE BLIŽA SE OBISK SVETEGA OČETA V SLOVENIJI Papež Janez Pavel II. bo obiskal Slovenijo v mesecu maju, ki je tik pred vrati. Obisk svetega očeta v Sloveniji je izrednega pomena tudi za nas, ki živimo v Italiji. M6f* ^ (vlffTKO M |Um, rr. s s .. K i \ V ' Kot narod smo zelo navezani na Slovenijo, kot verniki pa smo vsi občestvo združenih. Zato je prav, da se srečanja udeležimo v čim večjem številu tudi iz zamejstva. Mladi in nadebudni magister Primož Krečič, ki je zadolžen za pripravo obiska svetega očeta v Postojni (v soboto, 18. maja, na papežev rojstni dan), je že večkrat poudaril v izjavah za sredstva obveščanja, da se bodo v Postojni na letališču zbrali tako mladi iz Slovenije kot tudi Slovenci iz Italije in Avstrije ter ljudje iz omenjenih držav in pa seveda vsi verniki koprske škofije. Gospod Krečič poudarja v svojih javnih posegih predvsem to, da mora postati prireditev v Postojni, kjer ne bo maše, ampak daljše bogoslužje s petjem, odraz primorske navezanosti na Cerkev in odraz naše vere, ki je primorskega človeka spremljala skozi vso zgodovino. Srečanje pa mora biti tudi vzorno umetniško pripravljeno, saj mora odražati slovensko dušo, slovenskega človeka in kristjana. Zato bo v Postojni nastopilo okrog 4 tisoč primorskih pevcev; tega velikega zbora se bodo udeležili tudi nekateri zbori iz zamejstva. šotno, saj bodo mladi voščili svetemu očetu v imenu vseh mladih sveta. Poskrbljen bo imeniten glasbeni program, v katerem bodo nastopili ljubljenci mladih Slovencev, glasbena skupina Čuki; prepevale bodo Irena Vrčkovnik, imenitna jazz-pevka Alenka Godec ter pretanjena solistka Marta Zore; Aleksander Mežek bo nastopil s svojo kitaro. Prepevali bodo še Faraoni, vokalna skupina Gloria; pihalni orkester iz Kopra bo igral priložnostne skladbe, nekaj duhovnih pesmi pa bodo zapeli tudi nenad-kriljivi pevci skupine Nevv Svving Quartet pod vodstvom legendarnega Ota Pestnerja. Glavni akterji prireditve pa bodo pevci združenih pevskih zborov, ki jih bo najmanj štiri tisoč, nastopilo pa bo tudi okrog 150 plesalcev in 100 drugih umetnikov. Prireditev v Postojni naj bi bila odraz najboljšega, kar premore mladina v Sloveniji. Zato bo umetniški del programa zelo dobro pripravljen, kajti prireditev bodo neposredno prenašali v svet. Ko že govorimo o postojnskem srečanju, ki je več kot gola prireditev (vsaj za kristjane je to predvsem srečanje s Petrovim naslednikom), moramo še povedati, da smo veseli dejstva, da so se v Sloveniji strupene, umetne in podpihovane polemike o papeževem prihodu končno vsaj dostojno polegle. Zelo nas je namreč motilo, da se je govorilo samo o tem, koliko bo papežev prihod stal in se ni raje poudarjalo dejstvo, da je papež vendarle oseba, ki je najprej poskrbela, da je Vatikan priznal mlado državo Slovenijo, da je papež verski poglavar večine slovenskega naroda, da je papež vendarle oseba, ki je več kot samo predsednik neke države. Vsa natolcevanja o tem, koliko bo stal papežev prihod v Slovenijo, se morajo nehati tudi zato, ker bodo levji delež stroškov nosili verniki sami. Nehati pa se morajo tudi zato, ker so nedostojna in nevredna slovenskega naroda, ki je bil vedno gostoljuben in širok, nikdar stiskaški in še manj zajedljivo skopuški. Prireditev v Postojni je sicer res namenjena mladim, ki bodo pripravili poseben program za sv. očeta in mu tudi slovenso voščili za njegov 76. rojstni dan, kar pa še ne pomeni, da se je ne bi smeli udeležiti vsi. Najbolje je, da se verniki obrnejo na svoje župnike, ki jim bodo najbolje svetovali in tudi podelili posebne karte, s katerimi bodo imeli vstop na prizorišče tega pomembnega dogodka za nas Primorce. Srečanje v Postojni bo zelo slovesno, trajalo pa bo več ur, tudi zato, da se mladi najprej pripravijo na papežev obisk in nekako "ogrejejo". Poskrbljeno bo za red tako, da se lahko udeležite obiska tudi z osebnimi avtomobili, saj organizatorji pravijo, da nihče ne bo hodil več kot dva kilometra do letališča, kjer bo srečanje, i Vsakdo bo za 1500 tolarjev | prejel poseben kartonast se-| dež, spomin na srečanje s sv. očetom, plastičen dežni plašč za primer dežja in še kaj. Papež naj bi dospel po dveh popoldan, prireditev pa bo trajala že od enajstih dalje. Moramo povedati, da bo srečanje prav bogata priložnost, saj sta g. Krečič in njegova ekipa pripravila raznolik program, v katerem bodo našli mladi veliko glasbe in tudi sodobnih molitev ter razmišljanj. Poudarek je na veselju, ki mora biti pri- NA PRAGU TRETJEGA TISOČLETJA Odrešenikova Mati, pozdravljamo te z velikim veseljem. Bog Oče te je izvolil pred stvarjenjem sveta, da hi uresničil življenjski načrt, ki ga je sklenil od vekov. Ti si verovala njegovi ljubezni in bila poslušna njegovi besedi. Božji Sin te je hotel imeti za svojo Mater, ko se je učlovečil, da bi odrešil ljudi. Ti si ga spočela s pripravljeno pokorščino in nedeljivim srcem. Sveti Duh le je ljubil kot svojo skrivnostno nevesto in te v vsej polnosti obdaril z edinstvenimi darovi. Njegovemu skritemu in mogočnemu delovanju si se vsa pripravljena pustila oblikovati. Na vigilijo tretjega krščanskega tisočletja ti zaupamo Cerkev, ki te priznava in kliče kot Mater. V svojem zemeljskem življenju si na romanju vere hodila pred Cerkvijo. Podpiraj jo sedaj v njenih težavah in preizkušnjah ter ji pomagaj, da bo v svetu vedno bolj učinkovito znamenje in orodje prisrčnega občestva z Bogom in edinosti vsega človeškega rodu. Tebi, Mati kristjanov, zaupamo še posebej tiste narode, ki je njihova dolga zgodovina globoko zaznamovana s pobožnostjo do tebe. Ljubeče se ozri nanje in okrepi vse, ki trpijo za vero. Tebi, Mati vseh ljudi in narodov, vdano zaupamo vse človeštvo z njegovimi stiskami in upi. Ne dopusti, da bi mu pojemala luč prave modrosti. Vodi ljudi pri iskanju svobode in pravičnosti za vse. Usmeri njihove korake na pot miru. Pomagaj, da vsi najdejo Kristusa-Pot, Resnico in Življenje. Podpiraj nas, o Devica Marija, na naši poti vere in nam izprosi milost zveličanja. O dobrotljiva, o milostljiva, o blagoslovljena božja in naša Mati, Marija! Papež Janez Pavel II. BESEDA ŽIVLJENJA SILVESTER CUK DRUGA VHLIKONOCNA-BELA NEDELJA OSEM DNI SLABE VOLJE ljubljanski bogoslovci so za počitnice leta /96.-J na ciklostil razmnožili knjižicoGt tspotl moja pot, v kateri je "dvajset molitev po evangeliju", ki jih je sestavila francoska redovnica Marie Fran^oise. V njih ob raznih dogodkih iz evangelija razmišlja, kaj ji povedo; pogovarja se z Gospodom in ga prosi, naj ji pomaga, da bi bila n jena vera bolj živa. Ob dogodku, o katerem poroča evangelij današnje nedelje, je iz njene duše privrela molitev, ki ji je dala naslov Osem dni slabe volje. V njej govori o apostolu Tomažu kot o človeku, ki se je samovoljno umaknil iz skupnosti Jezusovih učencev in zato ni doživel sreče ob vstalem Gospodu, ki se jim je prikaza! na Veliko noč zvečer. Koso mu pripovedovali: "Gospoda smo videli!", jim ni hotel verjeti: zaprl se je vase in "kuhal mulo". Marie Frangoisepotem razglablja o duševnem razpoloženju človeka, ki se brez potrebe iz užaljenosti zapira sani vase. Počasi sicer prihaja do spoznanja, daje njegovo obnašanje zgrešeno, vendar mu neki čuden ponos brani, da bi svojo napako popravil in se zopet približal skupnosti, iz katere se je v obojestransko škodo umaknil. Življenjska izkušnja nam pravi, da večjo škodo utrpi takle 'Tomaž". Človek je namreč po naravi družabno bitje, /.a svoje življenje in delovanje potrebuje druge. Jezus je to upošteval, ko je polagal temelje svoji Cerkvi. To ne bo nekakšna "ustanova za zadovoljevanje religioznih potreb posameznikov", neki "super samostan", kjer bi v "sveti samoti" molili in premišljevali o Bogu. To bo živa skupnost, občestvo ljudi iz mesa in kosti. Člani njegove verske skupnosti naj živijo v okolju, kjer lahko pridejo do izraza vse razsežnosti človeka kot sina zemlje in kot božjega otroka. Kristjan spada v občestvo kot riba v morje in občestvo mu je potrebno, kot je ribi potrebna voda. Osnovna postava tega občestva je ljubezen, ta pa se lahko pokaže, le če je ob meni nekaj sorodnih bitij, da z njimi vzpostavim ta odnos božanskega ozračja. O človeku, ki tega odnosa ni sposoben, pravimo, da je ljudomrznež. Že ob tej besedi nas zazebe, toliko bolj ob takih ljudeh, ljudje, ki se zapirajo sami vase, niso srečni. Njihova slaba volja ne traja le osem dni, ampak ponavadi vse življenje. Hudo je, če so taki ljudje kristjani, celo "dobri" kristjani, ki so zelo pobožni, a so skregani s celim svetom. Vsako stvar obgodrnjajo in sproti podirajo skupnost, ki jo je tako težko graditi. Nekaj "Tomaža", ki se kdaj pa kdaj umakne iz občestva, je v vsakem od nas: nismo namreč samo družbena bitja, vsakdo je tudi svet zase. za to smo izpostavljeni nevarnosti individualizma. Prva župnija v Jeruzalemu, gnana od začetne gorečnosti, po poročilu Apostolskih del teh težav ni čutila. "Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah." Skupnost se je morala braniti od zgoraj: iz evharistije in molitve. Tudi zasebna molitev med štirimi stenami doma deluje v tej smeri, ker nam pomaga pravilno razumeti in dobro izvrševati svoje naloge v vsakdanjem življenju. Tu pa na vsakem koraku trčimo ob soljudi, imamo opravka s skupnostjo. Če sem odprt zanjo, bom deležen razodetja vstalega Kristusa. Če ne, ho moj delež "osem dni slabe volje" in osamljenosti. Razkol v razkolu Med carigrajskim patriarhom Bartolomejem I. in moskovskim patriarhom Aleksejem II. je nastal razkol, ločila sta se. Razlog je pravoslavna Cerkev v Estoniji. Ta je bila pod jurisdikcijo moskovskega patriarha, toda po zadnji vojni se je Estonija osamosvojila in pravoslavni verniki so se ločili od moskovskega patriarha ter se podvrgli carigrajskemu, češ da hočejo biti bolj neodvisni. Dalj časa so iskali kompromis, toda nazadnje je moskovski Aleksij II. pretrgal vezi s Carigradom. Iz podobnih razlogov je občestvo pretrgano tudi s pravoslavno Cerkvijo na Finskem. Tako v eni kot drugi pravoslavni skupnosti očitajo moskovskemu patriarhu in ruski pravoslavni Cerkvi, da sta bila v preteklosti preveč povezana z režimom, prej pa s carji. Carigrajski patriarh uživa med pravoslavci prvo mesto med enakimi, moskovski patriarh pa ima za sabo najbolj številno pravoslavno rusko Cerkev. — 5 ČETRTEK 11. APRILA 1996 6 ČETRTEK 11. A F’ RIL A 1 996 NOVI GLAS / ST. 1 4 1 996 INTERVJU / MIROSLAV KOŠUTA OB AVTORJEVI 60-LETNICI KNJIGA GOVOROV, NE PA PROZE UMRL JE NEMŠKO PISOCI SLOVENEC IGOR ŠENTJURC (1927-1996) ERIK DOLHAR Pred kratkim je pri založbi Devin izšla zadnja knjiga zamejskega kulturnega delavca in ravnatelja Slovenskega stalnega gledališča Miroslava Košute pod naslovom No hrbtu volu. Od avtorja samega sem izvedel, da je bil slabe volje, ko je bral, da je nekdo označil to knjigo kot prozo, zato sva pogovor tako začela. Če to že tii proza, bi lahko rekli, da niso običajne "pesmice", oz. da gre za izbor govorov. Se s to definicijo bolj strinjate? Knjiga vsekakor ni pisana v verzih, proza pa mislim, da je nekaj čisto drugega. Prozo namreč navadno razumemo kot neko pripovedno zvrst, tu gre pa za izbor kulturno-političnih člankov in govorov, ki zaznamujejo skoraj četrt stoletja te naše poti oz. čas, ko sem se na začetku sedemdesetih let vrnil iz Ljubljane in se znašel v tej naši realnosti z vsemi problemi, ki so prizadevali tako manjšino kot celoto, kakor mene kot posameznika. Katera je vezna nit teh člankov in govorov? Verjetno je teh niti kar nekaj, vsekakor se mi zdi, da je osnovna in najbolj markantna rdeča nit, ki se vleče od začetka do konca, predvsem boj za lastno identiteto naše skupnosti in za priznanje nekih osnovnih pravic. Pri izboru člankov sem bil seveda nemalo presenečen, da bi bili nekateri, ki so bili objavljeni v sedemdesetih letih, lahko napisani včeraj. To kaže, kako malo se je spremenil odnos družbe, v kateri živimo, oz. oblasti do nas, po drugi strani pa tudi, kako malo so se spremenili ti odnosi med nami samimi. Problemi zadevajo našo svobodo, naš odnos do osvobodilnega boja, do bojev za enakopravnost tudi prej, recimo v času druge polovice prejšnjega stoletja (tja sem moral poseči z nekaterimi govori, kot je ob stoletnici dolinskega tabora, ali stoletnici političnega društva Edinost), do današnjega boja za ohranitev našega gledališča kot najeminentnejše kulturne ustanove Sloven-jcev v Italiji." Je ta knjiga primerna za velikonočno darilo? Človek sam sebe težko prodaja. Želel bi pa povedati, da je to oris poti enega ‘od članov naše skupnosti, ki je pač bil, iz vašega zornega kota, "na drugem bregu", ki [pa si je vseskozi prizadeval za dialog v manjšini, za skupno streho in te stvari sedaj ugotavljam, da so se pojavile v nekaterih člankih že pred kakim desetletjem , !se pravi, da to niso novosti. Miroslav Košuta kulturnipthik vi članki in ninon Skratka, potreba, da Slovenci v Italiji nastopamo skupno, da smo lahko samo skupno močni ter predvsem, da je naša usoda gotovo odvisna od oblasti, ki nam reže kruh, ki nas tako ali drugače omejuje, ali us-jmerja, ki nam krati določe-i ne pravice. Vendar je predvsem odvisna od nas samih, od našega notranjega so-1 žitja, toda naj bosta ta dva pola naše skupnosti skupni jezik, od tega, da si uredimo [svoje družine, in navsezadnje od tega, koliko otrok imamo in kako jih vzgajamo, ker so tisti, ki bodo lahko nadaljevali naše delo v prihodnosti. Mislim na člo-iveka, ki je gotovo pripravljen v tem času biti nekoliko bolj širokosrčen kakor sicer, mislim, da je lahko tudi ta knjiga zanj primerno darilo. Seveda pričakujem, da bi ta knjiga lahko izzvala dialog, ne toliko z mano, temveč vsakega bralca prisilila v razmišljanje. Marsikdaj bomo lahko oddajali na isti valovni dolžini, marsikdaj se bomo razhajali, toda samo tako lahko malo bolj razčistimo temeljne pojme, jod razrešitve katerih je lahko odvisna prihodnost. LEV DETELA Tik pred svojim devetinšestdesetim rojstnim dnevom je na Bavarskem nedavno umrl Igor Šentjurc, avtor več kot dvajsetih romanov, ki jih je napisal v nemškem jeziku. Leta 1 927 v Slovenj Gradcu rojeni pisatelj je gimnazijo obiskoval na Ptuju. Njegov oče, ki je bil učitelj, je sodeloval v Lackovi partizanski brigadi, sin in mati pa sta se preselila na Dunaj. Leta 1943 so ga po-slali k nemški pomožni zračni obrambi v Linz, potem je z mladinci kopal strelske jarke na Poljskem in Češkem, vendar je pobegnil k Sovjetom, odpotoval v Beograd in vstopil v prvi slovenski partizanski bataljon v Skopju. Po vojni je postal funkcionar SKO|-a in načelnik AGITPROPA pri Fizkulturni zvezi Slovenije. Leta 1949 je že bil pomočnik glavnega urednika ljubljanskega športnega časopisa Polet. Začel se je udejstvovati kot pisatelj. Svoje novele je objavljal v revijah Novi svet, Naša sodobnost, Nova obzorja, Tovariš in Beseda. Polet je preoblikoval v prvi ljudski, manj ideološki časopis na Slovenskem. Na izčrpen način so v Poletovi prilogi poročali o protikomunistični vstaji v Vzhodnem Berlinu 17. junija 1952 in zvišali naklado časopisa na 120.000 izvodov. To je vznemirilo slovensko partijsko vodstvo, ki je začelo z intrigami in postopki odstranitev. Šentjurc je leta 1953 pobegnil v Nemčijo in se ni več vrnil v Slovenijo. Zato njegove NOVELE niso mogle iziti v istoimenski skupni knjigi s Lfiengom, Kovačičem in Bohancem. Pod raznimi psevdonimi, Igor Georgievv, Igorvon Percha, ali pod pravim imenom je začel pisati napete zgodbe v nemškem jeziku. Leta 1947 je izšel njegov prvi roman Der Teufel Broucht Liebe / Hudič potrebuje ljubezen, temu pa je sledil politični roman Gebet fur den Mdrder/Molitev za morilca o protikomunistični vstaji na Madžarskem leta 1956. Uspešen je bil tudi z vojnim romanom iz leta 1960 Der unstilbore Strom / Nepomirljivi tok (pri munchenski založbi Kindler), v katerem je predstavil usodo do dogajanja kritičnega nemškega vojaškega zdravnika dr. Karla Brauna na ruski fronti v drugi svetovni vojni. Šentjurc se je spretno poskusil v več žanrih (v mla-jdinski literaturi), v političnem in kriminalnem romanu z utopično intencijo [in realno dokumentiranim družbenim ozadjem (zanimiva je npr. knjiga Gottes zornige Hond /Boga jezna roka iz leta 1983). V čustveno stopnjevanem ženskem Ijubezenskozgodo-vinskem romanu in v družbenem romanu o kriznem 20. stoletju, ki ga je utemeljil z dokumentiranim gradivom in zgodovinskimi pričevanji. Ženske romane, ki so izhajali v visokih nakladah pri založbah Goldmann, Bastei-Lubbe, Heyne, U11-stein in drugod, je podpisoval s psevdonimom Igor von Percha. V enem do teh (del, v Charlotti, grofici potsdamski, je opisal intrige na nemškem cesarskem dvoru jv Berlinu in vzpon prepro-[ stega dekleta v najvišje kroge nekaj pred prvo svetovno vojno. V drugih delih je predstavil razmere na dvoru v Petersburgu ali na Dunaju, v romanu Krolj noj umre po domnevno zaroto proti čudaškemu bavar-jskemu kralju Ludviku II. Lo-itil pa se je tudi zanimivega in resnega literarnega pro-[jekta, cikla več romanov v načinu družinskih kronik o propadu stare Evrope in drugih pretresih 20. stoletja. Leta 1988 je pri munchenski založbi Miiller izšel 850-strani obsegajoči | roman Feuer und Schvvert j / Ogenj in meč, v katerem je razčlenil potek prve {svetovne vojne na Balkanu 'in nemško-avstrijski prodor leta 1 91 6 v Srbijo, Črno [goro in na Kosovo. V romanu nastopajo tudi Slovenci, na primer Lotar ple-!meniti Gradišnik, opolnomočenec avstroogrskega zunanjega ministrstva v Be-jogradu in obveščevalec. Leta 1991 je pri isti založbi sledil še obširen roman Im Sturm / V viharju o prvi svetovni vojni na ruski fronti in o zapletih v Šleziji. S ciklom teh romanov je hotel nadaljevati do druge svetovne vojne in še po njej, vendar je sredi dela v Herringiersdorfu v bližini Regensburga nepričakovano umrl. PODLISTEK PRI MOD SLOVENCEV NA PODROČJE PENEČI) XIII. CONTE IN GRUDEN IANKO JEŽ Zanimivo je dopolnjevati Conteja z Grudnom. Pri tem lahko ugotovimo, da je primerjava med obema zgodovinarjema važna, kajti na ta način prihaja do izraza Grudnov revizionistični prijem, ki se v glavnem sklada z modernizmom Conteja. Conte hodi po solidnih poteh zahodnega zgodovinopisja, ki se uveljavlja neodvisno od nemškega. Gruden pa pri nas Slovencih že hodi vštric s slovansko pravzaprav poljsko zgodovinsko šolo, ki trdi, da je nemško zgodovinopisje vse dogodke in sledeče izsledke (na raznih obravnavnih področjih) metodološko usmerjalo v korist nemških teženj. Na obravnavanih področjih skuša Grafenauer biti neodvisen, čeprav še vedno rad popušča nemški šoli glede gradišč in naselitve Slovencev. Grudnov uvod v Zgodovino slovenskega naroda (Mohorjeva, Celje 1992) je skoraj programskega značaja: "Od nekdaj stanuje tukaj moj rod, - če ve kdo za druzga, pove naj od kod". Tako je pel naš pesnik Valentin Vodnik in s temi besedami izrazil svoje prepričanje, da Slovenec ni priseljenec v svoji domovini, kakor sta se priselila Nemec in Italijan, temveč da biva v njej že iz tistih pradavnih časov, ko so si prvi ljudje poiskali selišč v Evropi. Vodnik je bil mnenja, da so bili slovenskega rodu stari Ilirci, ki so bili i naseljeni ob Adriji in so že davno pred Rimljani gospodovali na morju, kakor tudi prebivalstvo, ki je za Rimljanov bilo razširjeno po naših krajih. Vendar se Gruden zave, da ga je romantičen Vodnikov zanos privedel do nekritičnosti pri vprašanju prihoda oziroma naselitve Slovencev v kraje, kjer danes živimo. Manjka mu podkrepitev s časovno in [bivanjsko razvojnostjo slovenskega življa v Evropi. Stik z morjem sledi naselitvi in se razvija v skladu s potrebo po zemlji za obdelovanje in krajih primernih za obdelovanje. Slovenske etnologije ne smemo obravnavati kot neki statični pojav, ampak v okviru etnično in ekološko razvojnega [pojmovanja zgodovine v