IX. letnik.
V Gorici, dnc|2f>. septembra 1001.
39. Številka.
■TAverodorn
l/.dajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici. 	Tiska	„Narotlna	tiskarna11	(odgov.	J.	Marušič)	v	Gorici.
Izhaja vsaki četrtek ol) 11. uri dopoldne. Rokopisi sr ne vračajo. Netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo lelo 1 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1‘5C Za Nemčijo je cena listu .r> K, za druge dežele izven Avstrije
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarij.i
šlev. 7.
Naročnino in naznanila s p i i je m a uprav uištvo v Ijoriri, Scmeuiška ulica št. ‘J Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici na Josip Verdijevem te-kališču nasproti ine-stiiemu vrtu in na Korenjskein bregu (Riva Guno) št. 1-1 po s vin. v i Oglasi iTi poslanice se računijo po pelit vistali, in sicei: če se tiska enkrat M vin., dvakiat 1- vin., tiikiat lil vin. V.r-kial pn pogoilln.
namreč Kušarja in Kil. Zupančiča, dobimo, da je zdaj vseh naprednih dežel -nih poslancev na Kranjskem le d e v o t, dočirn jo katoliško-narodnili šestnajst! Poraz liberalne klike je ledaj volik !
Na delo!
i.
Bližajo se resni časi volitev v dež. zbor. Vsaki hip razpuščen bo sedanji deželni zbor in se razpišttjo nove volitve. Zalo je skrajni čas, da so naši somišljeniki podajo na delo. Boj se bojuje na slovenski zemlji, boj za liberalizem in proti liberalizmu. Liberalci hote z vsemi silami napravili slovensko ljudstvo pristopno liberalizmu. Napeli so vse moči, da preslepe Ijudslvo o bližajočih se dežel nozborski h volitvah.
Naši somišljeniki naj-li roke drže križem? Nikakor ne! Slednji mora na delo, neumorno delo. Z živo besedo treba ljudstvo poučili, razkrinkati nakane naprednjakov, ljudstvu odpreti oči. Z bencin Iroba pnjltuniti IJUll&lvu, Kam je
naprednjaki hočejo pritirati. Pouk je neobhodno potreben.
Večina naših somišljenikov se zanaša na listo, češ, lisli, ki so razširjeni, naj Ijudslvo poučujejo, mu odpirajo oči. Kes je, da je naloga listov ljudstvo poučevati. Toda samo tiskana beseda ne doseže do cela smotra. Črka ostane črka. Listi prod vsem dajejo navodila, listi raz-molrivajo dnevna vprašanja, listi poro-čajo o gibanju in delovanju med narodom. Da pa se načela razširijo med ljudstvom, treba prednj nastopiti z živo besedo. Pisana ali tiskana boseda ne vpliva tako, kakor živa na človeka. Zato se do cela motijo oni, ki se zanašajo le na delovanje naših glasil. Ako hočemo doseči uspehov, treba z živo besedo razpravljati zanimiva dnevna vprašanja. Nič ne upliva tako prepričevalno na človeka, nego živa beseda.
Zato poživljamo vse:	na delo!
Dajte slovo zapečku! Stopile v sredo med ljudstvo. Z živo besedo poučujte ljudstvo, razkrivajte volkove v ovčjih oblačilih. Občujte z ljudstvom zasebno, govorile posameznikom, govorite ljudstvu na zaupnih in javnih shodih. Nastopile vsaki v svojem okraju in ljudstvu pojasniti razmere. Pojdite nemudoma in neumorno na delo, ne bojle se truda, no bojle se zaničevanja! Ako bodete delali, vas bodo nasprotniki psovali, in ako no bodete delali, vas bodo istolako
—	zaničevali. Zato med ljudstvo na delo za Ijudslvo!
Prijatelji n ti j nas uče, k a j moro m o, nasprotniki pa, kaj m o r a m o ! Kranjske deželnozborsko volitve v kmečkih občinah nas uče, kaj moremo doseči z neumornim delovanjem za ljudstvo. Kakor na Kranjskem liberalci niso ničesar dosegli, ker so krščanski možje neumorno delali mod narodom, tako tudi našega ljudstva ne bodo osleparili, nko vsaki naš mož stori svojo dolžnost Naprednjaki pa nas uče, kaj moramo. Z vso silo zagnali so so med ljudstvo ter od vasi do vasi krošnjarijo z svojim naprednjašlvom. Zadnjo napred-njaško ničlo v zadnji vasi spravili so na agitacijo. Vso, kar le diši po naprod-njaštvu, plačano in neplačano, vso je na delu. In naši somišljeniki V — Njim kličemo: „Pojdite in storite tudi vi tako!11 Slednji naj se poda na delo! Vsi na krov! Vsi k delu! Naše delo je sveto. Naš boj je boj proti lažisvobodi, je svet boj. Zut° v tem boju nihče ne sme odstopiti, vsi morajo na delo!
Prvi vipavski taelijsli staj.
(Dalje.)
Prireditelji vipavskega shoda in razstavo so skrbeli, da padejo vse zasluge
Lepi vspehi.
Dne 19. t. m. so volila mesta in trgi na Kranjskem skupno 8 deželnih poslancev. Katoliško-narodna stranka je tudi v tej skupini postavila kandidate.
V Idriji je zmagal pri ožji vo-litvi kaloliški kandidat dekan Arko s 1(31 glasovi nasproti liberalcu Majaronu, ki je dobil le 133 glasov. Idrija ji; tedaj naša !
V R a d o v 1 j i c i - K a m n i k - T r -žič u jo zmagal sicer liberalni kandidat Ferjančič h 199 glasovi, toda katoliški kandidat Špendal je častno podlegel, kor
,je dobil 113 glasov.
V Kranju-Škofji Loki je sicer še sedaj zmagonosno pele o'nesel liberalec I irc, toda le z boro večino 38 glasov. Katoliški kandidat Koblar smo biti ponosen na vspeh, ker dobil je 118 glasov.
V dolenjskih m e s t i h je zmagal dr. Tavčar.
V notranjskih t	i«	Hil
soglasno izvoljen posestnik Arko.
V Kočevju je izvoljen Nemec dr. Sehoppl.
V L j u b 1 j a n i sta sicer zmagala liberalna kandidata Hribar in Graselli z 800 glasovi, toda katoliška kandidata Karol Pollak in Ivan Kregar sta vendar skoraj brez vse agitacije dobila po 297 iu 279 glasov.
‘'tevilke govore, da zvoni liberalizmu tudi po kranjskih mestih mrtvaški zvon. Dr. Tavčar mora priznati, da je glavar izumirajoče stranke, ki nima več prav nobene bodočnosti. Do zdaj so izključno liberalni poslanci zastopali kranjska mesta. Sedanje volitve so prebile led, kajti v Idriji, kije na Kranjskem največje mesto za Ljubljano, je izvoljen katoliški kandidat.
Ako prištejemo k narodno-napred-nim poslancem tudi še ona dva, katera je izvolila kranjska trgovska zbornica,
LISTEK.
Pogovori
iz sedanjih dnij za današnje čase.
VI.
„(lospodu samrt je moč, visokost, brez mero Njegova večna modrost... Porniči je liog rad stiskanim dal, brezbožnike Cesto vklanja do tal .. . Kdor v milost njegovo stavi ves up, kdor Njega boji se, ta Mu je ljub”.
Psalm lic.
Jurij: Zadnjič si mi prehitro ušel; poprašal bi še bil rad: kaj je sploh Bogu mar, kako mi živimo ?
Tone: Tako? Ali tudi veruješ, kar praviš? Jaz vem, da ne! Kajli takih mislij drugače nimamo, kakor če je bolno — naše srce. Strast je, ki govori lak6, ki gre nam v glavo, kakor močno vino: pijani smo, da ne vemo kaj govorimo ...
Kaka je prva posledica, če praviš: kaj Hogu mar za nas? Prva posledica je, da smemo brez ovir služiti strastem! Jaz bi besede: „Kaj Bogu mar za nas“, tako pojasnil: „Vsakemu je prosto delali greh in sicer prav mirno, ne da bi ga pekla vestu.
Druga posledica je, da vse — kar se godi — pripisujemo slučaju.
Jurij: Kaj je to slučaj?
Tone: Glej, ti sam ne veš, in jaz
tudi no! Jo nekaj, česar noben ne ve, česar ne more nikdo opisati zadostno — je nekaj, kar nič ni, kar pa naj vse dela, vse vlada kot neomejen gospodar... To besedo — slučaj — so iznašli brez-božneži, da bi ž njo nadomestili božjo Previdnost, ki jim je strašna, usodna!
Ju rij: Da, o tem smo večkrat govorili...
Tone: In vidiš, to je le prijetna govorica, ki naj razlaga vse, K pa jo v resnici neumna in smešna; kajli slučaj ničesar no vodi, ničesar ne stori, kor — nič ni. Bog sam, neomejeni Gospod in stvarnik vseh rečij, vodi in vlada in vre-juje vse — Bog s svojo Previdnostjo.
Jurij: Kaj je Previdnost?
Tone: Božja Modrost, Dobrota, Pravica, ki vodi vsa bitja in vse reči do njih zadnjega cilja (smotra) po najboljših potih.
In pomisli:	Bog je vse vstvaril;
zakaj bi tudi ne vladal vseh stvarij ? Sicer čemu jih je stvaril, ako bi Mu potem ne bilo nič mar?
Zato pa no govori več, kaj je Bogu mar za nas? Bog čuje nad vsemi stvarmi in zlasti nad nami, ki smo razumne stvari, vstvarjeni zato, da Boga spoznavamo, (Ja ljubimo in Mii služimo in tako Njega samega zaslužimo...
Jurij: Pa zakaj je potemtakem toliko nereda na svetu? Zukaj toliko ne-
potrebnih rečij, toliko slabih? Zakaj toliko razlike: revščina na oni, na drugi strani pa toliko bogastva? Zakaj nismo vsi jednaki ?
Tone: Hm, jako učeno govoriš; zdi se mi, da bi ti vse bolje vredil svet, kakor ga jo Bog! Pa čakaj :
1. od kod veš, da jo vso, kar tebi no dopada, nered? To je pač predrzno in smelo, da takrt govoriš — oziroma, da take besede rad poslušaš...
2. kal<6 moreš vedeti, da je kaka stvar na svetu nepotrebna, ko vendar no vos, čemu so vse stvari?
3. in kako misliš, da je kaka stvar slaba, ko vendar 110 veš, čemu je dobra? Človek, ki ni vseveden, ki je omejen v spoznanju in moči, ta se upa soditi delo božje Vsemogočnosti, Dobrote, Modrosti, Pravice !!
Kaj se li zdi, kaj bi rekel človeku, ki niti brati ne zna, pa hoče sodili knjigo učenjaka, češ, zakaj so nekatere strani vse popisane, druge pa skoro bele; zakaj so nekatere črke velike, druge pa majhne; zakaj ni spodaj, kar je-zgoraj? Hekel bi takemu čudaku: „Ti si nevednež, ti si tepec glede teli rečij! Ali ne veš, da bi potem knjiga ne imela več mislij učenjakovih v sebi? Stokrat bolj učen mo/, je vso knjigo tako uredil, ti pa hočeš vse preobrniti? In zakaj? Ker ničesar ne razumeš..."
za razstavo na liberalno stranko. Izbrali so pripravljavni odbor znanih liberalnih mož I. j. lakih, ki so so pri zadnjih volitvah pokazali pristaše naprednjaške stranke; če je slučajno v odboru tudi kak dober krščanski mož, je le za vabo, kakor tudi ličarji obesijo poleg limanic nekaj tičev, da privabijo ž njim druge tiče. Ti dobri možje mislijo, da so vsi tako odkritosrčni, kakor so sami. Upamo, da že spoznajo, kako jih znani voditelji zlorabljajo v strankarske namene. — Načelnik in tajnik odbora sla znana zaupnika liberalne stranke ler si prizadevata, da sta vredna zaupanja go-riškega vodstva.
Pripravljavni odbor jo izprosil od deželno vlado državno podporo, katero so tudi po prizadevanju g. Iv Klavžarja, prejeli v znesku 1000 K,	pod izrecnim
pogojem, da bodi na shodu politika izključena. Prebrisano glavice pa so vendarle	vtihotapilo	politiko	na shod	pod
nedolžno krinko resolucij, ki se li-čftjo kmetskega stanu. Odposlanca e. kr. kmetijskega društva Klavžarja so odklonili, ker ni narodno-napreden, ker ni istega mišljenja kakor naprednjaški voditelji. Povabili pa so na shod liberalnega strankarja drž. poslanca Gabrščeka, ki se je	na shodu	pokazal	volilcom	kol
sraka	v pavovem	perji, z	načelnimi	za-
htevami kaloliško-narodnih kranjskih poslancev, namreč za kmečke zadruge in splošno, ednako in lajno volilno pravico!
O	Gabršček ! Zatajili sle svoja dva mojstra dr. Tavčarja in dr. Tumo! Tavčar si namreč prizadeva uničiti že obstoječe kmetijsko zadružništvo; Tuma pa se je v dež. zboru izrazil, da našo ljudstvo ni še zrelo za splošno volilno pravico, na shodu v Bovcu pa, da k m t; t u ni več pomagati. Vipavci! Kdo larba, Tuma ali poslanec Gabršček ?
Točno ob 10. uri, ko so Ijudslvo navadno zbira v cerkvi k službi božji,
Prav tako delajo oni, ki grajajo božja dela! Svet je podoben veliki knjigi: stoletja so, kakor strani v knjigi; lota, kakor vrste; vsaka stvar pa je slična črkam — jedna večja, druga manjša; la zgoraj, ona spodaj — vsaka pa na svojem mestu, kamor jo jo postavil umetnik ...
4,	in če jirašaš, zakaj toliko razlike? Po lotu vročina, mraz po zimi; v trenutku naliv, suša ob nepravem času ? Ta bogat, oni revež; prvi živeč le nekaj dnij, drugi do visoke starosti? — Glej, na vso to ti odgovorim: »Neskončna Modrost, neskončna Pravica in Dobrota je vse to vredila ta k 6; in gotovo je vse vrojeno v najlepšem rodu, čeprav se nam zdi narobe".