najtesnejši povezavi z njenim nosilcem in utemeljiteljem, to je človeštvom. Že okrog dva tisoč let pred Kr. so bile slovenske dežele naseljene z neznanim ljudstvom. Prebivalo je v skalnatih 1 duplinah, jamah, na nizkih holmih ob močvirjih in na samih močvirjih, to je na utrjenih stavbah in koleh. Orodje je bilo iz kamna in kosti. Oblačila so bila iz kožuhovine. Smo še v kameni dobi še na pol divjaškega človeštva. V naslednji bronasti dobi popolnoma izginja kameno orožje in orodje in tudi koščeno orodje je redkejše. Kosti živali pripadajo skoraj izključno našim domačim vrstam. Iz prejšnje kamene dobe je ostalo le malo kosti divjih zveri. V drugi bronasti dobi je ohranjeno več bronastih predmetov, npr. dolga igla s ploščato glavo, dve lepi zapestnici, zaponka ali fibula v obliki loka itd. Utrjene stavbe mostiščarjev kažejo že višjo stopnjo ljudske izobrazbe. Koče so bile lesene, večinoma okrogle. Mostiščarji so živeli od ribištva, lova in živinoreje. Pridelovali so že žito. Razvito je bilo lončarstvo. Petsto let kasneje se ljudje naseljujejo na strmih in dobro zavarovanih hribih, ki jim pravimo tudi gradišča. Vsa gradišča, ne samo pri nas na Krasu, na Slovenskem, ampak tudi vzdolž jantarjeve poti je treba po poljski zgodovinski šoli pripisati Ilirom. Gruden je istega mnenja. Najprej si postavlja vprašanje: "Kateri narod pa je imel tisočletja v posesti naše dežele in kakšno je bilo njegovo ime?" Nato odgovarja: "Zdi se, da je izza dobe mostišč in kamnarjev pa do Rimljanov tukaj prebivalo eno in isto prvotno prebivalstvo, ki je sicer napredovalo v gospodarstvu in izobrazbi, pa je vendar glede na narodnost ostalo bistveno nespremenjeno. Skoraj vsi novejši starinoslovci prištevajo to ljudstvo Ilirom, to je onemu mogočnemu narodu, ki si je že pred Rimljani ob Adrijanskem morju ustvaril veliko kraljestvo, raztezajoče KNJIGE BORISA PAHORJA, ALOJZA REBULE, ALOJZIJA ŠUŠTARJA IN BRANKA MARUŠIČA TRI POMEMBNA PRICAVANJA 0 VREDNOTAH (2.j MARKO VUK Povsem drugačna od gornjih dveh je knjiga Branka Marušiča Z zahodnega roba, s podnaslovom O ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja. Avtor je znan primorski zgodovinar, specialist za politično zgodovino goriš-kih Slovencev do prve svetovne vojne in temeljit poznavalec slovensko-italijanskih odnosov. Za Marušiča je hkrati značilno, da se poleg strogo znanstvenih razprav ukvarja tudi s pisanjem glos o perečih aktualnih vprašanjih zlasti slovenskega zahoda, v katerih zaznavamo izrazito narodno in državotvorno občutljivost ter trezne in umerjene sodbe. Tak je tudi osnovni ton prispevkov, objavljenih v knjigi Z zahodnega roba, ki pa ne predstavljajo enovite celote, marveč so to ponatisi že objavljenih člankov, nekatera razmišljanja in pri- ložnostni govori pa so prvič objavljeni, čeprav so nastali že v preteklosti. Gre za časovni razpon več kot četrt stoletja, kjer je razvidno, kako se je Marušič poleg znanstvenega raziskovanja odzival na vprašanja, ki so v določenem trenutku burila zlasti primorsko javnost. Pisec si je v svojem dolgoletnem publicističnem udejstvovanju izoblikoval svojstveno metodo, kjer vprašanja naših dni skuša pojasniti tudi z zgodovinskim ozadjem, pri tem pa vedno znova dokazuje, da je zgodovina v resnici magistra vi-tae, če že ne z nadrobnim poznavanjem posamičnih zgodovinskih dejstev, ki so pomembna le za strokovnjake, pa vsekakor s svojimi življenjskimi modrostmi in spoznanjem, da svet ni od včeraj. Odtod izhajajo tudi umirjena gledanja zgodovi- narja Marušiča, ki tudi v polpretekli slovenski zgodovini ne vidi le slabega, marveč tudi svetle utrinke, zlasti v času slovenskega vladnega predsednika Staneta Kavčiča konec šestdesetih let tega stoletja. Naravno je zato, da najdemo Marušiča med tistimi, ki se trudijo npr. za objektivno presojo zapletenih mednacionalnih razmerij na Primorskem, za pravično vrednotenje organizacije TIGR, v času tik po padcu komunističnega režima v Sloveniji je nadrobno osvetlil vprašanje izgona dr. Franca Močnika iz Solkana, dotaknil se je tudi bolečega problema fojb. Značilno pa je, da Marušič kot neodvisni intelektualec nikoli ne zapade v oster antikomunizem, marveč si je že v prejšnjem sistemu in si tudi danes prizadeva za kulturen dialog med različnimi kul-turno-političnimi smermi. Za nekakšen žlahten libera-izem torej gre, popolnoma drugačen od liberalističnega cinizma, kakršnega poznamo iz ljubljanskih logov in ima svojo izpostavo tudi v kakšnem od primorskih javnih občil. Marušič si zaradi posebnih primorskih izkušenj in stoletne ogroženosti prizadeva za vsaj minimalen konsenz v osnovnih smereh narodnega razvoja, to koncepcijo zagovarja tudi v svojem zgodovinopisnem in publicističnem delu. Tri knjige, tri sporočila, različna nazorska gledanja, a je pri vseh štirih avtorjih opazna skrb za resnične narodne, kulturne in duhovne vrednote, ki so danes še kako na udaru zaradi prevladujoče potrošniške miselnosti. V tej luči, tako mislim, je vredno prebrati zgoraj obravnavane knjige in o njih poglobljeno razmišljati. —---------- KONEC PESNIKOVA USODA <2. ,ki) HUBERT BERGANT O slutnjah je turobno zapel tudi pesnik J. Murn-Aleksandrov: "Pa ne pojdem prek poljan, / je v poljani črni vran, / je v poljani noč in dan. / Jaz bojim se ga močno, / črno vranje je oko, / črna slutnja gre z meno. / Ah, v tujini bodem pal, / vran oči mi izkljuval, / krakal bo, ne žaloval." In usoda, a naj se imenuje kismet, moira, de-stino, destiny, Schicksal ali sudba, je res nekaj grozljivega, a tudi nekaj lepega in veličastnega. Do tega spoznanja pridemo, ko primerjamo usodo našega Prešerna in skoraj 500 let starejšega pesnika Francesca Petrarke, v katerem nekateri vidijo prvega humanista. Njegov zunanji videz si lahko konkretiziramo s pomo- čjo freske Narda di Cione, ki predstavlja zadnjo sodbo v cerkvi Santa Maria Novel-la v Firencah. Na njej vidimo Petrarko med izvoljenimi. Pesnika je upodobil tudi Andrea del Castagno na freski v galeriji degli Uffizi iz okrog I. 1450. Tako kot pri Prešernu spoznavamo tudi pri Petrarku, da njegov obup izvira iz razočaranja v ljubezni. Takole obupuje: "Smrt pridi, ob katerikoli uri! Ne mudi se, saj čas je že dospel." Prešeren ga v 5. sonetu nesreče nezavedno posnema: "Prijazna smrt, predolgo se ne mudi!" Toda že J.S.Bach si želi smrti: "Pridi, sladka smrt" (Komm susser Toot). Od sveta se otožno poslavlja in se smrti ne zoperstavlja. J.Brahms v koralu: "Svet, moram te zapustiti", ki je nastal nekaj mesecev pred skladateljevo smrtjo. Primerjava prvega Petrar-kovega soneta in devetega Prešernovega v Sonetnem vencu nas privede do novih odkritij. Veliki humanist takole poje: Vi, ki poslušate v teh pesmih glase, vzdihljaje, ki bili so srcu hrana. Prešeren toži slično: "Izdihljaji, solze so jih redile. Parnasa mojega rožice pričujoče." Petrarka se je obupno za-vedal vsega minljivega: "Vse, kar zrem, so sonce, dim in sanje." Njegovo čustvovanje je bilo silno. Napovedovalo je pol tisočletja vnaprej romantiko. Saj je "v vzdihih čul besede, ki zgradile gore bi, rekam bi velele stati." Človeško čustvo je vedno isto. Petrarkov naslednji verz nam to dokazuje: "Ljubezen, bol, krepost, isočut in um so v sladkem (skladu se v solzah objeli." Ne samo čustva, tudi usodni ljubezenski dogodki so si slični. Petrarka je svoj idol Lavro srečal na veliki petek I. 1327, ko mu je bilo 23 let. Prešeren je Primčevo Julijo zagledal na veliko soboto v trnovski cerkvi, ko je bil star 33 let. Ob tej priliki so se mu (porodili naslednji verzi: "Ko je stopila v cerkev razsvetljeno, v srce mi padla iskra je | ognjena, ki ugasnit se ne da z močjo nobeno." Moč pesnikove fantazije je iz navadnih žensk napravila prečudovita bitja. To velja za Petrarkovo Lavro kot za Prešernov idol - Primičevo Julijo. "Slovenščina je moja usoda, kot mi je usojena tudi ljubezen," je zapisal A-lojz Rebula. Njegovi ugotovitvi dodajmo še našo misel, da je bila slovenščina tudi Prešernova usoda, Prešeren sam pa naša. JEZIKOVNI KOTIČEK NADA PEKTOT Zelo me prizadene, ko slišim, kako so Italijani pozorni na govorjenje oseb v javnosti. Če se kdo zmoti, ga smešijo in opozarjajo na napako, ki jo je naredil. Za nas bi bilo tako smešenje skoraj krivično, saj se moramo nenehno truditi, da napredujemo v znanju vsaj dveh jezikov, slovenščine in italijanščine. Vendar bi kdaj nekateri, ki vztrajajo pri napakah, tudi zaslužili kako bodico. Kdor živi v slovenskem okolju, ima gotovo manj težav kot tisti, ki govorijo slovensko samo doma. Tu mislim npr. na naše visokošolce, ki se vpisujejo na italijanske univerze. Ti se morajo spopadati z velikimi težavami, saj morajo osvojiti čimprej strokovno izrazoslovje v italijanščini. Ko se oglašajo v slovenščini, so kdaj hudo nebogljeni. Od njihove poštenosti in prizadevnosti bo odvisno, če bodo svoj položaj diplomirancev spet obogatili s skrbjo do slovenščine. S tem v zvezi naj takoj opozorim na napake, ki jih delajo naši bivši dijaki, ko postanejo študentje, komaj stopijo na univerze. (Učenci hodijo v osnovno šolo, dijaki so mladi ljudje do velike mature, na univerzi pa postanejo študentje in ne univerzitetni študentje.) Najpridnejši bodo takoj dali kak izpit, namesto da bi po slovensko rekli, da so izpit naredili ali ga položili. Nekateri hodijo redno na predavanja in nek lekcijam, kot napačno slišimo. Tudi ne dajemo lekcij, če mislimo, da koga inštruiramo ali privatno poučujemo. Rekli bomo, da smo dali komu lekcijo, če smo ga ostro na kaj opozorili ali okregali. Marljivi študentje študij na univerzi kljub težavam uspešno končajo. Med študijem je marsikdo napisal študijo. Da ne bomo zamenjavali besed študija in študij, bo dovolj pogledati v slovar Lažni prijatelji prof. Bajčeve (str. 161). Težko je vsem nam in študentom sloveniti imena fakultet, predmetov in usmeritev (in ne tečajev), ki jih imajo na različnih fakultetah. Tukaj ni mogoče približno prevajati, ampak se je potrebno pozanimati, kateri izrazi so v rabi na slovenskih univerzah. Nemogoče je misliti na italijanski Magistero in reči, da kdo študira na Magisteriju. Zdi se mi, da je enakovreden izraz le Pedagoška fakulteta. V našem okolju se nam dostikrat dogaja, da v svoje govorjenje vpletamo italijanske izraze, ki so nam takoj pri roki. S tem še ni rečeno, da je nujno naš odnos do slovenščine omalovaževalen. Vsakdo pa mi bo pritrdil, da je zelo mučno, če kdo nastopa ali odgovarja na vprašanja v javnosti (npr. po radiu) in pojasnjuje svoja stališča v čudnem jeziku, ki je bolj podoben sračjemu gnezdu kakor pa kulturnemu govorjenju. Nikoli nas ne sme biti sram in se s kom pogovoriti o skupnih problemih. se daleč tja preko Istre in Dalmacije do albanskih gora." Severni Iliri - tako dalje ugotavlja Gruden - so se delili v mnoga plemena. Najznamenitejši med njimi so Veneti, naseljeni po gornji Italiji. K Venetom spadajo še Histri (v zahodni Istri), Japodi, bivajoči ob gornji Kolpi in po Krasu, in Liburni v vzhodni Istri. Leta 380 pred Kr. so Kelti pritekli k nam iz Galije (današnje Francije). Kelti so bili bojevit narod. Premagali so večino ilirskih ljudstev in se med njimi naselili. Kelti so se delili na Noričane na Koroškem, Karne ob koroško-beneški meji, Tavriske ali Tavričane na Kranjskem, Latobike ob Savi in Krki. Kelti so povzročali Rimljanom velike težave. Julij Cezar je z njimi končno le obračunal v prvi polovici stoletja pred Kristusom, kosi je podvrgel vso severno Italijo in Galijo. Kelte nam stara poročila opisujejo kot velike in krepke ljudi z dolgimi lasmi in velikimi bradami. Njihove obleke so bile pisane in bogato vezane. Nosili so zlate obročke na vratu in na nogah. Zenske so bile prav tako visoke. Slovele so po lepoti in gizdavosti. Kelti so imeli tudi napake: niso bili vztrajni. Živeli so neredno in neradi so se prilagajali Pokorščini. Med podvržene Ilire so se za stalno naselili in z njimi pomešali. Med Iliri so se navadili lahkotnega življenja, kajti prišli so živet med ljudi, ki so bili delavni in navajeni mda. Zato so radi orožje postavili v kot in se odvadili vojskovanja. Rimljani so si zato Kelte skoraj brez odpora podvrgli. Zanimivo je, da so Kelti takoj navezali dobre sosedske odnose z novimi prišleki, sprejeli njihove javne službe in skupaj kot pritepena gosposka vladali ilirskim domačinom vse do prihoda Slovanov. Rimljani so radi navezovali tudi družinske stike s Kelti in se z njimi pomehkužili. Pradomovina Slovanov je po Grudnu ogromno področje južne in vzhodne Rusije, za Karpati, med Vislo in Dnjeprom, kjer danes živijo Poljaki, Belorusi in Malorusi ali Ukrajinci. Njihova zemlja je ležala v glavnem na prostranih ravninah, polnih močvirij in gozdov, kar naj bi prebivalstvo samo po sebi navajalo h kmetijstvu. Za tujce pa je slovanska zemlja bila precej odljudna, zato se zanjo niso pehali. Zato so Slovani živeli sorazmerno v miru, vendar za ceno osamelosti, daleč od gospodarskih in kulturnih središč in tokov. Če pa so jih sosedje napadli, so se srdito branili. V vojni jim je bila priljubljena običajna taktika gverila, zlasti ko so kasneje zavzeli svoj življenjski prostor na vzhodnem alpskem prostoru. Srdite napade so doživeli alpski Slovenci šele z Rimljani, ki so kakor vedno in povsod, tudi pri nas nastopali z največjo krutostjo. Zato je povsem razumljivo, da so razna barbarska ljudstva, ki so pred preseljevanjem narodov in med njim vdirala v Italijo, Rimljanom vračala milo za drago. Plenila so in ropala, sežigala in morila. Vandali so npr. Rim popolnoma razdejali. Langobardi so prizadejali Slovencem veliko škode in (žrtev, ko so skušali zaustaviti slovensko prodiranje v fur-| lansko nižino. Po dolgih srditih bojih so Langobardi in Slovenci sklenili mir leta 719 ali 720 kar na bojišču v kraju Lavariano. Izid bitke je bil neodločen. Mirovna pogodba je zato določala, da Slovenci ohranijo svoje meje na črti, ki ločuje hribovito področje od ravnine, ki je ostala Furlanom. G. Tummolo se je spotikal tudi ob moji navedbi, da sicer položaj Lavariana še ni točno ugotovljen, da pa ga verjetno moramo iskati v bližini današnjega Aviana. Norčuje se iz mene, češ da pozabljam, da so razni zgodovinarji doslej našteli že kakih dvajset krajev z imenom Lavariano, kjer naj bi bi lo prišlo do bitke, ki jo omenja Pavel Diakon. Tudi Tummolo se je baje zanimal za položaj Lavariana, ki ga danes ne najdemo več na zemljevidih. Prepričan je, da je imel Pavel Diakon v mislih Lavariano pri Bocnu in ne Lavariano pri (Vidmu! Mar me ima za bedaka? Zdaj zares sumim oz. postajam prepričan, da nas Slovence zamenjuje s Tirolci. Spet pomislim na naslov njegovega pamfleta: "Prihod Slovencev (na področje Benečij." Uporablja množino, ker imamo tri Benečije (Venezie): našo, evganejsko (Veneto) in tridentinsko (Poadižje). Pavel Diakon naj bi torej opisoval bitko pri La- I varianu, ki naj bi bila leta 719 v okolici Bočna in ne Vidma!? --------------- DALJE 7 ČETRTEK 11. APRILA 1 996 8 ČETRTEK . APRILA I 99f> INTERVJU Kriza v Miljah Z odstopom enajstih občinskih svetovalcev je v Miljah prišlo do padca občinske uprave, ki je bila izvoljena decembra 1993. Takrat je zmagala lista Skupaj za Milje, v kateri je bila poleg drugih političnih formacij, kot sta npr. Demokratična stranka levice in Stranka komunistične prenove (glavni "junakinji" padca miljske uprave), tudi Slovenska skupnost. V miljski občinski odbor je bil takrat prvič izvoljen predstavnik SSk, in sicer Marko Šavron (druga slovenska svetovalka na listi DSL je bila Cinzia Ostrouška). Za župana je bil takrat izvoljen prof. Sergio Milo. Stvari so se začele kmalu zapletati, ko je prišlo do predlogov o menjavi odbornikov za urbanistiko in šport. Takrat je nastal spor med DSL in SKP, ki je kmalu prerasel strankarski okvir in se spustil tudi na osebno raven. Kljub posredovanju svetovalcev Šavrona in Umerja se je kriza še poglobila. Razplet krize ne more biti ugoden zlasti za tamkaj živeče Slovence. SSk je v tiskovnem poročilu izrazila negativno oceno odstopa enajstih svetovalcev, ker je ta med drugim zaustavil "razne upravne postopke za rešitev pomembnih vprašanj, med temi tudi postavitve dvojezičnih cestnih tabel." Stranka, ki - kot pravi - je bila "postavljena pred izvršeno dejstvo, pričakuje, da bodo miljski Slovenci tudi v bodočem občinskem svetu imeli ustrezno zastopstvo." ——— Vodstvo SSG pri Dularju Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča se je v kratkem času sestal dvakrat. Na petkovi seji je začel razpravo o repertoarju prihodnje sezone, katerega mimo umetniških izbir odločilno pogojuje težko trenutno stanje ustanove. Sezona se namreč izteka v največji negotovosti, uslužbenci in sodelavci niso prejeli februarskih plač in honorarjev, a tudi perspektive niso rožnate. S tem v zvezi je delegacija SSG v četrtek obiskala ministra za kulturo Republike Slovenije dr. Janeza Dularja. Predsednik Rafko Dolhar, podpredsednik Filibert Benedetič in ravnatelj Miroslav Košuta so mu orisali stanje in izrazili zaskrbljenost zaradi vse večje odrezanosti SSG od gledališkega dogajanja v matični domovini, saj se v novih pogojih stežka prebija na slovenske odre, večajo pa se tudi težave z igralskim kadrom in drugimi umetniškimi sodelavci. Dr. Dolhar je poudaril, da delegacija ni prišla prosit za trenutno pomoč, ampak opozorit ministrstvo na nujnost, da se zamejskemu gledališču omogoči enakopravno delovanje v enotnem kulturnem prostoru. Minister dr. Dular je pojasnil nekatere probleme v zvezi z zakonom za kulturo, zagotovil svojo skrb in pomoč, da se najde sistemski mehanizem, ki bi bil trajen v času in bi tako Slovenskemu stalnemu gledališču nudil določeno zanesljivost pri planiranju sodelovanja s slovenskimi gledališči in gledališčniki. Delegacija je obiskala tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer jo je v odsotnosti državnega sekretarja sprejel svetnik Rudi Merljak. Po orisu trenutnega kritičnega stanja je pogovor stekel predvsem o obnovitvenih delih v Kulturnem domu in vanje vloženih sredstvih SSG, ki občutno bremenijo tudi samo gledališko dejavnost. ———— Umrla Jelka Gerbec V sredo, 10. t.m., je v tržaški bolnišnici po daljši bolezni umrla bivša senatorka Jelka Gerbec. Ves čas povojni je zavzemala vidna mesta v tržaški KPI. Senatorka je bila od leta 1976 do leta 1987. —-—— Tudi letos eksperimentalna razširitev urnika trgovin Sekcija trgovine na drobno pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju obvešča zainteresirane operaterje, da bo tudi letos v veljavi možnost eksperimentalne razširitve urnika obratovanja tržaških trgovin. Občinska uprava je namreč določila na osnovi zakona in po posvetu s trgovskimi organizacijami, da bodo trgovine lahko odprte po največ deset ur dnevno, z izjemo praznikov, nedelj in dnevov tedenskega počitka, v obdobju med 2. aprilom in 15. junijem. Isto možnost bodo imele trgovine tudi v jesenskem času med 18. septembrom in 3. novembrom. Kdor se misli posluževati te možnosti, ki ni obvezna, mora javiti novi razširjeni urnik na navadnem papirju pristojnemu občinskemu uradu za trgovsko nadzorništvo (Ufficio Controllo Com-merciale), na katerega se sicer naslavljajo vse spremembe glede urnikov. Na prvi seji novoizvoljenega odbora Kmečke zveze, ki je bila v Trstu v četrtek, 4. t.m., je bil Alojz Debeliš potrjen za predsednika. Prosili smo ga za kratek pogovor. Odbor Vam je torej obnovil zaupanje... Bil sem potrjen za predsednika, ravno tako tudi oba bivša podpredsednika. Skupaj bomo tako še eno leto vodili Kmečko zvezo. Kateri so najbolj aktualni problemi, s katerimi se srečuje K7? Kmečka zveza se na splošno srečuje s problemi, ki zadevajo vse kmetijstvo, tako na evropski kot na vsedržavni ravni. Kot vemo, je kmetijstvo najbolj prizadeto, ker evropske norme omejujejo proizvodnjo. Pri