Kajli če hočeš kako delo prav soditi, moraž jo do cela poznati vse vkup in posamne dele; iz česa je in čemu — kje pa je človek, da bi spoznal vse skrivnosti božjo? Ali more kdo vedeti, kaka je večnost in kaka bo za nas? Zdaj se nam zdi, da so bogatini srečni in reveži nesrečni; nli poglej v večnost
—	tu imaš mero, s katero sodi vse: brez te mere ne moremo razumeti prav ničesar o božji Previdnosti... O koliko smo o tem slišali že v domači šoli! Ali se ne spomniš več one pripovedke o želodu in buči? Vrtnar Jakob ogleduje veliko bučo, pa pravi:
pozdravi lajnik pripravljavnega odbora, brejski učitelj Možina udeležence shoda; povdarja, da jo p r v u s k r li vsak ega c: I o v o k a, kaj 1)0 j o d o I in pil; da zato ima Uidi kmet željo in potrebo, da si zboljša svoje gospodarstvo, skrbi za napredek. Govornik se ni mogel premagali, da bi ne dal brco tistim, ki kmeta odvračajo od tega napredka s pretvezo vere, in tolažijo z udanostjo v voljo božjo.
Predsednikom je bil izvoljen z vzklikom sam g. Možina, ki da besedo referentu, potovalnemu učitelju za kmetijstvo g. Šlrekolju, ki res stvarno insbodu primerno poduči o umni trtoreji in kletar-slvu. Njegovi predlogi glede prenovitve vinogradov, cepljenja trt v zeleno, izga-janja enovrstnih trt za navadno in izborno vino, grozdne kupčije, glede pripravljanja vina na francozki način, združevanja vinorejcev v zadruge so bile soglasno sprejete.
Med tem je prišel poslanec Gabršček, kateri je razpravljal drugo točko dnevnega reda, o kmečki organizaciji v zadrugah. Povedal jo, da je v odseku drž. zbora že pripravljen načrt postave za kmet. zadruge in da bo postava v jeseni gotovo sprejeta. Dež. zbori pa bodo imeli nalogo določiti okrožje zadrug. Zadruge naj bi bile ločene po narodnosti. Utemeljil je in predlagal resolucijo o nesrečni vinski klavzuli, naj bi vlada določila na uvoz vina najmanj 20 K colnine. Omenil je tudi nekaj o cestah in vodotokih, ter postajah vipavske železnice. Nazadnje pa je še toplo priporočal resolucijo o splošni volilni pravici. G. Gabršček. glejte, da ne dobite biksa od mojstrov Tavčarja in Tume, ker sle hodili tako pridno v šolo k Povšelu in Šušteršiču. Ako boste tudi v drugih rečeh edini s tema dvema poslancema, vas bomo nazadnje še klerikiilci veseli!
(Dalje pride).
Sijajen shod na Libušnjem.
„Slov. kat. pol. in gosp. društvo za kobariški okraj" je napravilo v nedeljo dne 22. t. m. shod na Libušnjem. To društvo, kateremu so pljuvali liberalci že v zibel, ni mrtvorojeno dete, kakor so upali nasprotniki, ampak krepko živi in je tudi v nedeljo krepko razprostrlo svoja krila ter po svojih zastopnikih zletelo na Libušnje.
Milo je lepo, bilo je sijajno. Do 150 mož se je odzvalo povabilu na ta shod, kateremu je bil domači g. kurat, Ivan Lehen, enoglasno izvoljen za predsednika. Po prisrčnem pozdravu poslednjega je povzel besedo g. Ciril Metod Vuga, kaplan v Kobaridu, ki je zbranim možem pojasnil namen in pravila katoliškega pol. in gosp. društva, ki se je ustanovilo za kobariški okraj.
Po razkolu, ki se je izvršil nu Goriškem, so liberalci zapisali na svojo zastavo „napredek‘‘, imenujejo se „narodno-naprodne“. Gledali smo, v čem obstoji la napredek. Ali ko smo po skoraj triletni dobi namesto napredka videli samo razdvajanje stanov, samo podiranje iu ubijanje zaslužnih, rodoljubnih mož, tedaj ni tudi nam več dopuščala vest,
„ Ne, teže te
jaz obesil bi ne bil na te bilki! šibke, nežne.
Hrast močCtn je, trden, čil; ua njem stale bolj Iep6, njemu bile bi priležne buče, ktere tu rast6“.
Pa začne pripekati solnce; vrtnar Jakob je truden; leže pod bližnji hrast in začne dremati; kar se odtrga od hrasta želod in pade na nos Jakobu vrtnarju. Ta skoči po koncu in vsklikne:
„ Nu, škoda ta
huda ni — de iu še to — :
Kaj bi lahko se zgodilo, ko bi hrastovo drevo buče — kakor sad — nosilo?
Ge bi od bučo bil zadrti —
Z Kogom za-me ta-le svet...
Oh neumnež, kteri smelo sodi stvarstvo — božje delo!
Z Kogom!
Jurij: Ali se vidiva še kdaj V T on e: Lotos težko. Drugo bito morda — pa v črni suknji... Menda se me no prestrašiš?
Jurij: Ne, ne, — čeprav jo mojim tovarišem, oziroma bivšim tovarišem, t<iko zoprna, ta črna suknja ...
Hvala ti za lepe nauke: Kog te živi, in zdrav se vrni! Z Bogom... Tone: Na srečno svidenje!
Z Kogom!
da bi mirno zrli lo divjaško počenjanje. Ko smo videli, da gazijo nasprotniki celo sv. vero v prali in da blatijo sv. cerkev, tedaj nas je rodoljubje in veroljubje dvignilo, da smo mod vami zavihteli zastavo, na kateri se blesti staro, a nam še vedno sveto, lepo slovensko geslo: Vse za vero, dom, cesarja! Katoličanovo smo zapisali na svoj prapor, katoličane se imenujemo s ponosom, katoličani smo in hočemo hiti in ostati v zasebnem in političnem življenju. Ta znak katoličan-slva naj nas loči od nasprotnikov, katerim se sveti na čelu pečat judeževega izdajalstva. Delovanje nasprotnikov v besedi in v listih je narodu v pogubo, ^ato je vsakega pravega rodoljuba dolžnost, da deluje v propast nasprotne stranke.
Govornik je nadalje pojasnjeval pravila omenjenega društva in sklenil svoj govor s pozivom, naj zbrani možje pristopijo k društvu, ki ima vzvišen namen, braniti svetinje naših slavnih pradedov, braniti svetinjo do zdaj vsikdar vernega slov. ljudstva.
Kuma pohvala je pričala, da je vsem govoril iz srca.
Nastopil je č. g. Ivan Sedej, vikar v Rorjani. Priznali jo treba govorniku, da je ta dan pred poslušalci razvil vso lepoto svojega govorniškega daru. Pojasnjeval je smotre nasprotne liberalne stranko, pojasnjeval sredstva, ki se jih nasprotniki poslužujejo v tem obupnem boju. Duhovščina, ki je prva poučevala slov. ljudstvo v šolah, duhovščina, ki je vsikdar delovala za korist slov. naroda, duhovščina, ki se je vsikdar žrtvovala v obrambi pravic slov. ljudstva, ta duhovščina se zdaj zameta in tepta v blato, ker ovira nasprotnikom dosego njih namenov. Ali nismo mi sinovi slov. naroda, ali nismo mi vaši otroci, vzrasli iz vaše srede, vzgojeni pod vašimi strehami, ali se po naših žilah ne pretaka vaša kri, ali nismo mi vsi ene krvi?! Ali zaslužimo mi res, da se nas za naše rodoljubno delovanje med vami tako sramotno obeša !
Kilo je ginljivo! Marsikak sicer trd možak si je s komolcem potegnil preko morda že davno ne rosnih očij.
In govoril je dalje. Govoril je o pogubnem delovanju nasprotnikov na verskem in gospodarskem polju, na katerem se je kmetu vrglo v obraz, da zanj ni več pomoči. Ubogi kmotl Ali nuj zuto obupaš? Nikakor! Zaupaj v svoje iskrene prijatelje, ki te ne zapusti nikdar, in ludi če te vse zapusti! Sklenimo se, združimo se ~ in v sklenenih vrstah hitimo v boj za sveto narodno stvar iu tudi za našega krnela!
In govoril je dalje o dolžnosti, da volijo pri volitvah le kat. narodne može
—	in urnebesni živioklici so h koncu njemu v zahvalo pretresali dvorano, o kateri treba sporočiti, da se — hvala Kogu — vendarle ni podrla!
Shod je nato zaključil g. predsednik z živio klici na sv. Očeta, na presv. cesarja, na kat. pol. društvo v Kobaridu in na dičnega dr. Gregorčiča. Libušenjska postojanka šleje okoli 100 novih udov.
Živeli vrli možje libušenjske fare! Ostanite liberalni stranki — trajni tigo-molci!
Mi gremo naprej, mi gremo naprej!
Novice.
t Pogreb tržaškega škofa se je
minulo soboto vršil na impozanten način. Udeležba je bila tolika, da so bili prvi v sprevodu že blizu lesnega trga, ko so bili poslednji še pred škofijsko palačo. Pogreb je vodil Nj. Em. kardinal dr. Missia in sta se udeležila pogreba tudi krški škof dr. Mahnič in ljubljanski dr. Jeglič, polog blizu 200 duhovnikov iz raznih krajev. Krsto je nosilo osem duhovnikov, ki so se mej potom menjavali. Takoj za krsto so stopali škofovi najbližji sorodniki, njegov brat, ravnatelj ogersko-hrvatske parobrodne družbe na Koki, bratranca višjesodni svetnik Ludvik Tomiči«; in pomorski kapitan Viktor Tomičič ■l Vob>skega.
Nadalje c. kr. namestnik grof Goess kakor zastopnik ministerstva za uk in bogočastje, civilni in vojaški dostojanstveniki ter zastopniki vsili tržaških oblastev in konzuli vnanjih držav; tržaški slovenski mestni svetovalci in manjšina deželnega zbora isterskega. Špalir ob sprevodu so delali vojaki domačega pešpolka.
V	črno opravljeni katedrali sv. Jušta je daroval kardinal dr. Missia hv. mašo. Po maši in po opravljenih obredih so odpeljali truplo škofa na pokopališče sv. Ane.
Smrtna kosa. — V soboto popo-ludne ob dveh je umrl Miha Andrejčič, c. kr. glavni davkar v pokoju v (10. lotil svojo dobe. Pokojnik je bil jako spreten in delaven uradnik ter ludi jako poslrež-Ijiv; zalo pa so ga vsi spoštovali in je bil tudi v priznanje svojega delovanja odlikovan z zlalim križem s krono za zasluge, kot prijatelj in znanec pa je bil povsod priljubljen, kjer so ga poznali. Kil jo miroljuben in blag značaj.
V nedeljo dne 22. I. m. ob 6. pop. je umrl v Tolminu previden s sv. sa-kramenti v 81. lelu svoje starosli Josip P r i n z i g, c. kr. davčni nadzornik v p., oče c. kr. okrajnega glavarja. Njegovo truplo so prepeljali v torek popoludne na goriško pokopališče. Pokojnik je bil jako plemenitega in dobrega srca — vsikdar Slovencem naklonjen. — Bil jo dolgo vrsto let voditelj „Hilarijanske tiskarne11 in nekaj časa tudi upravnik „Kimskega Katolika". Svoje katoliško prepričanje je mož javno kazal, v lep izgled goriškim meščanom. Nad njegovim grobom kličemo: Mir in pokoj plemeniti duši! Častili družini pa izrekamo iskreno sožalje.
Dve zlati maši na Sv. (lori. —
Redko slovesnost bodo imeli na Sv. Gori na nedeljo sv. Kožnega venca. To nedeljo
6,	oktobra bodeta preč. monsignor kanonik Štefan Kofol in vpokojeni vikarij č. g. Jožef Jarc obhajala zlati maši. Proč. mons. kanonik, ki je prejšnja leta hodil na Sv. Goro spovedovat in pridigat, bode imel slovesno zlato mašo ob 10. uri. Pridigal bode preč. mons. vodja Jož. Gabrijelčič. Na to redko slovesnost v romarski cerkvi na Sv. Gori opozarjamo go-riške okoličane, kakor sploh vse obiskovalce Marijinega svetišča.
Odlikovanje. — Sin gospoda c. kr. šolskega svetnika Plohla g. Miroslav Plohl, c. kr. pomorski kadet, ki se je udeležil naše ekspedicije nu Kitajsko, je bij odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno. Častitarno !
Most pri Barki v Gorici ne bo tako kmalu dodelan. — Zadnja povodenj je zopet odnesla mnogo orodja in lesu ter pokvarila skoraj vse dosedanjo delo.
Iludečkasti marmor v St. Mavru pri Gorici se vedno v vočji meri izvaža. Pred kratkim so napravili na hrib sv. Valentina prav lepo pol do kamenolomov.
Tečaja /a odrasle v „Šolskom
Domu". — V zvezi s strokovnimi šolami pričela bodeta s 1. oktobrom posebna tečaja in sicer a) za umetno vezenje in belo šivanje in h) za krojenje in šivanje oblek. V jeden ali drugi točaj oziroma v oba tečaja se lahko vpišejo one odrasle gospodične, katere so v navadnih ročnih delih izurjene pa se žele popolniti v rečenih umetnostih. Ličilo se bodo v obeh tečajih po 4 ure na teden od 10—12 uro. One gospodične, ki se žolč udeleževati rečenih tečajev, oglasijo naj se pri vodstvu obrtno-nadalje-valne šole v „Šolskem Domu", oziroma pri dotičnih gospodičinah učiteljicah v „Šolskem Domu“ od 8.—12. in od 2.—4. ure vsacega dne do 28. t. m.
V zvezi z omenjenima šolama je tudi obrtno-nadaljevalna šola za deklice. Ta šola je v prvi vrsti namenjena za one deklice, ki so se vpisale v strokovne šole, da izpopolnijo svoje znanje in si pridobe še onih vednosti, ki so danes vsaki meščanki neobhodno potrebno.