nas se to najbolj pozna pri živinorejcih, ki ne morejo proizvajati več toliko mleka, saj so količniki omejeni in se presežki kaznujejo. Tudi pri nasadih ne moremo več delati kot pred leti, ker je tudi to omejeno. Tako je za vinograde predvideno, da se lahko samo obnavljajo, novih nasadov ne sme biti. Kakšno je prav z ap ra v sta nje zamejskega kmetijstva? Stanje ni preveč rožnato. Izjemo predstavlja vinogradništvo, ki se v zadnjih letih zelo uveljavlja, predvsem po zaslugi stro- DEBELIŠ POTRJEN ZA PREDSEDNIKA KMEČKE ZVEZE kovne službe, ki deluje pri Kmečki zvezi. Pri živinoreji je stanje zelo zaskrbljujoče prav zaradi omejitve proizvodnje mleka; živina za zakol je tudi brez cene. Problem je tudi s klavnico, ker je v naši pokrajini nimamo. Problem obstaja pri mlekarni, ki je zabredla v velike dolgove tudi zaradi pasivnih obresti, ki se (grmadijo. Če ne bo v kratkem kdo posegel in (rešil mlekarno, bo ta po mojem propadla. Isto npr. velja tudi za celotno zadružništvo, kot sta hlev jv Praprotu in hlev Dolga j krona. Precej spodbudno je le to, da je precejšnje zanimanje za ol jkarstvo. Ta (dejavnost je na Tržaškem (obetajoča in so pogoji, da (se zapuščena zemljišča izkoristijo za posaditev oljk. Kaj bi povedali o znani aferi "norih krav'? Mislim, da se ponavlja to, kar se je dogajalo pred leti, ko so živinorejci krmili govedo (z antibiotiki in estrogeni), tako da so bili zrezki veliki; ko pa si jih pripravil za mizo, so se skrčili. To je bil velik business. Po mojem gre tudi zdaj za špekulacijo in bi tovarnarji želeli priti poceni do zaslužka. Mislim, da se naši živinorejci s tem ne ukvarjajo, ker smo do sedaj imeli neoporečno meso. 7a zaključek še to: kateri so Vaši programi za bodočnost? Kmečka zveza je izdelala področni načrt, ki ga je predstavila deželi, ta pa naj bi ga odobrila v čim-krajšem času. Trudimo se, da bi bilo naše kmetijstvo uspešno. Moderno kmetijstvo pa ni takšno, kakršnega smo bili vajeni do pred leti, ko je bilo delo v glavnem ročno. Zdaj mora biti kmetijstvo mehanizirano. Že vrsto let trdimo, da bi bil pri nas Breg, to je področje od Barkovelj do Nabrežine, najprimernejši za kmetijstvo. Če pa v teh predelih ni primernih in ustreznih cest, je vsaka beseda o kmetijstvu odveč. Po našem bi se lahko izkoristili tudi Miljski ERIK DOLHAR hribi in Breg, saj to področje ustreza tistim v visokih gorah. V zadnjih letih je bilo tudi veliko govora o Kraškem parku. Prav je, da nastane, a nikakor ne v škodo kmeta. Bodočnost kmetijstva je po mojem zelo odvisna tudi od tega, kako bodo oblasti gledale na razvoj. Nova kmetija stane danes ogromno. Če pomislimo, da vsak delavec v novi tovarni stane približno 500 milijonov, je za novo kmetijo potrebnih veliko več. Zato bi posebno mladi morali imeti olajšave. Na mlade naj bo pozorna predvsem dežela, ki naj gre na roko vsem tistim, ki imajo veselje do kmetijstva. Važno je tudi sodelovanje med stanovskimi organizacijami in posebno z matično Slovenijo, s katero sicer že imamo dobre stike; upajmo, da se (bodo v bodoče še bolj razvili. Mislim, da bo morala naša organizacija dobiti deželno razsežnost, saj ne moremo več gledati samo na svoj vrtiček in ga obdelovati, ob nas pa lahko vse propade. Bodočnost kmetijstva je prav v tem, da se kmetje dobro organizirajo, saj bodo le tako uspešno delali. OGROMNA VEČINA ZA NARODNI SVET VOLILNA KAMPANJA V POLNEM TEKU V soboto, 6. aprila, so na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu na tiskovni konferenci predstavili rezultate poštne ankete, ki jo je SSk izvedla februarja med pripadniki slovenske manjšine v Italiji in ki se je nanašala na potrebo po skupnem demokratično izvoljenem predstavništvu Slovencev v Italiji. Rezultate ankete je pregledala tričlanska komisija, ki so jo sestavljali dr. Rafko Dolhar, dr. Drago Štoka in dr. Štefan Bukovec. Odposlanih razglednic je bilo 11.350 (3.900 za Goriško, 6.600 za Tržaško in 850 za videmsko pokrajino). Prejetih dopisnic je bilo 3.598 ali 31,70% poslanih. 95,42% odgovorov je bilo pozitivnih, 135 (3,75%) negativnih, belih glasovnic pa je bilo 30 (0,83%). SSk ocenjuje izid ankete pozitivno, saj je s tem stranka dosegla dvojni cilj: širitev ideje o skupnem demokratičnem predstavništvu in ugotovitev reakcij na to. Po mnenju tajnika Breclja je stranka s to anketo zadela v živo, saj so se ljudje nanjo odzvali in razprava se je razširila na bazo. Iz teh rezultatov, je še dejal Brecelj, izhaja močna spodbuda za oblikovanje demokratičnega predstavništva Slovencev v Italiji in moralna obveza, da se z razpravo o tem nadaljuje. Na tiskovni konferenci so tudi predstavili izpopolnjena stališča Slovenske skupnosti o delovnih izhodiščih za osnovanje skupnega predstavništva oz. Narodnega sveta Slovencev v Italiji (NSSI). Kandidati Oljke na Tržaškem: R. Rutni/, K Camerini in O. liobbio Do 21. aprila manjkata le slaba dva tedna in srečanja, manifestacije ter volilni shodi si tudi na Tržaškem sledijo kar na tekočem traku. Kandidata desničarskega Pola svoboščin za poslansko zbornico sta pri nas Roberto Menia (okrožje Trst I) in Gualberto Niccolini (Trst II), medtem ko se bo za izvolitev v senat potegoval Giulio Čamber. Kandidati Oljke, za katere se bo verjetno odločila velika večina slovenskih volivcev (k Oljki je pristopila tudi Slovenska skupnost, poleg (seveda nekaterih drugih komponent naše manjšine), so: za poslansko zbornico gledališki igralec Orazio iBobbio (Trst I) in časnikar Paolo Rumiz (Trst II), za isenat pa kardiolog prof. Fulvio Camerini. 34. OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE PREDSEDNIŠKO POROČILO O bogatem delu, ki ga je Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice opravila v enoletnem obdobju od zadnjega občnega zbora zadnji ponedeljek meseca marca lani, je poročala tajnica Zveze. O razvejanem in v goriški pokrajini razširjenem delovanju bodo spregovorili predstavniki posameznih društev, zborov in radia, ki predstavljajo trdno in zanesljivo podlago kulturnega življenja na Goriškem. V svojem posegu se bom zaustavil pri nekaterih bistvenih vprašanjih naše skupnosti in pogledal nekoliko v bodočnost. Letošnje sončno leto smo začeli in posvetili mladim in njihovemu odnosu do kulture. Posebno je bilo to očitno na letošnji skupni Prešernovi proslavi ob Dnevu slovenske kulture v Trstu in Gorici. Prireditvi so oblikovali mladi ustvarjalci in skupine. Tudi govornici sta bili predstavnici mlade generacije. Govor v tržaškem Kulturnem domu je povzročil precej reakcij; osebno sem pričakoval tudi kake predloge in pripravljenost za delo v naši skupnosti. Zdi se mi, da je premalo samo kritizirati, ne da bi ob tem tudi gradili. Kako je z mladimi v naši Zvezi in pri naših članicah? Mislim, da lahko odgovorim optimistično. Nekatera društva imajo mladinske odbore, ki so aktivni in spodbujajo no- • m: ust: ; wx i xtx : xax -. **: j« ; x* Od leve podpredsednica Zve/e Franka Padovan, predsednik Damjan Paulin in tajnica Valentina Humar ve oblike delovanja. Tudi tradicionalne oblike, kot sta zborovska in gledališka, so za mlade lahko zanimive, če so resno zasnovane in kvalitetno izvedene. O tem pričajo predvsem naši podeželski zbori v Doberdobu, Števerjanu, Rupi in Peči, v Štandrežu in Pod-gori. Tudi pri dramskih skupinah je precej mladih. Da bi mladinsko problematiko obravnavali bolj specifično in direktno, potrebujemo na Goriškem mladinsko organizacijo, ki bi znala samostojno in neobremenjeno posegati v kulturno in splošno narodno področje. Ko govorimo o mladih, se takoj vsili vprašanje naših slovenskih šol. Pred kratkim smo brali podatke o vpisih v razne stopnje in usmeritve. Nekateri podatki so zelo zaskrbljujoči in vsi moramo za to skrbeti v prvi vrsti. Človeški potencial za kulturno delo bomo imeli, če bodo v razredih številni učenci in dijaki. Zavedati se moramo, da samo slovenska šola daje dobro podlago za kulturni razvoj posameznikov in skupnosti. Zveza in društva so poklicana, da s šolami sodelujejo in pomagajo, kadarkoli se pokaže potreba. Še nekaj besed o vlogi društev v širšem javnem življenju. Smo člani slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kot Slovenci smo torej dolžni se tega vedno in povsod dobro zavedati in se temu primerno tudi obnašati. Poslužujmo se slovenske besede, kjerkoli se to da, tudi v odnosu do javnih uprav. Smo člani krščanske skupnosti in torej poklicani, da se po krščanskih načelih vedemo. Naša kulturna društva so sicer samostojna, niso ne verske ne cerkvene ustanove, delujejo pa v skupnosti, za oblikovanje katere so v prvi vrsti poklicana. Mislim, da smo pripravljenost za sodelovanje vedno konkretno pokazali, pričakujemo pa tudi, da nas bodo tudi drugi upoštevali in nam pomagali. Tu mislim predvsem na javne uprave. Nekatere slovenske občine na Goriškem se v tem niso posebno izkazale. Sovodenjska občina je iz občinskih šolskih prostorov izgnala mlade pevce z Vrha sv. Mihaela, ki so za teden-ske vaje uporabljali eno sobo in niso nikogar motili. Negativno ocenjujemo delovanje goriške občinske uprave, ki ne kaže nobenega zanimanja za naše dejavnosti. Goriškega župana in odbornika za kulturo nismo še videli na naših prireditvah. Po daljšem zavlačevanju je goriški župan sklical in umestil Konzulto za slovenska vprašanja. Na zadnji seji konzulte se je veliko govorilo o vlogi kulture in odnosu občinske uprave do slovenske kulturne prisotnosti. Odborniku za kul-jturo Devetagu smo odločno povedali, da smo nezadovoljni s politiko goriške občine in da pričakujemo, da bo občina enakovredno upoštevala prisotnost in de- lo naših organizacij. Pozitivno ocenjujemo delovanje rajonskih konzult, v katerih so slovenski predsedniki, ki si prizadevajo za sodelovanje s kulturnimi društvi. Pri goriški pokrajinski upravi se močno občuti |odsotnost slovenskih svetovalcev. Slovenska vprašanja težko pridejo na dnevni red pokrajinskega odbora in sveta; še tedaj, ko j pridejo, so sklepi zelo omejeni. Kot primer naj navedem samo zadevo tehničnega zavoda ITI Galilei, ki se ne preseli v slovenski Šolski center, ker pokrajinska uprava ni zmožna najti nekaj desetin milijonov lir za določena dela. Naša zveza že nekaj let predstavlja prošnjo na podlagi deželnega zakona št. 68 iz leta 1981 za priznanje vloge, ki jo opravlja na kulturnem področju. Lani je tako priznanje prejela Zveza slovenskih kulturnih društev, mi pa smo še vedno drugorazredni. Lani je italijanska televizija začela na tretji mreži oddajati tudi vsakodnevne slovenske oddaje. To je velika pridobitev za našo skupnost. V poročilih in drugih programih je precej prostora, namenjenega kulturnim prireditvam. Pričakujemo, da bodo oddaje bolj deželnega značaja in da bo tudi Goriška imela primerno mesto. Z letošnjim letom je v okviru racionalizacije slovenskih tednikov začel izhajati Novi glas, ki posveča dve strani kulturi in skuša slediti delovanju naših organizacij. Pri Zvezi se dobro zavedamo, da je sodelovanje z jdrugimi sorodnimi organizacijami nujno potrebno, da lahko skupno še utrdimo naše položaje in obogatimo kulturno poslanstvo. Dobro sodelujemo s Krščansko kulturno zvezo iz Celovca in s Slovensko prosveto iz Trsta. Tudi nekatere skupne prireditve z Zvezo slovenskih kulturnih društev so postale že tradicionalne (Dan slovenske kulture, Primorska poje...). Največ sodelovanja s Slovenijo gre prek Zveze kulturnih organizacij, ki [nam omogoča strokovno j pomoč predvsem na gledališkem področju. Dela pri celotnem objektu Katoliškega doma se naglo bližajo h koncu. Naša Zveza je zadolžena, da poskrbi za primeren program otvoritve tega središča, ki bo predvidoma ob koncu leta. Za to priložnost bomo z združenimi močmi izvedli opereto, ki bo precej pogojevala pozno poletno in jesensko delo Zveze in članic, predvsem pevskih zborov in gledaliških skupin. Odprtje nove velike dvorane z najsodobnejšo tehnologijo bo predstavljalo izredno pridobitev za celotno zamejsko skupnost. Od vseh nas bo zahtevalo dodatnih organizacijskih in ustvarjalnih zmožnosti, da bomo lahko j kos novi situaciji in da bo ta struktura postala pravo središče za našo skupnost. Pri tem bo treba usklajevati (delovanje tudi drugih dvoran po naših vaseh. Končno bo z obnovit-Jvenimi deli v Katoliškem domu tudi naša Zveza do-jbila nekaj prostora, kjer si J bo lahko uredila sedež. In |s sedežem bomo skušali tu-Jdi pridobiti kako pomoč pri opravljanju neštetih vsakodnevnih opravil. Gorica bo čez nekaj let praznovala 1000-letnico prve omembe v zgodovinskih virih. Že so v teku številne pobude. Tudi naša Zveza se bo morala vključiti v ta širokopotezni projekt. TAJNIŠKO POROČILO Preteklo je že leto dni od zadnjega obračuna našega delovanja in že je tu 34. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete. Zveza združuje 11 prosvetnih društev, pevskih zborov in eno radijsko postajo, ki delujejo na območju od Brd do Jadrana. Število članic se je v zadnjih letih ustalilo. Edino spremembo smo zabeležili pri nazivu Ljudskega radia, ki se je poimenoval v Radio glas. Širši odbor Zveze se je od zadnjega občnega zbora 27. marca 1995 sestal na 9. rednih mesečnih sejah. V glavnem se jih je udeležilo lepo število odbornikov, ki so uspešno načrtovali in 'zvedli vrsto tradicionalnih in tudi izrednih pobud. CECILIJANKA Med ustaljene pobude spada revija pevskih zborov Cecili-janka, ki je tudi letos potekala v Kulturnem domu v Gorici v soboto 18. in nedeljo, 19. novembra. Revije se je udeležilo 20 zborov: 11 iz Goriške (od katerih je bil MoPZ C. A. Seghizzi predstavnik italijanske zveze USCI), 3 zbori s Tržaškega, vokalna skupina iz Rezije, 1 zbor iz Koroške in 3 z Novogoriškega. Kot izrednega gosta smo sprejeli še MePZ iz Rakitne pri Ljubljani. Odborniki Zveze so se strinjali, da povabijo na revijo glasbenike, ki bi nastopajočim zborom dali nekaj praktičnih nasvetov in napotkov za uspešnejše nastopanje. Komisijo sta sestavljala Stojan Kuret in Stefan Mavri, ki sta posredovala nastopajočim zborom in dirigentom svoje [strokovno mnenje. Letošnja 37. ICeciIijanka je bila posvečena skladatelju Emilu Komelu ob njegovi 120-letnici rojstva. V tem okviru je Zveza tudi izdala zbirko Komelovih posvetnih še neobjavljenih pesmi. Izbor skladb je pripravil Hilarij Lavrenčič, za izdajo jih je uredila Tatjana Gregorič, opremo je prispeval Franko Žerjal. Zbirka z naslovom Zelen je /ogvsebuje 12 skladb za MoPZ in 7 za MePZ. Predstavljena je bila na predvečer Cecilijanke, 17. novembra, v galeriji Katoliške knjigarne. Tudi v preteklem letu so se člani Zveze poklonili žrtvam v taborišču v Gonarsu v nedeljo, 29. oktobra. DAN KULTURE Že vrsto let sodeluje naša Zveza pri soorganizaciji osrednje zamejske proslave ob Dnevu slovenske kulture. S Slovensko prosveto v Trstu in z ZSKD smo izvedli bogat kulturni večer z nastopom pevskih zborov, recitatorjev in osrednjega govornika. Proslavi sta bili 8. februarja v Trstu in dan kasneje v Gorici v kulturnih domovih. Oblikovali so ju mladi ustvarjalci v zamejstvu. Našo Zvezo sta na obeh večerih zastopala MePZ Sedej in recitator Jan Leopoli, sodelovala je še solopevka Mirjam Pahor s pianistko Valentino Pavio s SCGV E. Komel. Osrednja govornica v Gorici je bila Erika Jazbar. Oba večera sta privabila številno publiko. NATEČAJ MLADI ODER Skupaj s Slovensko prosveto iz Trsta smo tudi v pretekli sezoni razpisali natačaj Mladi oder, ki skuša ovrednotiti vse gledališke pobude v okviru naših društev. Nagrajevanje je bilo - kot običajno - v Peterlinovi dvorani v Trstu 12. februarja letos. SODELOVANJE S KOROŠCI Naša Zveza ohranja in utrjuje stike s Krščansko kulturno zvezo v Celovcu, s katero potekajo običajne izmenjave ob Koroških 1 dnevih na Primorskem in Pri- morskih dnevih na Koroškem. Oktobra lani so bili na vrsti "naši" dnevi na Koroškem. Dramska skupina iz Štandreža je v Št. jjakobu uprizorila komedijo j Kandidiraj, le kandidiraj(15.10.). V Mohorjevi knijgarni v Celovcu smo predstavili Dolharjevo knjigo Od Trente do Zajzere (17. 10.), gojenci SCGV E. Komel pa so se srečali s svojimi "kolegi" iz j GŠ na Koroškem v Biločovsu 21. oktobra. Naši odborniki so se podali na Koroško tudi ob nekaterih drugih pomembnih proslavah. 50-LETNICA KONCA DRUGE VOJNE Med pomembne obletnice v j letu 1995 spada na prvo mesto spomin na polstoletno zmago nad nacifašizmom. Članice naše iZveze so se poklonile v Rupi 25. aprila. Osrednja deželna pro-sla-va pa je potekala v Doberdobu 1. maja, kjer so sodelovali združeni pevski zbori. ---------- STRAN 2 1 ČE1R1EK 1 1. AI*RILA I 2 ČETRTEK 11. APRILA I 996 PRILOGA - ZSKP GORICA GORICA MePZLOJZE BRATUŽ SKPD MIRKO FILEJ Kot smo povedali že lani, nas pri izbiri programa za naše pevsko delo pogo-juje predvsem prešibka sopranska zasedba. Po lanskem občnem zboru se je zdelo, da se bodo stvari obrnile na bolje, ker so člani obljubili prisotnost pri vajah in izrazili željo, da nadaljujemo z delom. Ko smo zaradi popravil v Katoliškem domu ostali brez sedeža, smo se zasilno preselili v prostore Alojzije-višča, kamor smo prenesli tudi svoj arhiv. Zahvaljujemo se vodstvu Aloj-zijevišča oz. SCGV E. Komel, ki je dovolil, da lahko uporabljamo prostore. Pevske vaje imamo ob torkih. Miloš Čolar Po nastopu na reviji Primorska poje marca 1995 smo naštudirali program nabožnih pesmi, ki smo ga delno izvajali 1. maja pri maši v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, 21.5. na Sv. gori, 18.6. na Sv. Višarjah in 23.6. v stolnici v Celju. Ob tej priložnosti smo si ogledali tudi cerkev v Ponikvi in prispevali v sklad za obnovitvena dela Slomškove domačije, ki so bila ravnokar v teku. Po poletnih počitnicah smo oktobra začeli ponovno z vajami in pripravili program za nastop na Cecili-janki. Za pevce smo pripravili tudi nekaj družabnih srečanj. Posebno prijetno je bilo na miklavževanju. S petjem smo sodelovali še pri božičnici v goriški stolnici in na božičnem koncertu go-riških zborov na Travniku. Obakrat nas je na orgle spremljal David Bandelli. Zadnje mesece študiramo program za nastop na reviji Primorska poje. GORICA MoPZ MIRKO FILEJ Po lanskem občnem zboru 27. marca 1995 je moški pevski zbor Mirko Filej imel naslednje nastope: na reviji Primorska poje v Špetru dne 1. aprila 1995; 8. aprila koncert v Štandrežu v sklopu prireditve ob 50-letnici bombardiranja med drugo svetovno vojno; sodeloval je pri slovesnosti v Tolminu dne 13. maja ob odkritju kipa in spominske plošče pesnice Ljubke Šorli; 21. maja je sodeloval pri koncertu cerkvenih pesmi v Štandrežu; 28. maja je pel pri maši vzhodnega obreda v Ažli pri Špetru. Kohert Juj» jesenska sezona se je pričela s koncertom v Vipavi 10. septembra na tradicionalnem prazniku ving; 1 5. oktobra je bil koncert v tolminski cerkvi, kjer je bil izveden Sonetni venec pesnice Ljubke Šorli-Bratuž; 19. novembra 1995 smo nastopili na Ceci-lijanki v goriškem Kulturnem domu; 11. decembra smo peli pri peti maši za rajne pevce v Rupi; 24. novembra pri italijanski Cecilijanki na Travniku; 26. decembra smo sodelovali na božičnem koncertu v goriški stolnici; 29. decembra je bil božični koncert na Travniku. V letošnjem letu pa še: 23. februarja smo sodelovali na Prešernovi proslavi v Rupi. Moški zbor Mirko Filej praznuje letos 30-letnico ustanovitve. Koncert bo v Kulturnem domu v Gorici 5. maja. S 1. STRANI TAJNIŠKO POROČILO 20-LETNICA SMRTI SLIKARJA TONETA KRALJA V letu 1995 je poteklo 20 let od smrti slikarja Toneta Kralja. Zveza se je poklonila njegovemu spominu z razstavo v galeriji Katoliške knjigarne. Na odprtju le-te, ki je bila 15.12., je o umetniku spregovorila dr. Verena Koršič. Poleg tega so se obletnice spomnili s kulturnim večerom tudi v Štandrežu in v Pevmi, kjer je Kralj poslikal cerkvi. 