Šolsko leto je sicer že pričelo v vsili navedenih šolah, kakor ludi na obrtno-nadaljevalni šoli za dečke; vendar se opozarja s tem, da se vrši sprejem v rečene šole izjemno še do 25. t. meseca.
Ne zdi se nam potrebno še priporočati te šole, kajti uspehi sami jih priporočajo. Jedino kar priporočamo je pač to, da bi gg. mojstri privoščili svojim rokodelskim učencem za potrebno učenje pičlih <i ur mod tednom in 14 ure ob nedeljah, ter da pazijo na to, da učenci ločno zahajajo v šolo. Izgubo časa povrnejo učenci gg. mojstrom s tem, da se učenci v šoli bolje izomikajo, da postanejo izurjenejši v rokodelstvu torej da so sposobnejši za delo. Pripraven rokodelski učenec naredi več, nego dva okorna.
Pijančki »kolu „Soče“ ne morejo pustiti nobenega človeka v miru. Kmalu ne bo v deželi moža, kateremu niso že dali kakega imena. V sobotni .,Soči“ imenujejo g. L. Dugarja, ki je mož — poštenjak v pravem pomenu besede — „Laufburša“. G. L. Dugar nas je napro-
. sil, naj povemo tern pijančkom, da je on j Slovenec in tedaj prosi, da bi mu v j „Soči“ od zdaj naprej dajali slovenska imena, (lomu pačiti naš lepi slovenski jezik s plujkami !
Kar se pa tiče delovanja gosp. k. Dugarja, so vsi „Sočini“ napadi zaman. On ostane zvesl katoliškim načelom. Ge se je do zdaj neumorno trudil za sv. stvar, se bode od zdaj naprej še bolj. To bo vspeh „Sočinih11 napadov !
S Krasa, IG. septembra 11)01. — Našo politično nebo se nekako temni, pripravlja se nevihta deželnozborskih volitev, kajti včeraj je v Avberu menda že bliskalo. Vsi bi bili radi olikani in omikani. a žalibog da omika in olika ne rase na vsacern zelniku in da isli, ki se štulijo najbolj naprednjaško omikanim, kvasijo take pogubljive kvante ali pa dopovedujejo in pisarijo 4 la Mavhinjski Koren v „Soči“ z dne 12 t. m. št. 105. Pročital sem trikrat njegov dopis, vendar ga nisem razumel, misleč, ako naprednjaški učitelj tako pisari — odgovarjajo ..Primorskemu Listu1', pa nič ne odgovori, nič pojasni, le nekaj psovk razločno navede; to, to ti je naprednjaška šepava olika.
Ta gospod hoče bili med kraško-naprednimi učitelji prvak, tudi ko zmedeno neumevno javlja svoje budalosti. Libušenjci bi mu gotovo pristavili dvoje kolesec, ko bi bil med njimi.
Gospod Janez, se li ne sramujete tacemu dopisu pristavili podpis — učitelj! ? Kedor pisari take dopise — odgovore, ni učitelj — je kvasilelj.
Toliko v znanje, da se Kraševci ne ujemamo s tako učiteljsko pisavo, ki onečašča tudi štovani učiteljski stan.
1	't. Skednja pri Trstu dne H), sept. 1901. — Hvala Kogu! Vse štiri družbe, namreč sv. Aniona za očete, sv. Alojzija za dečke, Kršč. Mater in Marijinih hčera, katere sla ustanovila v Skedenjskej župniji dva vrla misijonarja iz Celja, prav lepo napredujejo! Vse družbe skupaj štejejo do sedaj 850 udov. Kes lepo število! Dne HO. junija tek. leta romale so Kršč. matere in Marijine hčere prvikrat na sv. Goro ter nesle seboj lep spominek, krasen zlat okvir s sledečim napisom: „Družbi kršč. mater in Marijinih hčera v Skednju, v spomin svojega prvega romanja na sv. Goro dne HO. junija 1901“.
Isto tako so romali kršč. očetje in
ilo&lvl im n*, aurn <lnn <o.
nesli Mariji v dar enak zlat okvir z napisom: »Družbi sv. Aniona in sv. Alojzija v Skednju v spomin svojega prvega romanja na sv. Goro dne 18. avgusta 1901.“
Kos lepo, ganljivo je bilo to dvojno romanje k Materi Božji na sv. Goro s č. g. župnikom na čelu. Po potu, kakor tudi v cerkvi na sv. Gori prepevale so družbe krasne Marijine pesmi. Posebno ganljive so bile besede stare romarske pesmi, ko je prišla procesija srečno na vrh gore: „Mi k Tebi smo priromali, ki milo gledaš nas, Marija usmiljena, prosi za nas Boga, da h’ našo prošnjo ble pri Bogu uslišane1*.
V	cerkvi na sv. Gori bilo je ob ti. uri skupno sv. Obhajilo in ob 9. lepa romarska pridiga in sv. maša, pri kateri so pele družbe. Za vso to presrčna hvala preč. očetu gvardijanu, katerega Bog živi mnogo let!
Vsi sploh so bili jako veseli in zadovoljni, in kaj ganljiv je bil prizor, ko so pri odhodu iz cerkve gredč vsi s solzami v očeh pozdravljali nebeško Mater; ter na glas klicali: z Bogom Marija, na svidenje drugo loto!
Mimogredč obiskali so romarji in romarioe solkansko cerkev, kjer jih je proč. župnik prijazno sprejel, jih nagovoril prav ganljivimi besedami, ter jim pokazal allar, na katerem se je ob hudih časih hranila slika Matere Božje, ki je na sv. Gori, celih 10 let. Hvala mu!
Ko so prišle družbe iz Tržaškega kolodvora pod Skodenjsko vas, bila je vže tema in vsakdo si je prižgal malo svečico. Na to so se postavili v red ter v dolgi vrsti stopali počasi naprej še vedno prepevajo Marijine pesmi. Zdaj je bilo res veselo iu ganljivo, gledati dolgo, dolgo procesijo, vso razsvetljeno z lučicami, katera se je lepo vila okolu Skedenjskega griča. —
Zvonovi so pričeli veselo zvoniti, in od vseh strani so se stekali k cerkvi župljani, osobilo prijatelji in sorodniki, da vidijo lepo procesijo in da pozdravijo svoje srečno došle s sv. Gore.
Za četrt ure prišle so družbe v Ske-denjsko vas in stopile v Cerkov, kjer se je slovesno zapela »zahvalna Pesem“ in podelil z Najsvetejšim sv. blagoslov. Hvala Kogu !
Priloga ..Primorskega lista“ št. 39.
z dne 26. septembra 1901.
Skrb kmetijskega društva /a zboljšanju govedoreje na Goriškem.
Osrednji odbor našega kmetijskega društva je v sejali dne 9. in 12. t. m. razpravljal, kako porabiti dovoljeno državno in deželno podporo za nakup in razdelitev plemenskih bikov in junic belanske pasme. G. E. Klavžar je v imenu živinorejskega odseka predlagal: 1. Naj predsedništvo preskrbi, da se iz državne podpore 8000 kron, potem iz deželne lelne podpore 800 kron in iz dotičnega blagaj-ničnega preostanka, ob enem pa tudi s svoto 10.000 K, ktera pripada tolminski pokrajini od deželne podpore 40.000 K, nakupijo čistokrvni biki in breje junice belanske pasme ler razdele med razumne in skrbne živinorejce na Tolminskem. —
2.	Nakupljeni biki naj se izroče v oskrbo, breje junice pa v last spodaj imenovanim gospodarjem po pogojih, ki so ustanovljeni v posebnih pravilih. — 3. Z živali-mi, ki se nakupijo z deželno podporo, naj se ustanovi tri glavne postaje za iz-rejo čistokrvne govedi, ena v Tolminu, ena v Bovcu in ena v Cerknem. 4. Državna podpora naj se pa pod navadnimi pogoji porabi za nakup in razdelitev plemenske živine.
Odbor je že v prvi seji načeloma sprejel te predloge, a predno je kaj določnega sklenil o tej zadevi, bolel je, da se napravijo pravila glavnim plemenskim postajam, in zato jo menila večina, da bi bilo boljo, ako se nakup bikov in junic iz deželne podpore odloži na prihodnjo pomlad, do kterega časa bi bilo mogoče preskrbeli vsestransko utemeljena pravila.
Odbornik Klavžar pa je zagovarjal predlog, da bi so za tolminski okraj takoj omislila vsa živina z uporabo obeh za-logov, priponudivši se, da napravi pravila do prihodnjega četrtka. Ker so prisotni slovenski odborniki podpirali ta predlog, udala se mu je večina in v četrtek pred-poludne so se v odseku po zelo obširni razpravi dogotovila pravila, klera je o-srednji odbor v popoldanski seji istega dne potrdil kot začasna pravila, dokler se na podlagi skušenj ne ustanove stalna.
Po teh pravilih bodo morali dotični gospodarji ohraniti bike skozi tri leta za pleme. Če pa nastane potreba, da se kteri bik proda pred tem časom, dobi bikorejec primerno odškodbo in sicer po prvem letu 24% čiste prodajne cene, po drugem letu 48°/0 -- po tretjem letu pa od tistega časa naprej, ko je poslal bik goden za skok, ostane njegov, no da bi moral zanj kaj plačali kmet. društvu. Če ga odda pred časom, pojde bik na dražbo, klere se redilec ne srne na noben način deležili.
Junice iz deželne in državne podpore se odstopijo v popolno last, prvo proti plačilu 2/3 kupne cene in dotičnih stroškov v petih enakih letnih obrokih; za druge pa bode takoj plačati polovico kupne cene in stroškov. Junice oziroma krave je ohraniti najmanj 5 let in rediti vsa njihova teleta za pleme. Brez dovoljenja jih nihče ne sme prodati. Kmetijsko društvo hoče doseči, ne samo da se v obče zboljša naša goveja živina, ampak da dobimo čistokrvne pasme v deželo, kar bi več kakor podvojilo vrednost naše živine, in zato hoče društveni odbor strogo nadzorovati vestno izvršitev pravil, ktera so naperjena v prvi vrsti v to, da se ves zarod čist ohrani za pleme.
Po predlogu poročevalca so se živali, ki se tedni nakupavajo na Koroškem, razdelile tako-le:
Iz deželne podpore, namenjene za tri glavne plemenske postaje, dobe bike posestniki: Andrej Monlreda v Polubinju, Anton Pitamic v Volčah, Matija Jonko v Bovcu, Andrej Markič v Dvoru, Matevž Kazpet in Blaž Jež oba v Cerknem ;
—	junice: Andrej Monfreda v Polubinju, Josip Leban v Zatolminu, Josip Klinkon
v Zabičah, Josip Kacafura v Doljali, Ivan Lužnik v Polubinju, Josip Lazar v Volčah, Anton Monlreda v Volčah, Andrej Podreka v Volčah, France Fortunat v Oiginjii in Matevž Forlunal na Kozarščih; Domieijan Huber v Bovcu, Izidor Ostan v Bovcu, Ivan Mlekuž na Plužnem, Andrej Kenda v Dvoru, Ferdinand Kenda v Čezsoči, Adolf Mlekuž v Bovcu; Anton Kosmač. Matevž Razpel, And. Kobal, France Gantar, Anton Mlakar, vsi v Cerknem; A. Zajec v Plužnem, lv. Prezelj v Zakrižu in Andrej Razpet v Počah. — Iz državne podpore dobe bike posestniki: Anton Štrukelj v Srednjem Logu, Miha Bric v Breginju, Anton Baloh v Homcu, mlekarska zadruga na lderskem, Ivan Genčič v Borjani, Josip Lazar v Volčah, Peter P. Leban v Stopcu (Sv. Lucija), Ivan Rejc na Slapu, Ivan Kuštrin v Rakovcu (Ponikve), Ivan Klemenčič na Pečinah, Miha Volf v Grantu (Nemški Rut), France Šorli v Lojali (Kneža), Marija vd. Kobal na Grahovem, Josip Klemenčič v Šebreljah, Ivan Mlakar na Št. Viški gori, Andrej Jeram na Cerkljanskem vrhu, Ivan Mavri v Orehku, Andrej Močnik na Bukovem, Marija Iladalin v Zakrižu, Peter Zajec v Lascu ; — junice: Anton Štrukelj, Anton Vencelj in Martin Černuta v Srednjem Logu, Andrej Kutin v Čezsoči, Miha Bric v Breginju, mlekarsko društvo na Ider-skem, Peter P. Leban v Stopcu, Ivan Rojc na Slapu, France Remec v Rakovcu, Ivan Klemenčič na Pečinah, Marija Lazar in Ivan Genčič v Borjani, Miha Volf v Grantu, France Šorli v Lojah, Ivan Gruden na Plužnem, Ivan Mlakar na Št. Viški gori, Andrej Jeram na Cerkljanskem vrhu, Marija Iladalin v Zakrižu, Andrej Močnik na Bukovem, Jakob Klavžar v Jesenicah, Ivan Mavri v Orehku, Peter Zajec v Lascu.
Vsega skupaj razdeli kmet. društvo letos 26 bikov in 44 junic med kmetovalce na Tolminskem. Če se bode razumno in skrbno ravnalo s to živino in če Bog da svoj blagoslov, bode na Tolminskem v 10 letih toliko čistokrvnega zaroda,-da ne bode nikdar več skrbeti za uvažanje tuje živine.
Deželni /bor goriški. — Poročilo poslanca Berbuča gledč pobiranja užitnine v seji dne 17. t. m. (Dalje.)
Pač pa priznava s hvaležnostjo, da se je deželni odbor resno trudil zadostiti po deželnem zboru dani mu nalogi, odposlavši dva uradnika po deželi v pridobitev potrebnih pooblastil, da bi sprejel tudi erarsko užitnino v deželno režijo; obžaluje le, da se je našla stranka, ki je to zaprečila v veliko škodo deželi in našemu ljudstvu/ Ta sklep deželnega odbora je bil čin resnih, za blaginjo dežele in našega ljudstva unetih mož, katere niso vodili strankarski, temuč le višji nameni.