50-LETNICA SMRTI PROF. JANKA KRALJA Meseca maja 1995 je ZSKP pripravila kulturni večer, posvečen 50-letnici smrti janka Kralja, pomembne osebnosti v goriški politiki in kulturi. O njem je spregovoril prof. Tomaž Simčič, Kraljeva hčerka Lučka pa je podala nekaj spominov na očeta. NOVI KATOLIŠKI DOM Ker se obnovitvena dela v Katoliškem domu z naglico bližajo koncu, smo pri odboru Zveze že razmišljali na primerno prireditev ob odprtju nove dvorane. Enotni smo si bili v ideji, da bi postavili opereto, ker bi s takim delom najlepše zajeli vsa področja delovanja članic Zveze. NOVI TEDNIK Na redni seji širšega odbora smo z veseljem vzeli na znanje izid novega zamejskega tednika Novi glas, ki nadaljuje poslanstvo Katoliškega glasa in Novega lista. Za članice naše Zveze pa to ne bo posebna novost, ker bodo morale še naprej same poročati o svojih pobudah, saj je časnikarski kader še nezadosten. Zaradi te pomanjkljivosti in vseh tekočih potreb, ki se kažejo, bi bilo res nujno nastaviti osebo, ki bi pri Zvezi opravljala tajniške funkcije. Problem se je rešil le začasno, in sicer s pomočjo osebja na SCGV. Včlanjena društva so izrazila željo po izvedencu za fiskalne zadeve, ki so iz dneva v dan bolj zapletene. Obenem pa bi potrebovali tudi svetovalca in pomočnika pri sestavljanju prošenj na javne |ustanove (pokrajino in deželo). ZAKLJUČEK Ob koncu naj se še zahvalim vsem (odbornikom za njihovo redno prisotnost na sejah in za sodelovanje pri izdelovanju skupnih načrtov. Lepa hvala tudi občasnim pomočnikom, ki so prav tako dobrodošli ob vsakem trenutku. Delovanje SKPD Mirko Filej je bilo od zadnjega občnega zbora osredotočeno predvsem na gledališko dejavnost. 19. marca je bila premiera Odra 90 En dan z Edvardom v Kulturnem domu v Gorici v režiji Darka Komaca. Slednjo je skupina Oder 90 ponovila še 7. aprila v Števerjanu v dvorani društva Briški grič, 8. aprila v Štmavru, 22. aprila v Braniku na 11. srečanju amaterskih gledaliških skupin. Poleti je skupina s tem delom prejela priznanje za sceno na tekmovanju gledaliških skupin v Mavhinjah. 16. junija je Oder 90 v sodelovanju MePZ Hrast pono-vil scenski koncert Al' maraš kaj za me? na Oslavju pri Kusičevih. Za obe deli je društvo prejelo priznanje Mladi oder. V decembru so nekateri člani sodelovali pri raznih mi-klavževanjih, in sicer: v Katoliškem domu v Gorici, s skavti, na Vrhu sv. Mihaela, v Doberdobu, na Plešivem in v Jamljah. Matej Klanjšček Društvo sodeluje tudi z Ljudskim radiom oz. Radiom glas. Odgovorna za to je Anka Černič, ki skupaj z janom Leopolijem in Alessiom Stasijem oblikuje petkovo oddajo. V sklopu gledališke dejavnosti je društvo v mesecih juniju in septembru pripravilo tečaj dikcije in govorne tehnike, ki ga je vodil gledališki igralec )anez Starina. leseni lani je skupina Oder 90 pod vodstvom Darka Komaca začela študirati novo delo, Bevkovo dramo Krivda. Premiera je bila 10. marca 1996 v dvorani Kulturnega doma v Gorici. V tej igri je sodelovalo skoraj 30 mladih. Dramo so ponovili še 17. marca v Rakitni pri Ljubljani. Naj omenimo še, da je priprave na premiero in tudi del premiere snemala slovenska televizija RAI. Poleg bogate gledališke dejavnosti je društvo organiziralo še dva kulturna večera. Člani Odra 90 sodelujejo tudi kot napovedovalci na Cecilijanki in kot recitatorji na raznih prireditvah. Junija lani so nekateri sodelovali pri predstavitvi zbirke vokalni h s k I a d b Za sta ro pra vdo, ki jo je izdal Svet slovenskih organizacij. Zbirko in krslne izvedbe nekaterih skladb so predstavili še v Trstu 24. februarja 1996 v Marijinem domu v Rojanu. DOBERDOB 17., 21., 22. in 23. aprila 1 995 je bil že udomačeni Praznik pomladi. Na velikonočni ponedeljek smo ponudili dve zanimivi pobudi: predstavitev knjige Triglavski kralj Ivana Sivca in otvoritev fotografske razstave Od Julijcev do Krasa. Avtorji razstave so bili jožko Prinčič, Marino Černič, Karlo Ferletič, Hilarij Lavrenčič, Klaudio in Maurizio Peric. 21. aprila je bilo srečanje manjšinskih šol Evrošola. V nedeljo, 23. aprila, se je odigrala kross-tekma z gorskimi kolesi za 1. pokal pomladi. Novost praznika je bil prav gotovo velik šotor, pod katerim je bil ples. 1. maja sta zbor in društvo sodelovala pri oblikovanju enotne deželne proslave ob 50-letnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, ki je potekala v Doberdobu. Združene pevske zbore z Goriškega je vodil Hilarij Lavrenčič. 25. maja je mešani pevski zbor Hrast snemal za RAI. 5. junija je bila v župnijski dvorani predstavitev knjige prof. jožka Šavlija Slovenija, podoba evropskega naroda. Mešani pevski zbor je za uvod zapel nekaj pesmi. 18. junija je zbor skupaj s skupino Oder 90 izvedel na Oslavju scenski koncert Al' maraš kaj za mei'Od 12. do 15. avgusta so bili v Žabnicah študijski dnevi. 30. septembra in 1. oktobra je društvo Hrast SKD HRAST • •••••••••••••••••••a organiziralo dvodnevni izlet v julijce, in sicer v prijeten gorski anfiteater Viševe skupine. 15. oktobra je bil enodnevni izlet v dolino Zajzere z vzponom na jof di Somdogna. Meseca oktobra je društvo skupaj z deželo organiziralo tečaj čipk, ki je še v teku in se bo končal predvidoma meseca maja. 29. oktobra je društvo sodelovalo na ekološko-čistiIni akciji v občini Doberdob. 19. novembra je mešani pevski zbor sodeloval na reviji Cecilijanka. Meseca novembra se je zbor včlanil v USCI (združenje italijanskih pevskih zborov) in tako je 26. novembra sodeloval na pevski reviji v Romansu. 5. decembra je bilo v župnijski dvorani miklavževanje, na katerem 'j je sodelovalo približno 40 otrok pri veselici Miklavcev prihod. 8. decembra je mešani pevski zbor nasto-ipil v Kulturnem domu v Trstu na osrednji proslavi 150-1etnice slovenskega RAI-a. V popoldanskih urah pa je mladinski zbor sodeloval na pevski reviji 'Mala Cecilijanka. 23. idecembra sta mladinski in mešani pevski zbor sodelovala pri božičnici v župnijski dvorani v Do-(berdobu na povabilo domače godbe na pihala Kras. gpr Maurizio Peric 24. decembra je mešani pevski zbor pel pri maši v Gornjem Barnasu v Benečiji. Mašo je daroval gospod Gujon. 6. januarja 1 996 je zbor imel celovečerni božični koncert na Opčinah ob orgelski spremljavi prof. Huberta Berganta. 8. februarja ob Dnevu slovenske kulture je bila dodeljena otroški skupini nagrada Mladi oder za igrico, ki so jo izvedli ob miklavževanju. 24. februarja je mešani pevski zbor pel v Marijinem domu v Trstu ob predstavitvi pesmarice Za staro pravdo. 9. marca pa je zbor sodeloval na pevski reviji Primorska poje v Renčah. STANDREZ PD STANDREZ ŠTEVERJAN Dramska skupina prosvetnega društva Štandrež je lani konec aprila gostovala v Desklah na srečanju goriških amaterskih gledaliških skupin z veseloigro Kandidiraj, le kandidiraj!, 12. maja v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici, konec junija na poletnih grajskih večerih v Štanjelu in 7. julija na prvem festivalu slovenskih gledaliških skupin v Mavhinjah. Na slednjem je dramska skupina prejela dve priznanji, in sicer: Božidar Tabaj je bil nagrajen kot najboljši igralec v celovečerni igri Kandidiraj, le kandidiraj!, dramska skupina pa za simpatično, duhovito in skoraj pravo politično komedijo. leseni je skupina nastopila v Solkanu in v okviru Primorskih dnevov v St. Jakobu na Koroškem. 13. januarja letos so člani dramske skupine postavili na oder celovečerno igro Branislava Nušiča Žalujoči ostali (režija E. Aber-šek). Veseloigro so ponovili še naslednji dan v župnijski dvorani v Štandrežu, nato še v Desklah (Teden slovenske kulture) in pri Sv. Ivanu v Trstu. 12. februarja je dramska skupina prejela priznanje Mali oder, enako priznanje so prejeli člani mladinske dramske skupine, in sicer za enodejanki Forum in Miklavževo darilo v režiji Majde Zavadlav. Mešani pevski zbor Standrež je imel pod vodstvom Tiziane Zavadlav in organista Silvana Zavadlava razgiban program. 8. aprila lani je nastopil na župnijskem dvorišču ob 50-letnici bombardiranja Štan-dreža. Sodelovala sta tudi mladinski pevski zborŠtan-drež in MoPZ Mirko Filej, priložnostni govornik pa je bil prof. Andrej Bratuž. 25. Kristina Marušič aprila je zbor sodeloval na osrednjem praznovanju 50-letnice zmage nad naci-fašizmom v Rupi in 1. maja v Doberdobu. Maja lani je nastopil na Prazniku cer-jkvenega petja v štandreški cerkvi v priredbi ZCPZ in na otvoritvi novih prostorov v župnijskem parku v sklopu Praznika špargljev. 18. junija je gostoval na občinskem prazniku v Rupi, konec septembra pa v Nabrežini ob celoletnem praznovanju 200-letnice cerkve sv. Roka. Novembra so nastopili na slovenski in italijanski Cecilijanki ter ob praznovanju 30-letnice (župnijskega doma v Štandrežu, kjer so se predstavile tudi druge skupine, ki vadijo v domači dvorani. 17. decembra je mešani zbor sodeloval na tradicionalnem dnevu miru na štandreškem trgu v sodelovanju z zborom Oton Zupančič in OŠ F. Erjavec iz Štandreža v organizaciji rajonske konzulte. 2. marca letos smo v župnijskem domu v Štandrežu proslavljali Prešernov dan. Predstavo so obogatili MePZ Štandrež in O. Župančič, otroci štandreške osnovne šole in govornik Silvan Zavadlav. Marca je zbor nastopil še v stolnici na dan goriških zavetnikov svetih Hilarija in Tacijana, na reviji Primorska poje v Miljah in na koncertu postnih pesmi v štandreški cerkvi. Mladinski zbor je poleg omenjenih nastopov gostoval še v Vipavi v domu fizično prizadetih otrok, kjer se je predstavil s petjem in recitacijami. Učiteljica Majda Zavadlav je pripravila pravljico o Pikapolonici. 1. novembra so otroci peli žalostinke pred cerkvijo in na zahvalno nedeljo kmečke zahvalne pesmi. 8. decembra je mladinski zbor nastopil na Mali Cecilijanki skupno z mladinskim pevskim zborom O. Župančič. Prosvetno društvo Štandrež je 22. oktobra gostilo mladinsko skupino iz Selc pri Škofji Loki, ki je s petjem obogatila glavno nedeljsko mašo, popoldan pa je predstavila spevoigro Vinka Vodopivca Kovačev študent. 11. novembra je društvo organiziralo martinovanje, 25. novembra pa je bila predstavitev knjige Župnijska skupnost v Štandrežu skozi stoletja. Sledilo je odprtje razstave liturgičnih predmetov in paramentov ter listin in dokumentov župnije sv. Andreja apostola. 27. in 28. maja ter 3. in 4. junija je potekal tradicionalni vaški Praznik špargljev. Večer prej sta bila blagoslov in odprtje prostorov med lipami v župnijskem parku v Štandrežu. Prvo soboto popoldan je bil na sporedu slikarski ex-tempore za osnovno in [srednješolsko mladino; v nedeljo pa so nastopili skupna mladinska zbora O. Župančič in Štandrež, ritmična skupina Bor iz Trsta in mladinski zbor z Vrha sv. Mihaela. Drugo nedeljo je bilo tekmovanje v pritrkovanju; predstavila se nam je plesna skupina starejših mož in žena Pro senectute iz Gorice; mladinska dramska skupina je odigrala enodejanko Forum v režiji Majde Zavadlav, odrska skupina pa enodejanko Zgodba o birokratu Štampiljki v režiji Emila lAberška. Delovanje našega društva Frančišek Borgija Sedej je bilo živahno in raznoliko. Naj omenim mešani pevski zbor, ki je pod taktirko prof. Bogdana Kralja in Hermana Srebrniča žel veliko uspehov. 2. aprila 1995 je nastopil na reviji Primorska poje v Ilirski Bistrici. Za zaključek pevske sezone se je zbor odpravil na izlet v Medvode, kjer je s petjem oblikoval sv. mašo in nato še koncert. Letošnja sezona (1995/96) je že v polnem teku. Zbor je 8. oktobra nastopil v Malcesi-nah, kjer je popestril mašo in nastopil ob otvoritvi doprsnega kipa dr. Iva Ko-mjanca. 19. novembra je pel na tradicionalni Cecilijanki. 23. novembra je zbor sodeloval na spominskem večeru Toneta Kralja v Pev-mi, 27. novembra pa na Vrhu sv. Mihaela na Gregorčičevi proslavi. 10. decembra je zbor pel na proslavi Slovenske skupnosti v Kulturnem domu. 28. januarja je mešani zbor sodeloval na božičnem koncertu v Dornberku, 4. februarja na domači Prešernovi proslavi, 8. in 9. februarja pa na osrednji Prešernovi proslavi v Gorici in Trstu. Sodeloval je tudi na Koncertu postnih pesmi v Štandrežu. V okviru društva deluje tudi otroški zbor pod vodstvom Valentine Humar. Zanimivost letošnje sezone je sodelovanje Centra Emil Komel. Poleg petja se pri pevskih vajah učijo ritmične spremljave, starejši pevci pa vodijo na melodičnih instrumentih. S tako zasedbo so prepevali na Mali Cecilijanki. Mladinski krožek je prve dni septembra priredil Športni teden, nato je organiziral natečaj Moje jaslice, izlet na sneg in pustni sprevod po vasi. SKPD F.B. SEDEJ Franka Paclovan Društvo redno izdaja tudi svoje glasilo Šte-verjanski vestnik. Vsebina zavzema predvsem vaško kroniko. Točke, ki jih redno obravnavamo, so duhovna misel, poročila o delovanju društva, nekaj o športu, kmetijstvu, domači in širši politiki ter novosti na matičnem uradu. Važna točka našega delovanja pa je prav gotovo naš Festival narodnozabavne glasbe, ki je bil lani 25. po vrsti. Festival je trajal od 24. junija do 3. julija. 25. junija je bila otvoritev Festivala in ples z ansamblom Alpski kvintet. Za tekmovanje se je prijavilo rekordno število ansamblov (38), pa tudi občinstvo je bilo enkratno. 2. junija je bil v nabito polnem prostoru med Borovci slovesen zaključek praznika slovenske narodne pesmi. Odprli so ga plesalci folklorne skupine Pristava iz Buenos Airesa v Argentini; sledil je nastop finalistov. Za to priložnost je društvo izdalo brošuro o festivalih in delovanju j društva. Ker sloni delo našega društva predvsem na kul-Ituri in ohranitvi slovenske j besede, so se v tem letu zvrstili številni kulturni (večeri in že tradicionalne prireditve. Na praznik sv. Florjana smo imeli v gosteh misijonarja z Madagaskarja, ki nam je spregovoril o novem delu v misijonih. 6. januarja letos pa je bila tradicionalna božičnica, ki jo je oblikoval Big Ben Hit kvartet. Sledila je novoletna tombola. 6. februarja letos je društvo priredilo Prešernovo proslavo, na kateri sta nastopila mešani zbor Musiča viva iz Kranja in naš domači zbor. Vezne tekste in Prešernove poezije je (prebiral znani radijski in televizijski napovedovalec lanez Dolinar. V našem društvu pridno deluje tudi mlajša dramska skupina. Vsako leto se pri-(pravi ja za prihod sv. Mi-jklavža, na božičnico in I Materin dan: pripravo otrok [sta si prevzeli Kristina Cor-si in Franka Padovan. Za ta trud in delo je skupina tudi letos prejela nagrado Mladi oder. Poleg mlajše dramske skupine je letos zopet oživela mlada dramska skupina. Pridno vadi, tako da bodo aprila že postavili igro na oder. V petek, 20. oktobra, je društvo imelo svoj redni občni zbor. V odbor smo vključili še nekatere mlade sile, ki so nam poroštvo za naprej. Na tem občnem zboru je društvo pridobilo še novo skupino, novonastali ansambel Briški odmev. To nam je v veselje, saj smo v našem društvu res pogrešali tako skupino, ki bi delovala na tem področju. Skupino sestavljajo pretežno domačini. V okviru društva Rupa-Peč delujejo mešani in mladinski pevski zbor ter občasno mladinski dramski odsek, ki je v prejšnji sezoni pripravil recital za občinski praznik in miklav-ževanje ter recital za Prešernovo proslavo. MePZ Rupa-Peč je poleg rednih nastopov na pevskih revijah Primorska poje (Prosek, dne 9.4.1995) in Cecilijanka (Gorica, dne 19.11.1995) sodeloval še pri raznih kulturnih, cerkvenih in zabavnih pobudah. Navajamo jih po kronološkem zaporedju: 17. aprila je društvo pripravilo velikonočni piknik za svoje člane; 25. aprila RUPA-PEČ PD RUPA-PEC je zbor pel pri spomeniku v Rupi in na Peči; 25. in 30. aprila ter 1. maja je potekal tradicionalni Praznik frta-Ije, ki je vključil v program proslavo 50-letnice zmage nad nacifašizmom (nastopil je skupni pevski zbor članic ZSKP). 21. maja se je zbor udeležil praznika cerkvenega petja v Štandrežu, ki ga organizira Združenje cerkvenih pevskih zborov. Ob tej priložnosti je zbor pel Haendlovo Alelujo; 10. junija se je obnovilo sre- čanje z zboroma iz Vrtojbe in Dobove; 1 I. junija je društvo sodelovalo pri organizaciji dneva bolnikov; 18., 23. in 24. junija je društvo prevzelo organizacijo 14. občinskega praznika; 1. julija je zbor pel v Lajšah za spominsko slovesnost ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne; 30. julija je društvo sodelovalo pri organizaciji zlate maše g. Vinka Žaklja; Mirjam Pahor [od 24. do 27. avgusta so se [člani društva (in prijatelji) udeležili izleta v Marke; 29. oktobra je zbor so- deloval pri maši za vojne in povojne žrtve iz so-vodenjske občine ter za spravo in mir med živimi; 1. novembra je zbor pel pri spomeniku v Rupi in na Peči; 11. novembra je zbor organiziral martinovanje pri Stojanu v Vitovljah; 12. novembra smo se vaščani zahvalili Bogu za dobro letino; 1 7. decembra 1995 je zbor pel božične pesmi v Štmavru; 26. decembra je zbor sodeloval pri božičnici v goriški stolnici; 6. januarja je potekala 9. (skupna božičnica z mešanim cerkvenim zborom (iz Mirna; 7. januarja se je [zbor udeležil božičnice na Mirenskem Gradu; 23. februarja je društvo organiziralo v Rupi Prešernovo proslavo; 24. marca je zbor pel na reviji cerkvenih pevskih zborov v Štandrežu. Mladinski zbor: letos smo s pomočjo Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice uvedli (tečaj zborovskega petja in učenja raznih orff-in-strumentov. S tem skušamo (uvajati naše malčke v [glasbeni svet. Zborček je nastopil na Mali Cecilijanki dne 8. decembra. 5. decembra je pel na mi-klavževanju v Rupi. 3 ČETRTEK 11. APRILA I 996 4 ČETRTEK I 1. APRILA 1996 PRILOGA - ZSKP GORICA LJUDSKI RADIO - RADIO GLAS Krajevna radijska postaja Ljudski radio, zdaj z novim imenom Radio glas (Radio voce), je preživela kritično leto. Uprava zadruge je zabredla v hude težave. Sklican je bil občni zbor in izvoljen nov odbor, ki ga je podprla tudi škofijska uprava. Goriška nadškofija je pokazala zanimanje za radijsko postajo, ki bi postala v njenih rokah važno sredstvo obveščanja vseh vernikov. Načrt, ki ga je predlagala, je predvideval korenito spremembo programov, zamenjavo večine sodelavcev, usmeritev oddajnikov prednostno na ozemlje nadškofije, predvsem v njen južni del tja do Ogleja in z nakupom nove frekvence tudi na območje Tržiča. Pri slovenskem odseku smo se načelno strinjali z novimi prijemi, seveda le če bi v novem načrtu ohranili dostojen prostor za slovenske oddaje. Začela so se srečanja za ureditev programa. Med temi pripravami je bilo redno oddajanje prekinjeno, žal brez jasne domene z nami. Zadnjo slovensko oddajo smo imeli 6. julija 1995, nakar smo za štiri mesece utihnili, natančno do 6. novembra. Medtem je bilo skovano novo uradno ime Radio voce, ki smo ga prevedli v Radio glas. V tem času smo se večkrat srečali z novim uredništvom, ki je na naše predloge le delno pristalo. Tako so v nasprotju z našo željo usmerili jakost oddajnika proti jugu in ošibili sprejem v severnem zaledju Gorice, se pravi na slovenski strani, kjer smo vedno imeli veliko stalnih poslušalcev. Odločitev so opravičili z razlago, da slo- Danijel Čotar jvensko ozemlje ne spada v goriško nadškofijo in se skrb za slovenski obmejni pas ne sklada z novim načrtom. Prizadela nas je tudi napoved, da bo treba slo-Ivenske oddaje časovno omejiti, češ da postaja ne more prav v večernih urah, ko je poslušanje na višku, predlagati celotnemu nadškofijskemu ozemlju slo-j venski program, ker na večjem delu tega ozemlja ni slovenskih poslušalcev. Zaenkrat smo morali program j skrajšati od prejšnjih dveh jur na poldrugo uro, in sicer od 19.30 do 21., toda napovedali so nam, da bo treba ta čas še skrčiti. Z urnikom, ki ga imamo zdaj, smo zadovoljni, ker je to čas, ugoden za poslušanje in ker je trajanje primerno za zmogljivost skupine, ki na ta način lahko ohrani oddaje na dostojni stopnji kakovosti. Prepričani pa ^mo, da bi dodatno kraj-jšanje urnika naše oddaje že resno okrnilo. Morali se 'bomo pač odločati, kolikšne omejitve še lahko sprejmemo in do katere mere je , resno delo še možno. V preteklem letu so oddaje tekle po ustaljenih tirih vse do začetka julija, ko smo jih morali prekiniti. Stalne govorjene oddaje so se vrsti le v tednu tako kot v prejšnjih letih. Imeli smo tudi stalne zunanje sodelavce, in sicer Klub izobražencev iz Nove Gorice, ki je skrbel za Petkova srečanja, in goriški Ki-noatelje, ki je nudil tedenske Filmske beležke. Oddaje so potem zopet redno stekle 6. novembra. Vsi prejšnji sodelavci šobili zopet na svojem mestu. Med vsiljenim dolgim premorom se ni nihče izgubil. Pristopilo je še nekaj novih in skupaj nas je zdaj 15. Poleg že tradicionalnih oddaj Mikrofon je poslušal za vas, Samotni pastir in Pravljica, ki prihajajo na vrsto ob ponedeljkih, sredah in petkih, imamo zdaj še oddaji Običaji in navade ob praznikih na Slovenskem ter Duhovno oddajo, ki sta na sporedu ob torkih oz. četrtkih. Redno se vrstijo glasbene oddaje, pri katerih prihajajo na svoj račun glasbene zvrsti za vse okuse. Zunanji sodelavci zaenkrat ne sodelujejo, ker še vedno čakamo na dokončno potrditev urnika. Zbirko kaset in plošč stalno bogatimo s pomočjo prispevka, ki nam ga nakaže Zveza. Med težavami, ki so se zvrstile v tem letu, in v vzdušju negotovosti, ki nas še spremlja, smo še bolj utrdili prepričanje, da ima krajevna radijska postaja svoj pomen za slovensko skupnost ob meji in da je v zamejskem prostoru pričevalec naše prisotnosti in kulturne živahnosti. V sklopu Kulturnega društva Sabotin delujejo mladinski in arheološki odsek ter otroški pevski zbor pod vodstvom Nadje Kovic. 