Isto tako priznava linančni odsek s hvaležnostjo, da je deželni odbor vkljub označenim neuspehom na deželi spretno in vestno varoval koristi dežele posebno v goriškem mestu, kjer se mu je posrečilo pridobiti deželi približno 20.000 K pri vsem naporu privatnih interesentov, da bi tudi to zaprečil. Priznanje zaslužijo tudi oni mestni krčmarji in drugi prizadeti obrtniki, ki so, spoznavši svojo in svojih sodeželanov koristi, odločno stali na strani deželnega odbora. Isto velja tudi zadevnim obrtnikom Tolminskega okraja.
Finančni odsek se je pa kar zavzel nad referentovo izjavo da „sedaj je nemogoče več pobirati davku v lastni režiji, ker odpadejo naklade na žganje ;n brez teh so ostali prejemki premajhni11.
Potemtakem bi morale vse majhne kronovine odslej opustiti svoje užitninske urade ler prepustiti pobiranje deželnih davkov zakupnikom. Nasprotno vidimo pa, da je gorenja Avstrija uvedla s 1. septembrom I. 19U0 taki urad samo za naklade na pivo z vrlo dobrim uspehom.
Od 1. septembra do konec decembra I.
1.	je imela tem potom 342.919 K nečistega dohodka, 49.324 K režijskih stroškov, (ravno 7%) in 293.594 K čislih doneskov.
A neoziraje se na vse to, je ona izjava indirektni poziv zakupnikom, naj skubijo deželo po svoji volji. Če ne more deželni odbor pobirati davščine v deželni režiji bodisi po tarili bodisi potom dogovora, je odvisen od milosti zakupnikov. Kar mu ti ponudijo, mora sprejeti.
Kaj? — ako bi hoteli biti zadnji hudomušni ter bi ponujali sedaj, ko odpade davščina na žganje, deželi le nekoliko tisočakov za deželno užitnino in naklade na pivo? Ali bi ne bila dežela primorana sprejeti hvaležno tudi ono malenkost? In ni to možno in celo verjetno v očigled referentovi izjavi? Ali se ne pravi to zametavati deželno imetje? Sme-li dežela priti v tak žalosten položaj, ki bi pomenjal veliko oškodovanje njenih koristi ?
Dežela ne sme priti nikdar in nikakor v tak položaj, ona se mora oborožili proti takim eventualnoslim. Če kedaj, je sedaj primorana prirediti svoj užit-ninski urad.
V to jo silijo še drugi oziri.
Dežela dobiva sedaj 11.000 K zakupnino od piva. Ker rastejo izdatki od leta do leta, ker je zvišala naklade na užitnino že na 80% in ker odpadejo sedaj naklade na žganjine, ji preostajajo jedino še naklada na pivo v pomnožitev njenih dohodkov, ako noče pritisniti posestnikov, trgovcev in obrtnikov s povišanjem naklad na izravne davke.
V pokritev svojih potrebščin mora dežela strogo držati se sedanje obdačbe piva, ki znaša za deželo in občine skupaj 4 40 K, in to lem bolj, ker znaša v drugih vinskih deželah taka obdačba na pivo skupno celo 680 K. A ta znesek mora tako razdeliti, da bode dobivala sama 340 K od hektolitra na drobno potočenega piva, občine pa k večemu 1 K. Prvi pogoj dobro urejene deželne uprave je pa, da ve, koliko te tekočine se v deželi potoči, zato mora sprejeti to davščino vsekako v svojo upravo, to tem bolj, ker bi znašali stroški v ta namen le 10.000 do 12.000 K in bi dežela ne trpela ni-kake izgube, če bi znašali celo 17.000 K, če se potoči pri nas le 16.000 hi piva. Ti stroški bi se zdatno zmanjšali, če bi pobirala dežela dogovorno z občinami naklade na pivo tudi za te. Po teku leta, ko bi dežela natanko poizvedla potrebne podatke o konsumu piva in bi se lahko pogodila ali z okraji, ali občinami, ali krčmarji in založniki, bi postali ti stroški še manjši.
Finančni odsek ne more zamolčati tudi svojega mnenja, katero izrečno poudarja, da bi bilo za deželo in občine neobhodno potrebno poizvedeti, koliko vina se potoči v deželi in v posameznih občinah, kar bi se dognalo natanko pa le tem polom, da bi deželni užilninski urad vzel v deželno upravo tudi pobiranje deželne užitnine na vino in meso. Vendar mora opozarjati deželni odbor na nevarnost, katera je združena s takim postopanjem, dokler ima privatni zakupnik erarsko užitnino v svoji roki.
Ta in posamezni interesenti bi se pogodili lahko (na videz) za jako nizko odkupnino, katera bi vezala tudi deželo, in dežela bi morala plačati take umetne zavinke. Zato naj stopi pravočasno s c. kr finančnim ravnateljstvom v Trstu v dotiko da odpove zakupnikom pogodbo ler priredi za dotične okraje dražbo proti 10% povišku. V okrajih pa, kjer izteče letos pogodba, naj poskusi pridobiti pooblastila krčmarjev in prizadetih obrtnikov v svojo roko, da sprejme tam tudi pobiranje erar-ske užitnine v svojo upravo.
Deželni odbor naj iir.a pa tudi vedno pred očmi koristi, ugodnosti in opravičene zahteve krčmarjev, mesarjev in za-
devnih obrtnikov; naj m* žabi, da mu je, skrbeli za le isto tako, kakor za druge sloje sodeželanov. Ko se uveri, da bi bilo lem v prilog, a deželi nov izgubo, naj se pogodi ž njimi bodisi po okrajih ali občinah ali s posamezniki za vse; davščine, do katerih ima pravico. Pričakuje si; pa od razsodnosti prizadetih obrtnikov, da bodo, uvažujoči deželne torej tudi svoje in koristi svojih sorojakov, vestno spolno-vali svoje dolžnosti ter šli v vsem deželi na roko.
Deželne koristi in važnost tega vprašanja zahtevajo, da deželni zbor polom nujnosti sprejme sub •/. priloženi zakon, s katerim se uvaja samostojna deželna naklada na porabo piva v pokneženi grofovim Goriški in Gradiški, ter naloži deželnemu odboru, da priskrbi z možno hitrostjo Najvišje potrjenje tega zakona.
V zmislu t? 5, tega zakona naj priskrbi tudi dogovorno z visokim c. kr. namestništvom v Trstu izvršitveni predpis, kako je pobirati s lem zakonom uvedeno deželno naklado, kakor tudi naj sestavi navodilo organom v to svrho. Vrh lega naj pravočasno priskrbi vse potrebno, da začne poslovati deželni užilninski urad s 1. januarjem 1902.
IJvažiijč vse to naj izvoli visoki zbor skleniti:
1. Izreka se deželnemu odboru zahvala, daje lani spretno in vestno varoval pri obstoječih razmerah deželne koristi pri oddaji užilnin, posebno v goriškem mestu, kjer se mu je posrečilo pridobili za deželo približno 20.000 K več nego prejšnja leta.
2. Načrt zakona, s katerim se uvaja samostojna deželna naklada na pi"o, se sprejme ustavnim polom, ter se naloži deželnemu odboru, da priskrbi zanj ko hitro mogoče Najvišje potrjenje.