8. aprila 1995 je bilo gostovanje gledališke skupine Oder 90 z igro En dan z Edvardom. 30. aprila je otroški zbor pel na Prazniku frtalje v Rupi. 11. junija smo sodelovali s planinskim društvom pri organizaciji 24. planinskega srečanja (v Stmavru) med Avstrijo, Slovenijo in Italijo; srečanja se je udeležilo okrog 450 ljudi. 24. septembra smo v sodelovanju s skupino Oder 90 gostovali kabaretista Iztoka Mlakarja. 22. oktobra je bil 6. pohod na Sabotin v sodelovanju z rajonskim svetom. Na Sabotinu je bila maša, pri kateri je pel domači moški pevski zbor. 5. novembra je bila zahvalna nedelja v Pevmi. 23. novembra je bila v župnijski cerkvi v Pevmi spominska svečnost ob 20-letnici smrti Toneta Kralja; o umetniku je spregovoril zgodovinar Marko Vuk. Zapela sta MoPZ Štmaver in MePZ Sedej iz Števerjana. ŠTMAVER-PEVMA KD SABOTIN Lovrenc PerŠolja Svečanost smo na pobudo ZSKP pripravili skupaj z župnijo in rajonskim svetom. 26. novembra je mladinski odsek za miklavže-vanje pripravil veseloigro Rdeča mantelinca, za katero je prejel nagrado Mladi oder. 8. decembra je otroški zbor nastopil na Mali Ceci-lijanki v Katoliškem domu. 8., 9. in 10. decembra smo opravili nekatera pomembna dela v šolskem poslopju, kjer ima naše društvo sedež. 23. decembra smo skupaj z rajonskim svetom organizirali kulturni in družabni večer. Sodelovala sta MoPZ Štmaver in MePZ Ru-pa-Peč. 31. decembra in 1. januarja smo priredili silvestrovanje. 7. januarja je otroški zbor pel božične pesmi pri maši, v šoli pa smo imeli nagrajevanje najlepših jaslic. 27. januarja smo imeli občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Praznik sv. Valentina je trajal več dni. 10. februarja smo odprli razstavo Žive /coren/neMirka Maraža; predstavil jo je joško Vetrih. Na otvoritvi sta nastopila MePZ iz Podgore in MoPZ Štmaver. 17. februarja je mladinski odsek pripravil kulturni večer ob 120-letnici rojstva Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja. Sodelovala sta tudi otroški in moški pevski zbor Štmaver. 18. februarja je bilo tradicionalno praznovanje sv. Valentina s šagro na odprtem. PD PODGORA V okviru prosvetnega društva Podgora delujejo otroški in mešani pevski zbor, moška pevska skupina Akord ter na novo ustanovljena otroška in mladinska dramska skupina. Otroški pevski zbor, ki ga vodi Sabina Antoni, ki ji pomagajo še Katja Bandelli, Roberta Godina in Kristina Kovic, deluje že vrsto let. Naši mladi pevci so s petjem in recitacijami nastopili 6. decembra na miklav-ževanju v Podgori. Mešani pevski zbor Podgora, ki ga vodi Mirko Špacapan, sodeluje vsako leto na svečanostih pri spomeniku v Podgori 25. aprila in 1. novembra. Na ta dan poje še na pokopališču v Podgori ter ob grobovih goriš-kih slovenskih zaslužnih mož, ki so pokopani na go-riškem pokopališču, v Mirnu in Medani. Zbor se vsako leto udeležuje: Cecili-janke, revije sv. Cecilije v cerkvi sv. Ignacija, revije Primorska poje, božičnice v goriški stolnici, božičnega koncerta, ki ga organizira go-riška občina, ter Dneva slovenske kulture v Podgori. Od lanskega občnega zbora Zveze je zbor nastopil še: 22. aprila na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, kjer je s 74. točkami prejel bronasto plaketo; 20. maja na Prazniku cerkvenega petja v Štandrežu; 23. maja na 4. pevski reviji pomladi v Strassoldu; 24. septembra Sabina Antoni pred spomenikom padlim v Podgori ob 50. obletnici osvoboditve; 8. oktobra na celovečernem koncertu v Šentjurju pri Celju; 7. januarja na božičnici v podgorski cerkvi; 10. februarja na prazniku sv. Valentina v Štmavru; 25. februarja na Reviji postnih pesmi v Dornberku; 16. marca na reviji sv. Hilarija in Tacijana v goriški stolnici. Moška pevska skupina Akord, ki jo vodi Mirko Špacapan, poje vsako leto 25. aprila in 1. novembra pred spomenikom padlim v Podgori in Pevmi, na akademiji ob Dnevu slovenske kulture v Podgori in na Ce-cilijanki. Od lanskega občnega zbora Zveze je skupina nastopila še: 7. julija v vinoteki v Krminu na mednarodnem kongresu sociologov v organizaciji inštituta ISIG; 22. julija na 1. reviji pevskih zborov Na Britofu v organizaciji društva; 24. septembra pred spome- nikom padlim v Podgori ob 50. obletnici osvoboditve; i 1. oktobra je imela skupina svoj prvi samostojen kon-icert narodnih pesmi. Koncert v vinski kleti v Farri je j organiziralo združenje USCI j iz Gorice; 6. novembra je j skupina ob praznovanju sv. Martina snemala za Radio TS-A pri Radikonovih na Oslavju tri narodne pesmi. Otroška dramska skupina društva Podgora, ki jo 'sestavljajo člani otroškega pevskega zbora Podgora in otroci, ki obiskujejo osnovno šolo Josip Abram v Pevmi, je nastopila 6. decembra na miklavževanju v j Podgori s šaljivimi prizori, 7. januarja na božičnici v podgorski cerkvi z recitalom Zazvonili so božični \zvonovi ter 21. marca ob Dnevu slovenske kulture s 'šaljivim prizorom Reši nas nekulture. Mladinska dramska skupina, ki pa jo sestavljajo mladi iz Podgore, je nastopila 7. [januarja na božičnici v cerkvi ter 21. marca ob Dnevu slovenske kulture z recitalom Pesem je most, ki različnosti spaja. Recitale in šaljive prizore je sestavila in zrežirala Lidija jarc. Osrednje prireditve v organizaciji društva Podgora v letu 1995-96 so bile: 22. julija 1995 1. revija (pevskih zborov Na Britofu; 7. januarja božičnica z naslovom Ljudski Božič. Na božičnici so nastopili otroška dramska skupina Podgora, MePZ Podgora ter MePZ Pod lipo iz Barnasa v Slovenski Benečiji. LAŠKO SKRD JADRO Naše društvo je edino, ki dela v Laškem in ima vlogo veznega in združevalnega člena za tamkajšnjo slovensko prisotnost. V pretekli sezoni je veliko naredilo na kulturnem, rekreacijskem in pevskem področju. Izdalo je sedmo številko društvenega glasila Jadro 95, imelo več kulturnih večerov, na katerih so predavali Viktor Selva (o naravi), Dorica Makuc (o aleksandrinkah), Marko Tavčar (predstavitev Mohorjeve zbirke), Magda Sturman (potovanje po Avstraliji), Paolo Orlando (o ikonah), Vida Tusulin Daneu (slovensko didaktično ravnateljstvo v Tržiču), Lojze Markovič (o delovanju društva Triglav v Laškem), Nada Pertot (predstavitev biltena jadro 95), Joško Baša (alpinistična odprava Pisko 95), Sergij Verč (o radijski izvedbi Dantejeve Božan-ske komedije), Bruno Volpi Lisjak (o slovenskem pomorskem ribištvu), Joško Savli (Slovenija, podoba evropskega naroda) in Janko Jež (brižinski spomeniki). Novinarka Dorica Makuc je tudi predstavila dva filma: Žerjavi letijo na jug in Od Karlo Mučit' Križa do Stivana. Imeli smo tudi dve razstavi čipk: ob koncu tečaja klekljanja ob j krajevnem sejmu Agosto \ronchese in za dan žena. Nenavadna je bila predstavitev naših ustvarjalcev in odbornikov društva v Kulturnem domu v Gorici: sli-| karja Oskarja Beccia in pesnice Lilijane Visentin. Za Beccio smo organizirali raz-jstavo tudi v občinski knjiž-' nici v Ronkah. Lani smo tam imeli verjetno najzanimi-jvejšo razstavo sezone ob 50-letnici osvoboditve in slovenskega pouka v Laškem in tudi razstavo kraš-kih kamnitih skulptur Pavla Hrovatina. Organizirali smo spomladanski izlet po gradeški la-|guni, ki ga je vodil naravo-[ varstveni vodič Kajetan Kravos, jesenska izleta sta nas popeljala v Idrijo ob festivalu čipk in za Martinovo na srečanje s harmonikaško skupino iz Postojne ob mednarodnem tekmovanju v harmonikah. Uredili smo društveno knjižnico z 250 knjigami in imeli tudi tradicionalno miklavževanje v sodelovanju z amatersko j skupino iz Rupe-Peči. Ne smemo prezreti delovanja j ženskega pevskega zbora, ki je pel ob vseh slovenskih mašah v Ronkah in Tržiču. Organizirali smo svetoivan-! ski kres in nastop dveh zborov: božični koncert je izvajal združeni tržaški mešani zbor ZCPZ, na Prešernovi proslavi pa je sodelovala tržaška vokalna skupina Musiča nosteramor. Izvedli smo tudi več tečajev slovenščine za otroke in odrasle ter tečaja likovne vzgoje in animacije za otroke. Treba je tudi omeniti, da društvo dobro sodeluje z občinsko upravo (predvsem ob manifestacijah, ki so povezane s pobrateno občino iz Metlike) ter z osnovno šolo in vrtcem v Romjanu. TRŽAŠKA KRONIKA ČETRT STOLETJA SLOVENSKEGA ŠOPKA OPZ Slovenski šopek iz Mačkolj je dopolnil 25 let življenja. Ni več tako številen, kot bi bilo želeti; zato ni prisoten v širši javnosti kot pred leti, ko je bil še deležen pozornosti. Kljub temu je Slovenski šopek pogumno stopil v 26. leto z upanjem, da se bodo časi spremenili na bolje. V svojih 25 letih življenja je zborček opravil veliko in hvalevredno nalogo: družil je otroke v prijetno vzgojno-izobra-ževalno skupnost, ko se ob petju vzgajajo glasbeno in narodnostno, obenem pa si pridobivajo temeljne sposobnosti za nadaljnje članstvo v tem ali onem zboru odraslih pevcev. Zbor Slovenski šopek je v četrtstoletnem življenju / c * *• r*i >oQ-\ * /• 4 9 \M i vir \r*-\ družil tudi starše otrok pevcev v delovno skupino, saj je treba ob določenih prireditvah marsikaj organizirati in postoriti. Ko ob srebrnem jubileju potegnemo črto ob dovršenem delu Slovenskega šopka, ugotavljamo, da je bilo opravljenih vsaj 3.500 ur pevskih vaj. Vajam je sledilo več kot sto pevcev. Naučili so se prek štiristo pesmi. Peli so na vsaj tristo kulturno-prosvetnih prireditvah in izdali veliko gramofonsko ploščo. O-pravili so okrog trideset poučnih izletov ali romanj. Več kot štirideset članov je stopilo v cerkveni mešani zbor Mačkolje, osem v MePZ Primorsko, 27 deklet pa v DePZ Slovenski šopek. OPZ Slovenski šopek še živi in deluje, vadi in nastopa občasno na domačih prireditvah, redno pa enkrat mesečno pri nedeljskih mašah. Že dve leti ga vodi gospa Marina Šturman Cunja, pri organizaciji ji pomaga gospa Anica Tomišič Tul. Obe si prizadevata, da bi se člani zborčka počutili dobro v pojoči skupini. Nekatere matere sedanjih in bivših članov Slovenskega šopka ob sodelovanju odbornikov PD Mačkolje zavzeto pripravljajo slovesnost za obeležje dovolj pomembnega jubileja v majhni vasi Mačkolje. Prireditev bo v nedeljo, 14. aprila, ob 18. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah s primernim slavnostnim programom ob petju, diapozitivih, priložnostnih nagovorih in z nastopom dramske skupine mladih. V goste pride OPZ Kresnice od Sv. Ivana v Trstu, ki ga vodi s. Karmen Koren. --------- L.P. EDINSTVENA RAZSTAVA NA PRIMORSKEM OB VELIKI NOCI TUDI NAŠA BESEDA Že sedemnajst let je v Nabrežini velikonočna razstava pirhov in motivov. Pri njej sodelujejo otroci osnovnih in srednjih šol, celo vrtcev. Najlepši so pirhi odraslih, zlasti domačih in tujih umetnikov, prisotni pa so tudi izdelki iz raznih dežel. Najpogostejši motivi so pomlad, veselje, družina, pa tudi socialni problemi, zlasti vojna in mir, sožitje, solidarnost. Prisotni so tudi lezusovo trpljenje, smrt in vstajenje. Veliko zanimanje so vzbudili predstavitev življenja na Madagaskarju, uspehi astronavtov, vojna v Bosni, rešitev iz droge, pomoč bolniku. Pri razstavi sodelujejo tudi znani umetniki: Andrej Kosič, Edi Žerjal, Bogomila Dol jak, Klavdija Raza in pa Robert Daneu, Baranco, Venier, Caharija in drugi. Zlasti bogata je simbolika Kraških pisanic, dela naše Bogomile Doljak. Za letošnjo razstavo se je prijavilo že precejšnje število sodelavcev. Verjetno bomo gostovali tudi belokranjske pisanice. Na programu je še misijonska razstava izdelkov iz Tajske in od drugod. O razstavi je poročala tudi naša televizija. Razstava bo odprta od 7. do 21. aprila vsak dan od 1 6. do 19. ure in še po večerni maši. --------- B.B. Kot vsako leto je tudi letos ob Veliki noči izšla Naša beseda, list za slovenske vernike župnije sv. Jerneja na Opčinah, ki ga je izdal župnijski pastoralni svet. Na začetku zasledimo odlomek iz razmišljanja prof. Jožeta Peterlina o Vstajenju, ki je bilo objavljeno v Mladiki leta 1966. S tem in z objavo uvodne misli Saše Martelanca pred spominsko mašo, ki je bila 4. marca letos na Opčinah, so se hoteli uredniki pokloniti spominu prof. Peterlina ob 20-letnici njegove smrti. Objavljen je tudi nagovor, ki ga je msgr. Franc Vončina imel med spominsko mašo ob 1. obletnici smrti msgr. Lojzeta Škerla na Opčinah 9. marca. Drago Štoka piše o svojih srečanjih z bivšim openskim župnikom in kanonikom msgr. Andrejem Zin-kom, Ivan Artač o delovanju organizacije TIGR na Opčinah in o Jaroslavu Kiklju, Vladimir Vremec o openskih rodbinah. Berta Vremec se je pogovarjala s predsednikom Agrarne [skupnosti za tržaško pokrajino Stankom Hrovatinom, [prispevala pa je tudi spomi-[ne na preteklost. O romanju [Opencev v Sveto deželo in o romanjih nasploh pišeta Mitja Ozbič in Marica Do-jlenc, Berta Vremec piše o bližnjem papeževem obisku v Sloveniji. Objavljen je [govor dr. Draga Štoke na Prešernovi proslavi v Fin-žgarjevem domu. V Naši besedi najdemo tudi poročila o delovanju zbora Sv. Jernej, igralske skupine Tamara Petaros in zborov Vesela pomlad, o šolstvu na Opčinah in o dejavnosti Sklada Mitja Čuk, o skavtih, duhovni skupini in pevski dejavnosti na Fer-|lugih. Objavljeni so tudi [seznam najstarejših openskih župljanov, seznam [postnih in velikonočnih verskih obredov ter banovska kronika. TK TRŽAŠKA KNJIGARNA LIBRERIA TRIESTINA s.c.f. Izredna razprodaja od 1. do 27. aprila Ul. San Francesco 20, 34133 TRST, tel. 040-635954 OPZ SLOVENSKI ŠOPEK IZ MAČKOLJ vabi na PRIREDITEV OB 25-LETNICI DELOVANJA v nedeljo, 14. aprila, ob 1 8. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. Ob smrti drage mame izrekata uredništvo in uprava Novega glasa globoko občuteno sožalje prof. Emidiju Susiču in njegovi družini. DAROVI Za misijone: Julka Štran-car namesto cvetja na grob drage Milene Jerkič Pavlin 50.000 lir; N.N. v spomin na msgr. Lojzeta Škerla in g. Vinka Žaklja 100.000 lir. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu: Ana Bersan 40.000 lir; Magda in Gracija Baretto 50.000 lir; N.N. 100.000 lir. Za Novi glas: ob 4. obletnici smrti drage mame Marice Lupine roj. Terčon daruje družina 50.000 lir. OBVESTILA NABREŽINA. V sredo, 17. aprila, bo ob 20.30 v župnijski dvorani mesečno srečanje za poglobitev verskega življenja. G. Karlo Bolčina bo govoril o važnosti goriške sinode za današnji čas. Sledila bosta razgovor in družabnost. TRST. Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi svoje včlanjene zbore, da se udeležijo množičnega pevskega nastopa ob srečanju s papežem, ki bo v Postojni v soboto, 18. maja. Prva skupna vaja bo v nedeljo, 21. aprila, ob 17. uri v ul. Donizetti 3. MARIJINA DRUŽBA Marije Milostljive v Trstu, ul. Risor-ta 3, vabi žene in dekleta na duhovno obnovo od četrtka, 18., do nedelje, 21. aprila. Vodil jo bo frančiškanski pater Leopold Grčar z Brezij. Žaključek 21. aprila ob 17. uri v cerkvi sv. Antona. UTRINKI ZAKAJ JOKAŠ, VOJAK? Tako sem ga vprašal ponoči, ko se je nemirno valjal po trdem ležišču - njivi - v taborišču. "Ali si bolan?" -"Ne! Jeza me lomi, ko se spominjam na študijska leta v semenišču. Od fašistov sem bil obtožen - po nedolžnem; in ravnatelj me je izključil iz semenišča. Rad bi postal duhovnik... tako pa...!" Tako pa? Torej je duhovniški poklic nekaj velikega in zapeljivega. V drugem taborišču v Avstriji. Končali smo maturo pod zavezniki. Kam sedaj? Trije smo tuhtali: postati zdravnik, arhitekt, profesor, advokat...? Vse je lepo. A po porušenih mostovih je treba graditi najvažnejši most... most med ljudmi in Bogom, sicer bo zopet vojna! Opravili smo devetdnevnico k Brezjanski Mariji in se odločili za duhovnika. Tovariš v Neaplju je zvedel za to in kot neverni Tomaž prišel v Gorico pogledat, če je res. Ko me je videl v črnem, bi skoro padel... "Saj smo se vendar borili za pravo svobodo!" -------------- i b+B) Podelili Flajbanove štipendije in podpore V petek, 29. marca, so na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu podelili letošnje štipendije in podpore iz sklada Mihaela Flajbana za slovenske dijake in študente, ki dosegajo uspehe v študiju in ki se aktivno vključujejo v življenje naše manjšine na raznih področjih. Uvodnemu pozdravu predsednika SDD inž. Aljoše Vesela in utemeljitvi, ki jo je podal inž. Franko Pisani, je sledilo nagrajevanje. Prvič je štipendijo prejel Alessio Stasi iz Števerjana, ki je tudi sodelavec našega tednika. Ponovno so štipendijo dobile Metka Kodrič, Vesna Cescutti in Alenka Hrovatin. Podpore sta prvič prejeli Samuela Bandi in Monika Hrovatin, drugič pa Magdalena Pahor in Miran Devetak. Vsem prejemnikom izreka Novi glas najtoplejše čestitke. Posebej čestitamo našemu sodelavcu Alessiu Stasi ju z željo, da bi bil še naprej tako uspešen v študiju in da bi seveda še sodeloval pri našem časopisu. Boris Pahor v Minervi V knjigarni Minerva v Trstu je bil v torek, 2. aprila, večer, ki ga je Skupina 85 posvetila pisatelju Borisu Pahorju. O njegovih delih, ki prav zadnje čase doživljajo mednarodne uspehe, so spregovorili predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto in prof. Marija Pirjevec ter prof. Elvio Guagnini. Prisotni so med drugim ugotovili, da pisatelj Pahor, kljub mednarodnemu slovesu, v italijanski in celo tržaški javnosti ni poznan. Spregovoril je tudi Boris Pahor in dejal, da uspehe v mednarodnem svetu doživljajo tudi drugi slovenski književniki. Poudaril je vlogo in zasluge, ki jih za to ima pariški slovenski kulturni delavec Evgen Bavčar. Številno občinstvo, ki so ga sestavljali tako slovenski kot italijanski udeleženci, je na koncu prisluhnilo branju odlomka iz romana Nekropola, ki ga je v italijanščino prevedel Ezio Martin. ————— umiri 9 ČETRTEK 11. APRILA 1 996 ki'!!«?'.®,!.! > ii"rpnnii|&ii.» Lt GORIŠKA KRONIKA 10 ČETRTEK 1 I. APKII A I 99(» Velikonočni prazniki v Gorici Kot že vsa leta, so tudi letos velikonočni prazniki na Goriškem in v mestu samem potekli v občutenem podoživljanju velike skrivnosti duha. Po cerkvah so povsod slovesno potekali obredi, posebej še v stolnici, kjer je nadškof p. Bommarco vodil vse glavne verske obrede. Tudi slovenski verniki so slovesno praznovali obrede velikega tedna v glavnem v cerkvi sv. Ivana, sedežu naše slovenske duhovni je, kjer je bilo v nabito polni cerkvi slovesno vstajenje s procesijo in peto slovesno mašo; ob somaševanju drugih slovenskih duhovnikov jo je vodil msgr. Franc Močnik. Na koru so res številni pevci in pevke peli naše prelepe velikonočne pesmi in s tem poustvarili pravo praznično vzdušje, primerno za ta največji praznik krščanstva. Nadškof Bommarco je prišel voščit slovenskim vernikom k opoldanski maši v cerkvi sv. Ivana. ... Tečaj prve pomoči v Rupi Društvo krvodajalcev iz Sovodenj je organiziralo tečaj prve pomoči; pri organizaciji so sodelovali še člani PD Rupa Peč, Območna organizacija Rdečega križa iz Nove Gorice in prostovoljci Zelenega križa iz Gorice. Tečaj je potekal na sedežu v Rupi. Trajal je šest večerov; začel se je 26. januarja, končal pa s prvim aprilom. Tečaj prve pomoči je vodil študent medicine in pedagogije Uroš Kobal, ki je slušalcem najprej predstavil človeško telo. Sledil je prikaz povezovanja ran, praktično prikazanje umetnega dihanja, nepremičnega povezovanja polomljenih udov, zlasti hrbtenice in podobno. Predavatelj je poslušalce seznanil tudi s tem, kaj morajo storiti ob ugrizu kače, piku čebele, pri kemični poškodbi, snežni slepoti, možganski kapi in zastrupitvi. Ob koncu tečaja so vsi zbrani izvedli še test. Zadnji večer je bil posvečen zapleteni italijanski zakonodaji o nudenju prve pomoči. Predavala sta prostovoljca Zelenega križa iz Gorice. Ta večer je tajnik Območne organizacije RK Nova Gorica tečajnikom dal potrdila o opravljenem tečaju. ——RD Skupnost Arcobaleno (Mavrica) povabila osnovnošolske otroke Na prvi dan pomladi je skupnost Arcobaleno, ki ima svoj sedež v ulici sv. Mihaela v Štandrežu, povabila osnovnošolske otroke iz Štandreža in Rojc (Campagnuzza) na srečanje v parku. Za to priložnost so člani skupnosti lepo uredili prostor ob njihovem sedežu in ga okrasili za risbami, ki so jih izdelali otroci omenjenih šol na temo miru. Otroci štandreške osnovne šole Fran Erjavec so se predstavili s pestrim programom, ki je vseboval petje, recitacije, glasbene in plesne točke. Otroci italijanske osnovne šole se tudi prikazali nekaj točk in se protrudili, da so skupno zapeli Mi se imamu radi. Na programu so bile še razne igre in prijetna družabnost. Razni napisi na prireditvenem prostoru so bili dvojezični v lepih in živih pomladanskih barvah. -------- BERTOilNI Specializirani živilski center ...z odličnimi mesečnimi ponudbami. Pričakujemo vas v Mošu pri Gorici. m Ul. Raštel 19 Tel. 531884 Fax 534470 TRGOVINE OBUTVE Ul. Raštel 7 - Tel. 535162 UI.Oberdan7-Tel. 535520 Ul. Raštel 8 - Tel. 33465 * * * KDOR OB NAKUPU PREDSTAVI TA IZREZEK, IMA 10 % POPUSTA. TA UGODNOST VELJA DO 31. JULIJA. Pričakujemo Vas! PRAZNIK POMLADI V DOBERDOBU V ponedeljek, 8. aprila, se je v Doberdobu začel Praznik pomladi, kot imenujejo doberdobski prireditelji kulturnega društva Hrast vsakoletno vaško prireditev, ki se je tokrat začela s slovesno otvoritvijo razstave akademskega slikarja Vladimira Lakoviča. V župnijski dvorani se je ponedeljek ob 17. uri zbralo veliko ljudi, ki so tako na najlepši način počastili rojaka slikarja. Lakovič obhaja letos 75-letnico rojstva in je zato njegova razstava v Doberdobu tudi poklon rojstne vasi umetniku, ki sicer že od mladih nog živi v Ljubljani. Umetnika je predstavil profesor likovne kritike na ljubljanski univerzi Lev Lev Menaše (levo) in Vladimir Lakovič na otvoritvi razstave Menaše, ki je poudaril predvsem slikarjev intimizem in povedal, da bo šele čas pokazal, da ima tudi Lakovič vidno mesto v slovenskem slikarstvu. Razstavo, ki bo na ogled mesec dni in je pregled zadnjih Lakoviče-vih risb z ogljem, je omogočil Goriški muzej iz grada Kromberk, v imenu katerega je spregovoril mag. Andrej Malnič. Predsednica SSO Marija Ferletič in sama domačinka iz Doberdoba je v svojem lepem nagovoru poudarila, da so Dober-dobci ponosni na svojega rojaka, in se mu tudi zahvalila za podarjene slike; Lakovič je namreč pred kratkim podaril cerkvi veliko sliko apokalipse. Zvečer se je praznik nadaljeval s plesom pod šotorom, igrali pa so fantje Kraškega kvinteta s pevcem Bracom Korenom. Praznik pomladi se bo nadaljeval tudi prihodnji konec tedna. Mednarodni glasbeni natečaj Alfredo Marcosig V letošnji štirinajsti izvedbi lepo uveljavljenega mednarodnega natečaja za mlade violiniste in violončeliste s področja Alpe Jadran, ki ga organizira združenje Musiča senza frontiere (Glasba brez meja), se je v tem tednu v mestnem avditoriju Fogar (Korzo Verdi 4) pomerilo skoraj 150 nadarjenih gojencev iz glasbenih šol in konservatorijev Srednje Evrope. Natečaj pod pokroviteljstvom pokrajinske uprave je letos prvič poimenovan po lani umrlem goriškem violinistu in glasbenem pedagogu Alfredu Marcosigu; ta je bil ustanovitelj, do zadnjega pobudnik in duša natečaja, katerega prva izvedba (dokaj skromna v primerjavi z današnjimi natečaji zavidljivih razsežnosti) je bila v Fari leta 1983. V ponedeljek in torek so nastopili violončelisti, med katerimi so se odlično izkazali mladi Slovenci, ki so osvojili prvi nagradi v dveh kategorijah. Od srede do sobote so na vrsti violinisti. V nedeljo, 14. aprila, pa bo ob 17. uri v |avditoriju Fogar slovesni koncert nagrajenih solistov z mladinskim orkestrom Alpe Adria. -------------- 11. Film Video Monitor v Gorici Od 13. do 16. aprila bo v Gorici 11. Film video monitor. V soboto, 13. t.m., bo na otvoritvenem večeru ob 20. uri v Kulturnem domu odprtje razstave Ljubljana-Trst-Gorica: j Kinematograf 1896-1918. V avli Kulturnega doma bodo nameščeni računalniki, prek katerih bo imel vsakdo prost j in brezpalčen vstop v omrežje Internet, to bo t.i. cybercate. j Na otvoritveni projekciji bodo v soboto zvečer vrteli celovečerni film Carmen režiserja Metoda Pevca, avtorski film j z ljubljansko ambientacijo, pred filmom pa bodo predvajali kratko humoresko Amira Muratoviča Utrinki iz snemajna. O 11. FVM bomo še podrobneje poročali. S 1. STRANI SLOVENSKO SOLSTVO PRED NOVIMI IZZIVI Šolarji, ki so končali slovenske šole v Gorici, do nedavnega niso imeli težav pri zaposlovanju; sedaj pa ni več tako, saj je razpad Jugoslavije skorajda uničil izvozno-uvozne dejavnosti; tudi terciarne dejavnosti nazadujejo, Slovenija se hitro razvija in bo prej ali slej stopila v Evropsko zvezo, kar bo zahtevalo od dijakov in šol nova spoznanja in znanja, drugačno pripravljenost in poklicne usmeritve. Če kdo še upa v zlate čase, se bridko moti, saj bo obmejno področje iz-ginilo v trenutku, ko bodo sprejeli Slovenijo v EU. Po Orlovem mnenju bi naši dijaki morali izredno dobro znati jezike, in to začenši pri slovenskem in italijanskem. Povedal pa je tudi, da se bo od novih maturantov lin diplomirancev na fakultetah zahtevalo veliko več (žrtev, saj zaposlitve skoraj gotovo ne bodo našli na [Goriškem; treba jo bo iskati na Videmskem in celo o-krog Pordenona. Ob koncu (svojega posega je Igor Orel dejal, da bi se moralo tudi slovensko šolstvo nujno Ipovezati z gospodarstveniki, šolniki bi morali iskati (gospodarstvenike in ne obratno. rattona ^^^ostilna 1070 - 1990 'Devetak zaprto v ponedeljek in torek di Devetak Agostino 8 C. s.n.c. VRH SV. MIHAELA 48 (Sovodnje ob Soči) tel. 882005 Na goriškem srečanju o bodočnosti slovenske šole |je bila večina prisotnih iz (šolstva, kar je po svoje zelo lepo. Po drugi strani pa to kaže tudi na to, kako malo se vsi Slovenci zanimamo za šolstvo. Zavedati se moramo, da je slovenska šola temelj našega obstanka v !Italiji; brez nje nas v nekaj desetletjih ne bo več in je (zato prav, da se za njene težave vsi zanimamo. V debati, ki je sledila predavanjem, je bilo čutiti veliko grenkobe in apatičnosti; bilo je čutiti, kako se šolniki zavedajo, da jih v njihovem trudu nihče ne pod-pira. Bilo je seveda izrečenih tudi veliko lepih besed. Nekateri ravnatelji so orisali svoja izkustva in videnja na preobrazbo slovenskih višjih šol, vsem pa je bilo skupno to, da l)i se za šolske ■ probleme morali zanimati tudi drugi iz naše skupnosti. Če je res, da je slovenska šola temeljnega pomena za naš obstoj, bi bilo nujno Ivsaj podpreti slovenski šolski sindikat, ki nima niri (sobe niti svojega telefona; naši sindikalisti delajo vse na svoje stroške. Goriški večer o šolstvu v (tretjem tisočletju je težave .slovenskih šol samo nakazal. Kako in če jih bo kdo reševal, bomo šele videli. ;Mirno in z gotovostjo pa (lahko rečemo, da se vsi problemi ne bodo sami rešili; pa tud' to, da šolnike preveč (puščamo ob strani in jih ne poslušamo. Lahko tudi dodamo, da sami šolniki naj-ibrž ne bodo zmogli vsega tudi zato, ker pravzaprav ne jvedo, kako naj to storijo. V našem šolstvu torej ne-(kaj ni v redu, nekaj pušča. Žal se tega zavedajo le šolniki in starši otrok, ki pa ne morejo storiti veliko. Večer je pokazal, da bi se na podobnih srečanjih morali večkrat zbirati in javno govoriti o problemih celotne sloven-|ske skupnosti v zamejstvu. V Gorici so prisotni bili plat (zvona našemu šolstvu. Lahko samo upamo, da niso (tega počeli že prepozno. INTERVJU / ALESSIO STASI TISOČLETNICA, SREČANJE MED NARODNIMI SKUPNOSTMI DANIIEL DEVETAK Alessio Stasi je pred kratkim prejel Flajbanovo štipendijo. Marsikdo pozna njegovo živo zanimanje za poglabljanje predvsem goriške zgodovine. Da bi kaj več izvedeli o njem, smo se z njim pogovorili. Alessio, prejel si Flajbanovo štipendijo, priznanje za prehojeno pot, spodbudo za prihodnje načrte. Katera je na kratko tvoja študijska pol? Srednjo šolo sem opravil v Gorici, potem sem študiral na klasičnem liceju Primož Trubar, ki sem ga končal z odliko. Nato sem se vpisal na leposlovno fakulteto tržaške univerze, kjer sem izbral smer klasične filologije. Kaj ti pomeni ta izbira? Klasična filologija zame ni sama sebi namen. Klasiko pojmujem kot nekaj, kar je še vedno živo. Antika nam mora še naprej pomeniti vez med evropskimi narodi na podlagi skupne civilizacijske podlage. Klasična filologija mi služi predvsem za razbiranje pričevanj iz preteklosti. Zgodovina mi je prvo in najpomembnejše zanimanje. Študij je zale le osebna intelektualna dejavnost ali tudi možnost konkretnega poseganja v prostor? )az sem velik individualist. Določene zadeve poglabljam, ker čutim posebno zanimanje zanje. Kdor pa se dokoplje do nekaterih spoznanj, je po mojem dolžan svoja dognanja posredovati tudi javnosti. Ali /joglabljaš v lem trenutku kaj posebnega't V tem času se posvečam zlasti slovenski zgodovini 16. stoletja. Zanimata me pomen in vloga, ki ju je protestantizem dejansko odigral pri ustvarjanju slovenske narodne zavesti. Ob tem še posebej poglabljam zametke, razvoj in posledice luteran-stva na Goriškem. Odkril sem tudi nekaj izvirnih, a še neznanih pričevanj iz tega obdobja, ki bi utegnila nekoliko osvetliti vlogo Slovencev na Goriškem v tem času. Ali imaš kakšne posebne načrte? Gradivo iz mojih predalov je zelo raznoliko. Veliko je tematik, ki bi jih lahko razvil, nekatere izmed teh so na krajevni ravni še neobdelane. Ker sem pri delu kar se da temeljit in natančen, se mi rado zgodi, da nisem nikoli povsem zadovoljen s svojimi raziskavami. Zato od mojega dela ne pride prav veliko v javnost. Kaj pa tvoje sodelovanje s Katoliško knjigarno? Sem eden članov oz. svetovalcev pred kratkim ustanovljenega društva Ars, ki bo skrbelo za kulturno delovanje in razstave galerije Katoliške knjigarne. Poleg tega pripravljam še raziskavo o nastanku in razvoju Katoliškega tiskovnega društva in Katoliške knjigarne. Dosti se govori o J) roslavlja n ju bližajoče se tisočletnice prve omembe Gorice. Kako misliš, da bi jo morali proslavljati Slovenci? Mislim, da zaenkrat, ko manjka še pet let do obletnice, proslave niso še pomembne. Kar se tiče goriš- kih Slovencev, sem prepričan, da bi se morali bolj posvetiti raziskovanju delovanja in vloge, ki so jo naši predniki odigrali tako na kulturnem kot na družbenem področju. Tej nalogi se je treba posvetiti z vso resnostjo in ne več na ravni priložnostnega zgodovi-narstva, ki vse prepogosto polni naše knjižne police s povprečnimi proizvodi. Treba je biti vestni in natančni. Obžalujem, da mesto, ki je bilo tisoč let eno najpomembnejših kulturnih središč ne samo goriških, ampak vseh Slovencev, še vedno nima popolne knjige o svoji zgodovini in da se ne najde človek, ki bi se temu resno posvetil. Italijani imajo med drugimi odličnega poznavalca krajevne zgodovine in umetnosti Sergia Tavana. Mislim, da bi si Gorica zaslužila imeti tudi slovenskega zgodovinarja na isti ravni. Na tisočletnico moramo gledati mirno, brez političnih ali ideoloških bremen. Predvsem pa se moramo resnično in ne samo s priložnostnimi frazami zbližati z ostalima narodnima skup-nostima, tako z Italijani kot s Furlani. Tisočletnica naj bo torej osnovana na iskrenosti in pravem sožitju med tukaj živečimi narodi. Nov regulacijski načrt v Sovodnjah Sovodenjski občinski svet je v sredo, 27. marca, na izredni seji sprejel dokument z naslovom Navodila za sestavo novega splošnega regulacijskega načrta. Omejitve Kraškega oz. Soškega parka v bistvu ni, zato naj bi uprava pri urejevanju okolice upoštevala tudi želje občanov. Na Vrhu sv. Mihaela bodo uredili jamo Kraljica Krasa in njeno okolico. Za Sovodnje, Rupo in Peč je predvideno, da se ohranijo vaška jedra taka, kot so. Na območju Rubij bodo uredili grad in okolico, v bližini sovodenjske cerkve bo nastal trg, središče občine. Na mestu sedanjega poslopja otroškega vrtca bodo trg, občinsko središče in novi sedež občine. Novi otroški vrtec bodo zgradili blizu osnovne šole. Ob železniškem nasipu na pečanski strani bodo v Malniščah v Rubi j i zgradili novo cesto za obrtniško cono. Pri pripravi in izdelavi regulacijskega načrta bo sodeloval svetovalec SSk Julijan Ožbot, za kar se je župan Petejan svetovalcem SSk tudi zahvalil. Zupan je seznanil prisotne tudi s težavami glede šolskega avtobusa, s katerim mora upravljati občina in bo zato zaradi prezaposlenosti občinskih uslužbencev popoldanska vožnja otrok iz vrtca na Vrh sv. Mihaela ukinjena. Svetovalec SSk Benjamin Čern ic je ob tem dejal, da obstaja nevaronost, da starši ne bodo več vpisovali otrok v sovodenjski vrtec. Govorili so tudi o razlaščenih zemljiščih, o težavi, ki se vleče že desetletja.---------- R. DEVETAK Pri Kostanjevici neposreden prehod državne meje Ministrstvo za notranje zadeve Slovenije je v soglasju s carinsko upravo in po sporazumu s pristojnimi italijanskimi oblastmi izdalo dovoljenje o neposrednem prehajanju slovensko-italijanske meje pri Kostanjevici nad Novo Gorico. Mejo lahko brez formalnosti prečkajo verniki iz Gorice, ki se želijo udeleževati maš ali drugih cerkvenih obredov na Kostanjevici. Obiski so dovoljeni ob nedeljah in drugih cerkvenih praznikih. Neposredno prehajanje meje je dovoljeno od 8. do 13. ure, olajšava pa bo veljala do 28. julija 1996. Pozneje bo dovoljenja mogoče podaljševati. Verskih obredov na Kostanjevici se najraje udeležujejo prebivalci Placute v Gorici. To območjefoz. tamkajšnji rajonski svet) naj bi se letos tudi pobratilo s Solkanom. Placuta je namreč nekoč sodila pod občino Solkan in tudi pod solkansko župnijo. —-........ Vaje civilne zaščite na šolah Otroci št and ruške OŠ Fran F rjavec pred gasilskim vozilom Na slovenskih šolah na Goriškem so bile konec marca vaje civilne zaščite, pri katerih so sodelovali gasilci in zdravstvene enote. Učno osebje in otroci so precej časa skrbno vadili in dokazali, da so pripravljeni na primer nesreče ali naravne katastrofe. Ob alarmnem signalu so nemudoma zapustili šolsko poslopje in se urejeno podali na odprt prostor. Poskrbeli so tudi za simulacijo ponesrečenega otroka in ga varno prenesli na rešilno vozilo. Seznanili so se tudi z drugimi dejavnostmi, ki so potrebne, da se ob nevarnosti izognemo neprilikam. —— SKLAD DORCE SARDOČ v sodelovanju z ODSEKOM ZA ZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI - TRST, in NARODNIM MUZEJEM - LJUBLJANA prireja posvet DORČE SARDOČ LIK SLOVENCA IN P R O TIF A ŠIS TA SODELUIEIO: Boris M. Gombač, Lida Turk, Milica Kacin-VVohinz, Milan Pahor. Ustanovitev in delovanje Sklada "Dorče Sardoč" bosta predstavila Peter Sanzin in Boris Peric Kulturni dom - Gorica petek, 19. aprila 1996, s pričetkom ob 18. uri. OBVESTILA Romanje v Lurd z modrim vlakom, ki ga prireja UNITALSI, bo od 27. julija do 2. avgusta. V slovensko skupino se je začelo vpisovanje: ponedeljek, od 9. do 10. ure v župnijskem uradu pri sv. Ivanu v Gorici (tel. 32075) ali v Zavodu sv. Družine (tel. 530341). Vedno na razpolago za pojasnila. ACM Gorica vabi k maši za edinost v ponedeljek, 1 5. t.m., ob 16.30 v Zavodu sv. Družine. Kulturni dom - Gorica: v petek, 1 2. aprila, bo v okviru Srečanj z avtorji gost slovenski književnik dr. Boris Paternu, ki bo predstavil drugo knjigo obsežnega načrta Slovensko pesništvo u-pora, ki je izšla pri Dolenjski založbi. Pričetek ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma. Zaradi pomanjkanja prostora bomo darove objavili naslednjič. Ob izgubi dragega Jelka Ferletiča izreka iskreno sožalje Nevi in družini cerkveni pevski zbor iz Doberdoba. KATOLIŠKA KNJIGARNA - TRAVNIK 25 Vljudno Vas vabimo na odprtje razstave slikarke PATRIZIE DEVIDE’ Umetnico bo predstavil loško Vetrih. Galerija Katoliške knjigarne, petek, 12. aprila 1996, ob 18. uri. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na kabaret VAJE V SLOGU avtor R. Quenenu režija Edita Frančeškin, izvirna glasba Nevio Miklavčič, izvedba SKD Tabor - Opčine nedelja, 14. aprila 1996, ob 18. uri, v domu Anton Gregorčič v Štandrežu. SKD HRAST - DOBERDOB PRAZNIK POMLADI PROGRAM: • PETEK, 12. APRILA ob 21. uri: tekmovanje v briškoli - gastronomske nagrade, ob 21 uri: ples z ansamblom |UKE- BOX • SOBOTA, 13. APRILA ob 21. uri: ples z ansamblom HAPPY DAY • NEDELJA, 14. APRILA ob 15. uri: start tekme II. Pokal pomladi- kross tekma z gorskimi kolesi, odprta vsem amatarjem, ob 14. uri: podelitev štartnih številk in ogled proge, ob 18.30: nagrajevanje najboljših kolesarjev II. Pokala pomladi, ob 19.30: ples z ansamblom Kraški kvintet in Braco Koren, ob 20.30: modna revija Anni verdi e selective team. Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in domačo kapljico. Večji del programa bo potekal v pokritem šotoru. Vstop prost. Vabljeni! SCGV EMIL KOMEL KONCERTNA SEZONA 1995/96 pihalni kvintet SLOWIND Komorna dvorana Slovenskega centra za glasbeno vzgojo E. Komel, ponedeljek, 22. aprila 1996, ob 20.30. -f ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Božidarja (DARKA) GORJANA se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Francu Močniku in g. Cvetku Žbogarju. Svojci -j- Zapustila nas je naša draga Pina RAZPOK VD. SUSIČ V soboto, 13. t.m., jo bodo ob 9. uri prepeljali iz mrtvašnice v ul. Costalunga v opensko župno cerkev, po maši pa na pokopališče v Gorico, kjer bo pogreb ob 11.30. Žalostno vest sporočajo sinova Gianni in Emidij, snaba Lučka ter vnuki 11 ČETRTEK 11. APRILA I 12 ČETRTEK 11. APRILA I «)<)(» BENEŠKA SLOVENIJA KANALSKA DOLINA POIGRAVANJE S ČEDERMACI... Nedavno je bil v go-riškem Kulturnem domu na sporedu večer, posvečen slovenskemu beneškemu duhovniku in starosti msgr. Pas-kvalu Gujonu. Prav je, da je bilo tako srečanje v Gorici, ki je vedno čutila globoko povezanost z beneškimi Slovenci. Nekoliko manj prav pa je, da se organizatorji večera niso znali ali hoteli izogniti nevšečni politični manipulaciji z beneško duhovščino, katere ugleden predstavnik je prav prej o-menjeni dolgoletni ma-tajurski župnik. Če misli predstavitelj večera, ki je sam tudi predsednik Zveze Slovencev v videmski pokrajini, v svoje pristranske politične namene zlorabljati svetle figure naših Čeder- macev, je to seveda njegova stvar. Ni pa njegova zasebna stvar javno potvarjati in izkrivljati dejstev, ki zadevajo širšo problematiko slovenske narodne skupnosti tako v prostoru ob Nadiži kot ob Soči in ladranu. Njegovi izpadi na račun tukajšnje duhovščine kot tudi nizkotni napad na j današnje zadržanje matične domovine (ki ga je primerjal s fašističnim preganjanjem!) so ne le skrajno neokusni, ampak naravnost izzivalni in žaljivi. Vidi se, da idejno in politično enoumje, ki je tudi v deželi pod Matajurjem žal vedrilo in oblačilo skoraj pol stoletja, še vedno dela komu zavidanja vredne (skomine! --------- A.B. KOROŠKA JE SPET PELA Letošnji koncert Krščanske kulturne zveze v Celovcu, ki je bil zadnjo marčevsko nedeljo v Dvorani glasbe v Celovcu, je nosil podnaslov Pesem povezuje. Deset nastopajočih zborov je bilo namreč pobratenih med seboj in nekateri so zapeli tudi v "duetu". Čeprav so se mnogi bali, da zaradi cvetne nedelje ne bo dobrega obiska, se je zbralo lepo število poslušalcev, ki so bili za svojo zvestobo nagrajeni z dobrim dve uri trajajočim glasbenim užitkom. Predsednik KKZ dr. Zerzer je med častnimi gosti lahko pozdravil ljubljanskega pomožnega škofa Urana, krškega kanclerja Krištofa, slovenskega konzula in predstavnike raznih političnih ter kulturnih organizacij. Koroška poje je stara že skoraj četrt stoletja in od vsega začetka posve-čena pred petimi leti umrlemu salezijanskemu duhovniku in kulturnemu delavcu Francetu Ciganu. Za to obletnico namerava KKZ izdati zbirko njegovih zborovskih skladb. Med nastopajočimi so bili: MePZ Gallus iz Celovca in Singgemein- ischaft Gmund, ki so kot pobrateni skupaj zapeli Rož, Podjuna, Zila; MoPZ Vaščani pojo iz Zgornje vesce, ki so s svojim voditeljem joškom Kovačičem in njegovim temperamentom zelo navdušili poslušalce ter se na enem od teh koncertov pobratili oz. popestrili z ženskim Višarskim kvintetom iz Ukev v Kanalski dolini; MePZ iz 1 Radiš, ki se je že pred | dobrimi 30 leti pobratil s pevskim zborom Koledva iz Krope, ki ima za seboj že 1 870 nastopov; MePZ Peca iz Globasnice, ki bo letos obhajal 40-letnico Idelovanja in je navezal prijateljske (ne pa še pobratenih) odnose z izborom Ruda Severss iz Gorišnice pri Ptuju, ter MePZ Danica iz Št. Primoža, ki je s svojimi več kot 60 pevci šele na za-|četku prijateljstva z akademskim pevskim zborom Tone Tomšič iz Ljubljane, ki je bil "zvezda" popoldneva. Pisano druščino je predstavljala in povezovala med seboj Marica Stern-' Kušej, ki je s svojimi včasih pikrimi besedami zabavala tako pevce kot poslušalce lin je tudi vredna pohvale. ---------- R.B. Z velikim zadovoljstvom poročamo o občnem zboru Zavoda za slovensko izobraževanje iz Špetra. Ustanova je za beneškega človeka primarnega pomena, saj deluje le na omejenem nivoju zasebnega poučevanja, edinega, ki ga dopušča italijanski sistem, in tako rešuje problematiko jezikovnega pouka v Beneški Sloveniji. Danes sta Zavod oz. dvojezični center deležna nujne pozornosti tudi tistih, ki so ju do nedavnega prezirali. Visoko število otrok (gre za največji šolski center Nadiških dolinah), kar kaže na zaupanje staršev, nekako sili tudi oblasti k razmisleku in pozornosti. ZAVOD ZA SLOVENSKO IZOBRAŽEVANJE V ŠPETRU Velja pa poudariti, da poleg pouka v dvojezičnem centru prireja Zavod tečaje slovenskega jezika po Benečiji, sodeluje pri pobudah za ovrednotenje domačega jezika in kulture predvsem z zadrugo Lipa, obenem pa tudi z domačimi društvi. Predsednik P. Petričič je izrazil zadovoljstvo nad številnimi dejavnostmi, ne gre pa prezreti odprtih vprašanj: predvsem pereče je šolanje slovenskih otrok po osnovni šoli v Špetru, kajti srednjih oz. višjih slovenskih šol v Benečiji ni. Drugi problem špetrske šole pa predstavlja njen pravni status: dvojezični center je namreč šola, ki deluje na privatni ravni. Solo je treba vključiti v državni šolski sistem. Dokumentacijo za parifikacijo osnovne šole je Zavod vložil decembra lani; treba se je torej le prepustiti italijanskemu birokratskemu ritmu in občasno spomniti naše predstavnike na odprto vprašanje. Ob raznih pohvalah, ki jih je bil Zavod deležen v zadnjih časih, pričakujejo sedaj konkretna prizadevanja in dejanja manjšinskih organizacij in matice, če že radi poudarjamo naddržavni slovenski prostor oz. potrebo po geografski povezanosti naše manjšine v Italiji. --------- E.j. OBVESTILO V Beneški galeriji v Špetru bo v soboto, 13. aprila, ob 19. uri odprta osebna razstava likovnih del Edija Žerjala iz Trsta. V zadnjih dneh marca so v Kobaridu predstavili za nekatere italijanske kroge oz. za gospo Agnellijevo sporni knjigi o italijansko-slovenskih diplomatskih odnosih. Gre za dve publikaciji, in sicer Gombačevo študijo Slovenija-ltalija od preziranja do priznanja, posebno zanimivo, saj je sam tržaški zgodovinar, član mešane komisije, ki proučuje kulturno-zgodovin-ska odprta vprašanja na dvostranski ravni. Skupaj z omenjeno študijo pa je bila nujna tudi posebna zbirka z vsemi (podpisanimi) dokumenti oz. listinami v originalnem jeziku, ki se tičejo odnosov med državama. Uvodno besedo je obema knjigama napisal slovenski zunanji minister. Zoran Thaler (zgoraj) in predsednik parlamenta Jožef Školč (spodaj) sta bila tudi sama prisotna na predstavitvi. Večer v Kobaridu je bil zato dvakrat zanimiv za slovensko manjšino; po eni strani za publikaciji, saj ravno THALER IN SKOLC V KOBARIDU TUDI O BENEČANIH ERIKA jAZBAR obmejni prebivalci vsak dan doživljajo posledice težkih odnosov med državama; obenem pa tudi zato, ker se je delegacija sosedov Benečanov lahko sestala z najvišjimi predstavniki slovenske oblasti. Na srečanju s slovensko beneško manjšino sta se slovenska politika dotaknila predvsem slepe ulice, v kateri tičijo danes meddržavni odnosi, vezani na zaviran vstop Slovenije v EU, ter "obogatenimi" z nekaterimi strumentaliziranimi raziskavami o polpretekli zgodovini. Po drugi strani sta predstavnika poudarila plodne sosedske odnose med matico in deželo Fjk. Sodelovanje in prijateljstvo ob meji sta namreč nujno potrebna za prihodnost oz. gospodarski preporod teh kra- jev. Gospodarski problemi slovenske manjšine na Videmskem so tako zavzeli ' pomemben delež razgovora. Nakazane so bile tudi nekatere rešitve v obliki koordinirane pomoči, saj je o-hranitev delovnega mesta v domačem okolju obenem tudi življenje teh krajev. Te-! matik prav gotovo ni manj-j kalo, saj odprtim problemom slovenske manjšine ni konca. Vendar spomnimo, da je bil pred kratkim v naših krajih na obisku tudi sekretar za Slovence po svetu !Peter Vencelj. Zato lahko mirno povemo, da so v Sloveniji z našim stanjem oz. | problemi dobro seznanjeni, če doslej še niso bili. ZGODBE ŽIVLjENjA KAKTUS Skupaj sla hodila celo desetletje. Vedno sta sanjarila o motorjih in tako sta poznala vse znamke in vedela za vse cene... Nikoli je ni bilo doma. Za šolo se je bolj malo zanimala, a kljub vsemu je zlezla do mature. Nekega dne reče možu: "Ti, zdi se mi, da se pri naši hčerki nekaj ohlaja!" On, ki se ni nikoli ukvarjal s lo družinsko psihologijo, ji kratko odgovori: "Veš kaj, najpomembnejše je, da se ne ohlaja i^ri naju! Mularija je mularija!" Čez nekaj dni mami zaupa, da sla se razšla. On je nekaj časa hodil točit solzice in prosil njeno mamo, da bi se pobotala. Ta je kratko zaključila: "To je vajina stvar, uredita sama!" Kmalu zatem sreča drugega princa. Nekega dne med kosilom to tudi pove mami. Ta se razjezi, polije skledo juhe in zaropota: "Ti poslušaj, ali jih boš menjala kar tako tja v tri dni..." Sledile so običajne "mamine litanije", kot je temu ona rekla, in stvar se je pomirila. Potem je zopet začela: "S tem se vsaj lahko pogovarjam, s prejšnjim se nisem mogla..." Mama pa kratko: "Ti, kaj sta samo molčala? Je bil prejšnji samo tiho?..." "Ne," nadaljuje, "s tem se lahko resno menim, prejšnji je govoril samo o motorjih..." Mama pa kratko: "Ta pa verjetno o letalih ali o vremenu..." Potem pa mama doda: "Ti poslušaj, od kdaj pa se ti sploh znaš pogovarjati? Se spominjaš, kako je bilo v šoli? Nič nisi bila nikoli kriva, |četudi si bila... Tu pa se vidva pogovarjata resno..." Mami je zaenkrat bilo vsega dovolj in je odšla na vrt. Kmalu nato je zazvonil telefon in ona je proti pričakovanju ostala doma. O zadevi niso več govorili, čeprav je mama slutila, da se stvar razvija dalje... Ko je bila nekega večera družina zbrana pri mizi, je mama najprej zapazila, da je hčerka pripravila en krožnik več. Misli si svoje, vendar proti koncu večerje le pripomni: j "Vidi se, da te do mature niso naučili šteti! Poleg tega pa z vso svojo brihtnostjo še danes ne veš, koliko nas je pri hiši..." Ona je bila tiho in mirno jedla dalje... Ko je bila | večerja že skoraj gotova in se je oče odpravljal k televiziji, je nekdo pozvonil. Nihče se za to ni zmenil in le mama je pripomnila: "Kakšna olika, da sedaj nekdo prihaja...", pa gre pogledat, kdo je. Ko odpre vrata, stoji pred njo tujec z velikimi bodečim kaktusom. Kratko odgovori: "Ste že prava. IJpam, da vam bo roža všeč!" Izroči kaktus, | jo lepo poljubi in nadaljuje: "Je ostalo še kaj od večerje? Sem zelo lačen!" Ona se ni takoj znašla, saj bi mu najraje j zabrusila v glavo kaktus in mu primazala še krepko I klofuto... Odšla je do štedilnika in pogledala, kaj je še ostalo od večerje... Kmalu so spoznali, da je v njihov hišni mir vdrl nekdo, ki pozna srčno kulturo, da jih spoštuje, se res z njimi pogovarja, se zanje zanima in jih tudi posluša... Ta prvi stik je bil nenavaden. Ko so si ob deseti I obletnici poroke nazdravili, so se ob njej nasmejali. Kljub vsemu je prav ta stik ostal še naprej svež in nepozaben j kot odraz ogledala družinske vzgoje. ------------- A. VELIKONOČNA PRAZNOVANJA, STAVKE ZDRAVNIKOV... BO SV. OČE PRISPEVAL K UMIRITVI POLITIČNIH NAPETOSTI? FRANC GODNIČ - ZLATOMAŠNIK MARJAN DROBEŽ V Sloveniji so velikonočne praznike doživljali na tradicionalen način s cerkvenimi obredi, vstajenj-skimi procesijami in molitvami. Država je Cerkvi vrnila svetišča sv. Jožefa na Poljanah, ki pa je v zelo slabem stanju, tako da bo treba opraviti veliko obnovitvenih del. Zal je največji cerkveni praznik motila stavka zdravnikov in zobozdravnikov, ki je v začetku imela le gmotne cilje, postopno pa je stavka dobila izrazito politični značaj. ZDRAVSTVO V zdravstvu je marsikaj narobe, zaradi česar imajo prav tisti, ki opozarjajo na posledice prejšnje socialistične ureditve. Vlada se je pri urejanju razmer dolgo obotavljala; v svoji politiki je vzpodbujala predvsem privatizacijo zdravstva, s čimer je ustvarjala vtis, da bo v Sloveniji v prihodnje zdravstveno varstvo zagotovljeno najbolj tistim, ki bodo storitve lahko sami plačevali. V zasebnih ambulantah dela že okoli tisoč zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, ki so imeli svoje ordinacije odprte tudi med stavko v javnem zdravstvu. Privatno zdravstvo je na stavko vplivalo že zaradi tega, ker so dohodki zdravnikov v zasebnih ambulantah domnevno celo do dvajsetkrat večji od plač v javnem zdravstvu. Zanimivo je, da med stavko nihče ni objavil natančnih podatkov o tem, kolikšne so pravzaprav plače v javnem zdravstvu, torej dohodki, ki bi jih morali povečati. Sindikati zunaj zdravstva so zato kritični in trdijo, da prave plače v javnem zdravstvu pravzaprav prikrivajo, kar naj bi pomenilo, da niso tako majhne, kot uradno zatrjuje sindikat zdravnikov in zobozdravnikov FIDES. Vlada opozarja, da bi poviški plač, ki jih zahteva FIDES, povzročile za skoraj 4 milijarde tolarjev novih izdatkov iz državnega proračuna. Zahteve po povišanjih plač v drugih sektorjih t.i. negospodarstva pa bi znašale nadaljnjih od 9 do 10 milijard tolarjev. Boje se, da bi se zaradi novih izdatkov za plače inflacija v Sloveniji lahko občutno povečala. EKONOMSKI STATUSI Odnosi med raznimi dejavnostmi v negospodarstvu in gospodarstvu so taki, da nihče ne pristane na elitizem in posebno vrednost posameznih poklicev, seveda ob enakih ali vsaj podobnih izhodiščih. Od tod tudi težnje po novih stavkah. Najvišji status v državi naj bi imeli zlasti poslanci, sodniki, zdravniki in zobozdravniki. Neka poslanka, ki je po poklicu zdravnica-specialistka, je o tem zapisala naslednje: "Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bodo zdravniki, ki držijo vsakega človeka v napetosti z enim od najmanj obvladljivih strahov, s strahom pred smrtjo, zavedeli svoje strahotne moči in se s svojimi zahtevami, tudi z uporabo stavke, poskušali približati gospodarski in politični eliti, ki neusmiljeno trga meso s slovenskega narodnega telesa." POVEZAVE Z VOLITVAMI? Jasno in dokazano je, da je povezano z volitvami v državni zbor, karkoli se v slovenski politiki zdaj dogaja. Za ponazoritev razmer in vzdušja, ki najbrž nimajo primera v drugih demokratičnih državah, navajamo, da je imela Socialdemokratska stranka 25. marca v Ljubljani 1. izredni kongres, ki je menda potekal v nekakšni ilegali. Najbolj razširjeni slovenski časnik je o tem prejšnjo nedeljo zapisal, "da medtem ko SOVI (Slovenski obveščevalni in varnostni službi) kot skozi rešeto odtekajo informacije, si Socialdemokratska stranka lahko privošči tolikšno stopnjo konspiracije, kot je bila nekdaj dana le komunistom." IZREDEN OBISK PAPEŽA Morda bo pomirjenje duhov, ki si ga predvsem navadni ljudje zelo žele, lahko vzpodbudil sv. oče ob svojem bližnjem obisku v Sloveniji. Ta bo glede na razmere v naši državi imel velik pomen in razsežnosti. O tem je v svoji velikonočni poslanici razmišljal tudi nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, ki je ponovil, "da bo za Cerkev na Slovenskem in za našo državo papežev obisk izreden zgodovinski dogodek." Dr. Maksimiljan Jezernik, rektor zavoda Slovenika v Rimu, poudarja, "da bo poglavar vatikanske države z obiskom potrdil naklonjenost naši mladi državi Sloveniji." Niko Grafenauer, eden najpomembnejših predstavnikov slovenske kulture, pa meni, da je papežev obisk treba videti tudi "kot afirmativno dejanje v odnosu do Slovencev pred svetovno javnostjo." Iz uradnih seznamov je razvidno, da letos obhajajo zlatomašni jubilej naslednji duhovniki koprske škofije: Janez Filipič, Franc Godnič, Anton Melinc, Vladimir Pirih in Srečko Šuligoj. Eden od teh, in sicer Franc Godnič, je bil zaradi bolezni predčasno posvečen 23. februarja 1946, tako da je v letošnjem letu že dopolnil 50-letnico mašništva. Skupaj s sobrati je ta jubilej obhajal 24. februarja letos na Sveti gori. Slavljenec se je rodil 22. decembra 1920 v kmečki družini v Komnu, šolal se je v Gorici in na Reki, ma-šniško posvečenje je prejel v Gorici. Lepo število svojih duhovniških let, 22, je preživel v Biljah, kjer je zapustil močan pečat tako v župnijski pastorali kot v katehetskem udejstvovanju, pomembnem za širšo skupnost. Skupaj z bratom Bernardinom, župnikom v sosednji Vrtojbi, kasneje pa v sodelovanju z Albertom Metlikovcem, župnikom v Šempetru pri Gorici, je po vojni kot prvi v Sloveniji začel sestavljati in razmnoževati na ciklostil sodobne katehetske priročnike, namenjene osnovnošolski mladini. Le-ti so se že v 50. letih, sicer značilnih po ostrem marksističnem ideološkem pritisku, razširili po Goriškem in drugod po Sloveniji. Bil je tudi med pobudniki mladinskega lista Veslajmo, ki so ga prav tako razmnoževali na ciklostil. V katehezo je uvedel številne novosti, zavzemal se je tudi za verouk predšolskih otrok in mladinski pošolski verouk. Iz Bilj je leta 1970 bil premeščen v Podnanos, kjer je začel s pastoralno dejavnostjo med zakonskimi skupnostmi. Kasneje se je naselil v rodnem Komnu, od koder je u-pravljal Gabrovico na Krasu, dušnopastirsko pa je pomagal tudi v Kobjeglavi in Štanjelu. Pri obhajanju zlate maše Franca Godniča na Sveti gori je bil slavnostni govornik msgr. Renato Pod-beršič, generalni vikar koprske škofije. Zlato-mašnik bo svoje slavje po-novil skupaj z drugim slavljencem, Srečkom Šuligojem, sredi junija letos v Komnu. 1--------M.V. IZ PRIMORSKIH SREČANJ GORIŠKA GLASBENA DEDIŠČINA "V BELEM" V vsaki številki Primorskih srečanj je objavljenih veliko aktualnih člankov, ki se nanašajo na Slovenijo, pa tudi na zamejstvo. Med prispevki zadnje številke je poglobljeno poročilo Tatjane Gregorič, profesorice muzikologinje in sociologinje, odgovorne urednice revije ter časnikarke-urednice novogoriškega Studia Radia Koper, o poslanstvu Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici. Značilen je že naslov prispevka, ki se glasi Goriško glasbeno dediščina v "belem". Gre za izpoved in obračun z usedlinami prejšnje ideologije, ki so nekdaj usmerjale avtorico. Tatjana Gregorič najprej citira misli gospoda Andreja Bratuža, zdaj tudi glavnega urednika našega tednika, "da se je slovenski zamejski prostor ohranjal in se ohranja predvsem z orožjem duha. Od kmečkih uporov dalje se primorski Slovenci upiramo nasilju in krivicam s pesmijo, besedo in glasbo. Samo z močjo duha, kulture in vere lahko vsemu navkljub ponosno korakamo v svoje zarje Vidove." V nadaljevanju svojega prispevka omenja, da je ob branju omenjenih misli, ki so zapisane v uvodu lične knjižice, izdane oktobra 1989 ob 30-letnici ZSKP v Gorici, še z veliko nejevero, nezaupanjem in nerazumevanjem zrla v slovensko zamejstvo na Goriškem, predvsem tisto, ki se je odevalo v bele ideološke barve. "Vzgojena v duhu komunističnega ideala družbe, sem ob pisanju diplomske naloge (Glasbeno delogoriškega skladatelja Emila Komela) v osemdesetih letih nenehno begala med podatki, ki sem jih zbirala o glasbenem življenju v Gorici vse izpred prve svetovne vojne do druge in še po njej. Preprosto mi ni uspelo razkriti (ali se mu vsaj približati) bistva politično-ideološke razdvojenosti, ki je nastala tudi med kulturniki-glasbeniki po letu 1947. Po različnih knjigah in zapisih sem zaslepljena sledila le glasbenemu razvoju tistih protagonistov, ki so videli v marksistični ideologiji svoj idejni in kulturni vzor. V popolni skrivnosti pa mi je ostajala vzporedna glasbena zgodba Gorice, zgodba, ki so jo v marsičem bolj plodno pisali pripadniki krščanskega nazora. Vinko Vodopivec, Lojze in Jožko Bratuž, David Doktorič, Ivan Laharnar, Albert in Avgust Leban, Ivan Kokošar, Emil Komel, Anton Sever, Mirko Rener, Maks Debenjak, Mirko Filej, so imena, ki so "pisala" partituro goriškemu prostoru, imena, ki so pomembno sooblikovala goriško umetnostno ozračje. Žal mnogim med njimi ni uspelo dobiti ustreznega mesta v slovenski glasbeni zgodovini. Križni ogenj dveh velikih ideologij (desne-leve, katoliške-komunistične) je "rodil" zelo ugodne razmere, da je bila skorajda celotna goriška glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost potisnjena na rob (in celo izven njega) slovenske glasbene pripovedi. Njeno dragoceno in omikano poanto mnogi odkrivamo šele v zadnjih treh, štirih letih, medtem ko so jo vsa leta skrbno negovali in ohranjali živo entuziasti Zveze slovenske katoliške prosvete v Gorici". Prof. Tatjana Gregorič nato v svojem zanimivem in z iskrenostjo navdahnjenem prispevku analizira in ocenjuje vlogo, delovanje in uspehe ZSKP in delež posameznih glasbenih osebnosti in kulturnikov v njej. ------------- M. TNjfjBOLJSIff /n Yoviland V mlekarni podjetja Agroind "Vipava 1894"prevzemajo od živinorejcev oziroma kmetijskih zadrug okoli 7 5 milijonov litrov mleka letno. Predelajo ga v najrazličnejše izdelke, tako tndi v znani nanoški sir in v jogurte, ki se zelo uspešno uveljavljajo na tržišču. 13 ČETRTEK 11. APRILA 1996 14 ČETRTEK 11. APRILA 1 99(> NOVI GLAS / ŠT. 1 4 1 996 SEMINAR DEŽELNE ZVEZE ZADRUŽNIH BANK Žgoče vprašanje pranja umazanega denarja in s tem povezana razvejana mafijska dejavnost organiziranega kriminala, ki gre od razpečevanja mamil, podkupovanja, izsiljevanja pa vse tja do oderuštva, je bila tema nedavnega posebnega enodnevnega študijskega seminarja, ki ga je v palači Kechler v Vidmu organizirala Deželna zveza zadružnih bank. Seminar je bil namenjen predvsem tistim dejavnikom v zadružnih bankah, ki se najpogosteje srečujejo s tem problemom in so tudi kazensko odgovorni za natančno izvajanje ustreznih predpisov. To pa med drugim pomeni, da morajo sumljive operacije tudi uradno javiti policijskim organom. Seminar je bil seveda namenjen tudi nadzornikom, ki imajo tudi v tem pogledu natančno določene obveznosti. Seminarsko delo je vodila odgovorna funkcionarka v pravnem uradu Deželne zveze dr. Snidero, zakonske predpise pa sta osvetlila vsak s svojega zornega kota dr. Oliviero Drigani, svetnik pri Prizivnem sodišču v Trstu, in dr. Giuseppe Madda-lena, visoki funkcionar v Italijanskem deviznem uradu. Podrobno sta obdelala obsežna zakonska določila ter nato v obliki razgovora z udeleženci seminarja pojasnila številna praktična vprašanja, ki se najpogosteje javljajo v vsakodnevnem poslovanju pred bančnim okencem, od koder je seveda treba sumljive operacije "skladiščiti" v računalniški arhiv. Kot je že običaj, so se seminarja udeležili tudi predstavniki vseh treh slovenskih zadružnih bank iz naše dežele, ki aktivno sodelujejo v vseh organih in pri raznih pobudah zadružnega kredita. — (MAB) CILJ 5B: DEŽELA ZA RAZVOJ HRIBOVITIH IN ZAPOSTAVLJENIH PREDELOV Evropska skupnost je že pred dobrim letom pripravila načrt za ohranitev poseljenosti hribovitih in nerazvitih dežel. Ta načrt so poimenovali s kratico5b in je zanimiv tudi za širše področje v deželi Furlaniji julijski krajini. Vanj niso vključene občine v tržaški pokrajini. Vsekakor pa lahko Cilj 5b zanima prebivalce Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline, Karnije in tudi številnih nižinskih občin. Evropska skupnost namerava ohraniti poseljenost gorskih krajev predvsem s tem, da omogoča bivanje na te-|ritoriju. Zato je namenila Cilj 5b razvoju obrtništva in malih podjetij ter kmetijstvu in turistični ponudbi kmetij. Kmetje, obrtniki in mali podjetniki, ki so nameravali črpati sredstva iz omenjenih evropskih skladov, so zadevne prošnje imorali predstaviti na Deželno ustanovo za razvoj 1 kmetijstva ERSA do vključno 1. aprila. Obrtniki in mali industrijci so lahko zaprosili za sredstva za nakup potrebnega zemljišča ali samih hal in tudi potreb- nega orodja in mehanizacije. Kmetijstvo ima več možnosti, saj bodo dodeljena sredstva lahko potrosili za ureditev namakalnih sistemov, za ovrednotenje domačih pridelkov in za vračanje k setveni in kulturni raznolikosti. Prav tako so sredstva namenjena obnovi zgradb in shramb ter hlevov, za nakup potrebne mehanizacije in za izboljšanje higienskih razmer v hlevih. Poseben sklad je namenjen razvoju kmečkega turizma. ZAVRNJEN PRAVILNIK ZA TRŽAŠKI OFF-SHORE Pristojna evropska komisija je zavrnila pravilnik za delovanje centra za finančne in zavarovalniške storitve otf-shore v Trstu. Evropski organizmi so lani pristali na uresničitev tega načrta, a so zahtevali, da se pripravi pravilnik o delovanju, ki naj bi upošteval pogoje, in sicer, da bodo davčno-finančne olajšave časovno omejene, da morajo veljati izključno za posle z državami Vzhodne Evrope in da so zadevne operacije vezane izključno na Trst. Posebna italijanska skupina izvedencev, ki je pripravljala ta pravilnik, pa očitno ni upoštevala evropskih smernic in zato predstavljeni dokument ni bil odobren. Italija bo seveda še imela čas, da predstavi potrebne popravke oz. nov pravilnik, ki naj upošteva določila Evropske komisije za nadzorovanje nelojalne konkurence v državah članicah. ZGONIK - VARIANTA REGULACIJSKEGA NAČRTA Na županstvu v Zgoniku je do 27. aprila, ob delavnikih od 9. do 11. ure in ob praznikih od 14. do 15. ure, na ogled podrobni načrt variante št. 9 občinskega regulacijskega načrta. Zgoniški občinski svet je to varianto odobril 7. decembra 1995. Pred kratkim pa ga je odobril tudi Deželni nadzorni odbor. Zakon predvideva, da imajo občani in drugi lastniki zemljišč pravico, da v tridesetih dneh v pisni obliki in na kolkovanem papirju vložijo morebitne ugovore. OLJKA, NASA STARA SPREMLJEVALKA (II. del) DANILO COTAR Poznavalci rastlinske zgodovine se do danes še niso sporazumeli, katera dežela naj bi bila zibelka te rastline. Prevladuje mnenje, da se je oljka razširila iz pokrajin južno od Kavkaza: Armenije in Male Azije. Botanične knjige navajajo dve vrsti oljke: navadno in divjo. To zadnjo pogosto srečamo po južnih kraških gmajnah blizu morske obale. Ima manjše in bolj zaokrožene liste, opremljena je s trni, plodovi so zelo majhni, hudo grenki in vsebujejo prav malo olja. Nekateri menijo, da se je gojena oljka razvila iz te divje vrste in da je njen razvoj pospešil človek z odbiranjem že v starih časih. Drugi dvomijo, da bi bilo tako, in trdijo, da sta se dve vrsti razvili neodvisno, še preden se je človek zavedel, s čim ima opravka. Oljke postanejo včasih prav mogočna drevesa in dosežejo tako starost kot malokatero drugo drevo. Sivo deblo je pri starih primerkih vse skrotovičeno in v notranjosti večkrat votlo. Oljka neprestano poganja ob deblu nove mladike, ki se rade stisnejo h glavnemu deblu, se k njemu prirastejo in spojijo v en sam objem. Zimzeleni listi so na vrhu temno zeleni, spodaj pa sivo srebrni in gosto dlakavi. Listi so usnjato trdi, kot se spodobi za rastlino, ki mora prenašati hudo sušo. Od aprila do junija oljka obilno cvete. Od belih cvetk se le neznaten del oplodi in razvije. Trdo koščico s semenom pokriva mesnat plašč. Od začetka je zelen; ko se bliža zrelosti, pa se spreminja v vinsko vijolične tone in nazadnje počrni. Pri oljki se odvija vse počasi in po tem pravilu dozoreva tudi plod. V toplejših krajih so olive zrele nekje oktobra, novembra, pri nas pa tudi decembra in januarja. Kot vse gojene rastline ima oljka celo vrsto zaje-dalcev. Največjo škodo prizadene nasadom oljčna muha, katere ličinka se razvije v plodovih. Ta muha je podobna tisti, ki kvari naše češnje, in tako dobimo tudi olive s črvičkom. Nasadi, ki so pomaknjeni bolj proti severu, poznajo še hujšega sovražnika: to so ostre zime. Oljka kar dobro zdrži kratkemu valu mraza; če pa nizka temperatura pritiska predolgo, se drevo vda. Tako se je zgodilo v hudi zimi leta 1985, ki je ugonobila veliko oljčevja od Toskane proti severu. Drevesa so morali posekati in so potem iz starih korenin na novo pognala. ------------ KONEC m SCEP LJUBEZNI TUDI V LONEC IELENA STEFANČIČ Bralke in bralce opozarjamo: vsi dnevni obroki so obenem tudi odmor, zato ne vzbujajmo v sebi občutka nestrpnosti, ko smo pri mizi. Isto velja tudi za tiste gospodinje, ki jim kuhanje ne "diši". Zavedati se morajo namreč, da je uspeh kuhinjske umetnosti v vsakem krožniku, ki ga postavijo na mizo, le če je med kuhanjem bil dan v lonec tudi ščep ljubezni. Za dober tek nekaj priporočljivih receptov. OMAKE Naj bo omaka redka ali gosta, svetla ali temna, naj bo iz teh ali onih temeljnih sestavin, mora imeti naslednje lastnosti: mora ustrezati svoji temeljni značilnosti, kar pomeni, da mora biti majoneza precej mastna, okusi - mili ali pikantni -morajo biti koncentrirani jdo prave stopnje, konsistenca omake ne sme biti lepljiva in nazadnje še omake, ki jih ponudimo hladne, morajo biti gostejše od toplih. BEŠAMEL Preprosto bešamelno omako lahko začinimo samo s soljo, poprom in muškatnim oreškom, vendar je omaka veliko bolj jokusna, če mleko najprej prevremo s čebulo, lovro-vim listom in poprovimi zrni. Omako je treba dobro prekuhati, da ne bi imela | okusa po moki. Svojčas je bilo v navadi, da so jo počasi kuhali pol ure ali še dlje; ker pa se med kuhanjem rada prismodi, jo da-|nes večinoma kuhamo le dve ali tri minute. Za bešamelno omako potrebuje- mo: 250 ml mleka, 20 g ! surovega masla, 20 g moke, | ščepec naribanega muškatnega oreška, po potrebi malo več soli in belega popra. Dodatki za okus (po (želji): rezina čebule, majhen lovorov list, 1/2 žličke poprovih zrn. Dodatke za okus zavremo z mlekom in pustimo 10 minut v pokriti posodi. Za prežganje razpustimo v kozici surovo maslo in primešamo moko ter pražimo približno 1 minuto, da se mešanica speni. Kozico odstavimo, da se malo ohladi; skozi cedilo prilijemo mleko in medtem omako nenehno stepamo z metlico za sneg. Kozico postavimo nazaj na grelno ploščo in omako zavremo. Medtem nenehno stepamo, da se omaka zgosti. Začinimo z muškatnim oreškom, j s soljo in poprom ter pustimo kuhati še 2 minuti. --------- DALJE GORSKI TURIZEM V FJk NAŠA DRUŠTVA OB 35-LETNICI ŠZ OLYMPIA: "RABIMO REKREACIJO IN MLADE" .j. t.m. je videmski velesejem predstavil v tržaškem hotelu Savoia pobudo Verde montagna viva (Žive zelene f>ore) s podnaslovom Deželne gore pod reflektorji, aktivnosti in turistične poti v naravi. Gre za prvo razstavo o porah, ki ho na videmskem razstavišču od 18. do 22. t.m. in je nastala s podporo Evropske skupnosti. Žive zelene pore je pobuda, namenjena aktivnemu in dinamičnemu turistu, kipa zanimata šport in dobro počutje; turistu, ki si želi ponovno odkriti stare vrednote in tradicionalne okuse v skladu z obstoječim naravnim in kulturnim kontekstom. Počitnice v Furlaniji se ujemajo z vrsto turizma, kije v vzponu po vsej Evropi in vabi predvsem mlade obiskovalce. Te privlačuje vse večjeJx>vpraševanjepo kvaliteti okolja, ki je posledica nevšečnosti življenja v mestih. Deželne pore so torej lahko idealni cilj izletnikov, ki si želijo ekskurzij v kraje, kijih še ni preplavil masovni turizem. Gostje so lahko tu aktivni, saj se lahko ukvarjajo z vsakovrstnimi športnimi dejavnostmi, ali pa iščejo notranje ravnovesje v optimalnih popojih deviškega narav-nepa okolja. Vse to bopatita še edinstveni okus lokalne kuhinje in tradicija. Odpovore na tovrstni turizem lahko dobite v 1500 nr Žive zelene gore, kjer 1000 slez pelje po tem ozemlju, po poteh krajev-nepa obrtništva in enopa-stronomskih ponudb. Tu lahko odkrivate /mrke in naravne rezervate, kjer se lahko tudi urite v različnih vodnih, zračnih, "zelenih in belih"športih. Predvidena je tudi vrsta posvetov o porah: ob odprtju razstave bo npr. srečanje na lemo Produkt gorskega turizma - prilagoditev ponudbe. Značilne ponudbe Žive zelene gore.- padalstvo, .folklora, jadranje, kmečki turizem, telemark, restavracije, vrelci, pršut San Daniele, raftinp, hoteli, porske skupnosti, jamarstvo, potapljanje, pobe, kolesarstvo, plezanje, lo-kostrelstvo, freeclim binp, briška vina, alpsko smučanje, sleddop, trekkinp, kajakaštvo, ribolov, parsko kolesarstvo, obrtništvo, koče, tek. na smučeh, m i n e ra / op i ja, ja h a i tj e, planine in orientacija. 24. marca je preteklo 35 let od dneva, ko se je v dvorani Marijine družbe na Placuti v Gorici - takrat edine dvorane, ki je bila na voljo Slovencem v Gorici - na pobudo prof. Martina Kran-nerja in ob pomoči pokojnega duhovnika Mirka Fileja, takratnega predsednika Slovebskega katoliškega prosvetnega društva v Gorici, zbralo čez 50 mladih fantov in nekaj starejših, da u-stanovijo novo slovensko športno društvo. Od mladih je bilo mnogo gojencev Alojzijevišča, nekaj pa jih je bilo iz Dijaškega doma. Na tistem ustanovnem občnem zboru, ki mu je predsedoval Kranner in je zapisnik pisal dijak Peter Komac, so izbrali ime Športno združenje Olympia - Po- li spodiva Olympia in so sprejeli društvena pravila (taka, kot so še danes), izvolili pa so tudi 9 društvenih odbornikov. Ti so bili: Slavko Bratina, Antonija Calliga-ris, Pavel Čampa, Poldo Devetak, Martin Kranner, Majda Sfiligoj in Mladen Uršič. Kot svoja zastopnika so mladi izpod 16 let (po določilih pravil) izvolili Ernesta Anselmija in ložeta Ceja; kot zastopnik Oratorija oz. Katoliškega doma je po določilih pravil kot deseti odbornik bil vključen Mirko Filej. V nadzorni odbor so prišli Bruno Bensa, Ivo Bolčina in Venko Devetak, v razsodišče pa Hadrijan Cor-si, Aleš Cussigh in Ivica Gruden. Na prvi seji dne 28. marca so odbor sestavljali: p red -sednik Kranner, p o d -pred-sednik Filej, tajnik Bratina blagajnik Čampa, gospodar Cej, športni vodja Kranner, referent za mladino in lahko atletiko Anselmi in za odbojko Devetak, za propagando Uršič... Tedanja O-lympia ni imela svoje telovadnice (in še mnoga leta ne, vse do I. 1987), niti lastne društvene sobe; na voljo je imela samo odbojkarsko igrišče na odprtem in nekaj prostora poleg Katoliškega doma za vadbo lahke atletike. Predvsem pa je bila brez gotovih denarnih sredstev, brez gotovih denarnih podpor in prispevkov zasebnih in javnih ustanov. Edini denarni viri v prvih letih so bili prispevek zadruge KTD, malenkostna članarina in "posojila" iz predsednikovega žepa. Olympia pa je imela mnogo poguma, zagnanosti, vztrajnosti, požrtvovalnosti in zavesti pripadnosti svojemu društvu. Te lastnosti so odboru dale pogum, da se je društvo že takoj prvo leto včlanilo v državno odbojkarsko in lahkoatletsko (FIPAV in FIDAL) in naslednje leto še v namiznoteniško zvezo (FITET). Ni bilo samo formal- no včlanjeno, am-pak se je tudi dejansko udejstvovalo: imelo je dve moški odbojkarski moštvi (seniores in ju-niores), dve lahkoatletski moštvi (fantje in dekleta) in namiznoteniško skupino; dosegla je zavidljive uspehe na pokra-jinski in tudi na deželni ravni. Ime Olympia je po-stalo znano; v športu je bilo sinonim aktivnosti in špor-tnih dosežkov. Vsi vaditelji in trener (bil je samo eden za odbojko in lahko atletiko vse do I. 1969) so vadili in delali zastonj in trener je s svojim avtom prevažal atlete na treninge in tekme. Poudariti je treba, da je bila Olympia prvo slovensko povojno odbojkarsko in lahkoatletsko društvo na Goriškem; I. 1967 je priredilo prvo povojno telovadno-folklorno akademijo ter I. 1962 organiziralo prvi mednarodni odbojkarski turnir z udeležbo ekipe iz Kanala v Sloveniji. Leta 1972 se je društvo včlanilo v državno smučarsko zvezo (FISI); I. 1974 je bila ustanovljena še ženska odbojkarska sekcija in nato, I. 1976, celo rokometna ekipa, ki pa je delovala le eno leto. Že takoj I. 1962 pa je Olympia organizirala športno manifestacijo Memorial Mirko Filej, ki je potekala vsako leto vse do 1975; obsegala je tekmovanje v odbojki, lahki atletiki, namiznem tenisu, kolesarjenju, nogometu, streljanju z zračnopuško, balinanju in košarki. Se eno športno manifestacijo so pri Olympii organizirali I. 1970 in je še danes: odbojkarski turnir Pokal Peter Spazzapan. Od I. 1961 do I. 1988 so Olympii predsedovali predsedniki: Martin Kranner (1961-69), Ivan Černič (1969-70), Marjan Visintin (1970-76), Karlo Bresciani (1976-81), Jože Vrtovec (od 1981 do nov. 1987), Martin Kranner (od nov. 1987 do julija 1988). Od I. 1988 pa sta se zvrstila Mirko Spazzapan do 1994 in Simon Komjanc od 1994 do danes. Olympia je sedaj zelo dejavna in uspešna samo v odbojki: ima 4 moške in 2 ženski ekipi, ki jih trenira 4 ali 5 trenerjev ( vsi so plačani), ima lastno telovadnico, prevozno sredstvo in društveno sobo; za svojo dejavnost je deležna prispevkov javnih in zasebnih ustanov, ki v precejšnji meri krijejo stroške. Lahkoatletska dejavnost je prenehala 1.1980. Društvo je še vpisano v državno smučarsko zvezo, vendar je ta dejavnost skromna. Želeti je, da bi društvo mislilo tudi na rekreacijo za starejše in najmlajše (telovadba in kak šport, npr. balinanje ipd.). Predvsem pa je želja, da bi našli še kaj mladih, ki bi zavzeto nadaljevali poslanstvo Olym-pie v našem slovenskem prostoru. --------- K.M. JADRANJE BEZIN IN KOŠUTA PREKO OCEANA ERIK DOLHAR 9 Med najvažnejšimi društvenimi uspehi sesljan-skega Jadralnega kluba Ču-pa gre tokrat nedvomno omeniti prekooceansko regato Transat des passiones, ki sta se je udeležila jadralca Čupine šole Devan Košuta in Aleksij Bezin. Štar-tala sta iz Tenerifeja in dospela na Martiniko, kjer se je Košuta ustavil. S kriškim jadralcem Bezinom, ki se je vrnil domov, smo se na kratko pogovorili o tej pravkar doživeti življenjski izkušnji. Bi nam najprej opisali svoje občutke po tako pomembnem uspehu? Regata je bila zelo lepa, morda predvsem zato, ker sem o njej že več let sanjal, ko sem jadral po Jadranu. Vedno sem si želel na ocean. Ko me je kapitan Chersi vprašal, če bi se želel udeležiti tako pomebne regate, nisem imel nobenega dvoma. Seveda sem izredno zadovoljen, da sem se je udeležil. Je morda kak dopodek. ali anekdota, ki se je posebno spominjate? Preživeli smo prelepe dni. Na morju smo bili 15 dni in 1 5 noči, nikdar pa nam ni bilo dolgčas, saj je bilo dela na pretek: malo smo delali z jadri, malo s krmilom itd. Posebno se spominjam na srečanja s kiti, delfini, letečimi ribami, katerih letenje je bilo krasno opazovati, ker so to vendar ribe, ki pa zelo dobro in lepo letijo. Kdaj se jadralec zave, da mu je domače mor je postalo pretesno? Tega se zave, ko opravi že vse regate po Jadranu, kot so Rimini-Krt, 500x2, Settimana velica, Lipnano in podobne. Takrat se v jadralcu porodijo misli oz. sanje po oceanu, ker si tam pričakuje nekaj več. Ali kolegu Devanu zavidate, da se je ustavil na Martiniki? Devan je zelo srečen, ker je veliko mlajši od mene. To lahko narediš, le ko si mlad, ko nimaš še toliko skrbi in obveznosti. Seveda mu zavidam in mislim, da ima veliko sreče! Ali se boste še kdaj udeležili kake podobne preizkušnje? Maja bo naša jadrnica spet v Trstu. Tako bom prejadral ocean tudi proti vetru. Sedaj je bilo namreč lažje, ker smo Atlantik prepluli z vetrom, pot nazaj pa bo nedvomno zahtevnejša. AMATERSKI NOGOMET Naši za napredovanje Razveseljivo je, da se skoraj v vseh amaterskih ligah slovenske enajsterice borijo za napredovanje. V promocijski ligi to velja za obe goriški postavi, Juven-tino in Sovodnje. V prvi amaterski ligi se v vodstvu izmenjujeta Zarja in Primorje. V tretji ligi pa je slika v obeh skupinah rožnata. V goriškem delu se doberdob-ska Mladost poteguje za prvo mesto, medtem ko so v tržaški skupini vodilne enajsterice Brega, Krasa in Gaje. KOŠARKA Jadran še upa Naša združena ekipa še upa v napredovanje v B-1 ligo, oz. v dodatna tri srečanja z vodilno Biello. Kot je priznal sam predsednik Vidoni, so možnosti Jadra-novcev še minimalne, "modri bojevniki" pa se bodo srčno borili vse do poslednje sekunde zadnjega srečanja. ODBOJKA "V Slogi je moč" Še največ možnosti za napredovanje imata obe ekipi Sloge, ki nastopata v C-1 ligi, predvsem po odločitvi federacije, da preuredi posamezne lige. Tako fantje kot dekleta zasedajo vodilno mesto, tako da ne bi smeli imeti večjih težav. Možnosti za napredovanje imajo v isti ligi tudi pri Soči, vse ostale šesterke pa so v "mirnih vodah". POHOD Tradicionalni "Memorial Mirko Škabar" SK Devin prireja v nedeljo klasični pomladanski pohod od Praprota do Repna. Poimenovan je po pokojnem dolgoletnem neutrudljivem odborniku Mirku Škabarju. Gre za pravo obmejno srečanje planincev. Če bodo vremenske razmere naklonjene, lahko organizatorji pričakujejo veliko število udeležencev. Odhod ob 8.30 iz Praprota (za prevoz iz Repna nazaj je poskrbljeno). GORSKO KOLESARSTVO Tekma KD Hrast v Doberdobu V nedeljo bo na Prazniku pomladi tekma z gorskimi kolesi 2. pokal pomladi. Progo dveh km bodo tekmovalci, razdeljeni po starostnih kategorijah, prekolesarili v dveh spustih. Da bo tekma bolj zabavna, bodo ob progi postavljene majhne ovire, skoki, slalom med smučarskimi količki ipd. Predvideno je tudi nagajevanje društev in skupin. Štart ob 15. uri, vpis pa do 14. 15 ČETRTEK 11. APRILA 1 9 96 TVOJE DOMAČE BANKE ZADRUZNA KRAŠKA BANKA SEDEŽ: OPČINE, ULICA RICREATORIO 2 TEL 040/ 21 491 PODRUŽNICE: TRST, TRG LIBERTA 5 NABREŽINA, TRG SV. ROKA 106 SESLJAN, SESIJAN 44 BAZOVICA, ULICA GRUDEN 23 ZADRUŽNA KREDITNA BANKA V DOBERDOBU ZADRUŽNA KREDITNA BANKA SOVODNJE OB SOČI SEDEŽ: SOVODNJE OB SOČI, /GO/ PRVOMAJSKA 75 J EL. 0481/8821 55 PODRUŽNICA: ŠTANDREŽ, /GO/ ULICA DEL CARSO 73/A, TEL. 0481/52 0832 SEDEŽ: DOBERDOB, ULICA ROMA 23 TEL. 048! / 78 063 PODRUŽNICA: RONKE, ULICA C. D ANNUNZIO 96/A TEL. 0481/47 41 60 KREA /GORICA