3. Deželni odbor naj stopi nemudoma v dogovor z visokim c. kr. namestništvom v Trstu ter naj priredi dogovorno ž njim po možnosti hitro predpis za izve-
denje omenjenega zakona.
Isto tako naj priredi v najkrajšem
času navodilo organom za pobiranje užilnin in naklad na pivo.
4. V pokritje različnih deželnih potrebščin naj izposluje 3 40 K deželne naklade na pivo, pripustivši največ 1 K občinskim nakladam.
Naj strogo varuje dosedanjo skupno mero deželnih in občinskih naklad na pivo v znesku 4'40 K in ne dopušča, da bi se ta znižala, kažoč na mnogo višje obdačenje domačih vinskih pridelkov.
5. Naj pravočasno priskrbi vse potrebno za poslovanje deželno-užitninskega urada s 1. januarjem 1902.
6. Pooblašča se deželni odbor, da se pogodi bodisi z celimi okraji ali občinami, bodisi s posameznimi zadevnimi obrtniki ali tretjimi osebami polom odkupa za deželno užitnino in naklade na pivo, odnosno tudi za erarsko užitnino, ako dobi njeno pobiranje v lastno režijo.
Kjer to ni mogoče, ali bi bilo v škodo deželi, naj priskrbi pobiranje imenovanih davščin vsekako po tarili v lastni upravi.
V to svrho naj slopi v dogovor s c. kr. finančnim ravnateljstvom v Trstu, da odpove pravočasno pogodbe z zakupniki, ponudivši 10"/„-ni povišek zakupnin vsaj za one okraje, kjer bi dežela ne mogla pobirati svojih užilnin po tarili.
7. Naj poživlja visoko vlado, da spremeni ustavnim potom zakon z dne 18. maja I. 1875 drž. zak. št. 84, po katerem so v veljavi za nušo krono vi no trije oziroma štiri tarili na vino, namreč po 594 K po 446 K in po 3 72 K (oziroma po 1 '48 za takozvano vino di Zonta) tako, da se uvede povsod le jedna tarifa.
Isto tako naj so preuredi Najvišji odlok z dne 25. maja I. 1829, zadevajoč pobiranje užilnin v obče tako, da bode odgovarjal duhu časa in se oziral tudi na deželne in občinske koristi.
♦
*	*
V	ji o t o k o 1) 4. uri p o p. j o bila
7.	o p o t soja. Navzočih jo bilo IH pn-slanoov; od slovenskih posluncov ni bil navzoč G a b r š č o k. Ovcrovljonjo zapisnika so jo prepustilo deželnemu odboru, zato pa so tudi ni prcčital.
Vladni zastopnik grof Attems odgovarja na dr. Tumovo interpelacijo slede rabe slov. jezika pri poštah na Goriškem. On pravi, da je tu vse v redu ('?).
Preide se k 1. točki dnevnega reda:
„Podrobna razprava o predlogu glede pobiranja užitnine v lastni upravi'1. Ko se jo razpravljalo o 1. točki teh predlogov, odstopi glavar predsedništvo svojemu namestniku dr. Gregorčiču.
Poročevalec posl. Berbuč prečita to točko. (Besedilo te točke prijavljamo na drugem mestu današnje številke našega lista).
Oglasi se k besedi dr. Tuma ter pove, koliko je po svojem mnenju deležen zahvale, ki se v tej točki izreka deželnemu odboru za to, da je znal pridobiti v goriškem mestu za deželo 20.000 K več dohodkov, nego mu jih je poprej dona-šala užitnimi.
Poslanec Berbuč pravi, da mu niso znane v tem pogledu Tumove zaslugo, znano pa da mu je, da jo dr. 1 uma glede drugih okrajev na slovenski strani goriške dežele delal proti nameram deželnega odbora, da bi prišla užilnina v deželno upravo. Tuma vpije vmes, da je to laž, Berbuč pravi, da je resnic a tor da to resnico dokazuje govor dr. Tume v Dol. Vrtojbi, katerega je priobčila „Soča“. Tuma še huje vpije, da je laž. Poslanec Berbuč pravi, da tako piše „Soča“ in da jo „Soča“ Tumov list. Tuma pravi, da ga ne briga, kar pišo „Soča“ in da list ni njegov nego Gabrščkov. Posl. Berbuč odgovarja, daje to, kar o tem „Soča'‘ piše, resnica in da jo to v stanu dokazali s pričami, ki so Tumo poslušali, ko jo tako govoril. Na to Tuma molči. Slavljena na glasovanje ta točka se sprejme 2. in 3. točka predlogov se združila ter se tudi vsprojmela. k točka omenjenih predlogov se ne sprejme. Proti njej govori dr. Venuti. 5. točka pa se na predlog dr. Venutija, kateremu se pridruži tudi poročevalec poslanec Berbuč, spremeni tako, da se deželnemu odboru naroča, da pravočasno priskrbi vse potrebno za poslovanje deželno-užit-ninskega urada ter naj o tem poroča deželnemu zboru že v prihodnjem zasedanju.
Točka (i. se ne sprejme, sprejme pa se točka 7. omenjenih predlogov.
Na to predlaga dr. Tuma, da bi se z današnjega dnevnega reda izpustile točke
2,—B)., ker so manj važnega pomena nego druge točke. Posl. dr. Verzegnassi se temu ustavlja ter predlaga, naj se razpravlja po redu o vseh točkah dnevnega reda, a poročevalci naj prečitajo le predloge, opuste pa utemeljevanja. Ta predlog se sprejme.
Posl. Berbuč poroča v imenu šolskega odseka o 2. točki dnevnega reda, namreč o šolstvu v deželi.
Deželni glavar odpre splošno razpravo. Za besedo se oglasi jedini dr. Tuma. Pravi, da se mora izreči pohvalno o poslancu Berbuču, ki se je trudil, da je zbral toliko podatkov, ki dokazujejo, da je šolstvo na Goriškem pravi škandal. Govoreč o ljudskih šolah, pa pravi, da mn je žal, da so izreka v poročilu nekaka graja ljudskim učiteljem, kakor da bi bili oni krivi, da ni v ljudskih šolah pravega napredka. U srednjih šolah govoreč, umni, da so na slabem napredovanju našo šolske mladine krivi oni nemški profesorji, ki prihajajo v našo deželo, no da bi poznali deželnih jezikov, niti razmer naše dežele, katerim ni na drugem ležeče, nego da se otroci nemški učijo. Da pa prihajajo v deželo taki^ ljudje, krive so po njegovem mnenju šolske oblasti, ki pri razpisovanju služb učne skupine tako sestavljajo, da naš:
deželani skoro do teh služb priti no morejo. Dr. Tuma jo tudi povedal, govoreč o možkem učiteljišču v Kopru, da se tam nastavljajo najslabše učno moči, celo ljudski učitelji. Bekel je in zatrjeval italijanske poslance, da on ui »acijonalist in da ne stavi s toga stališča predloga, naj se možko učiteljišče prenese iz Kopra v Gorico. Govoril je še marsikaj, nazadnje pa tudi rekel, da bi profesorji ne smeli — tarokirati.
Posl. Berbuč zavrača dr. Tumo glede opazke, da se v ppročilu izreka graja ljudskim učiteljem, kakor da bi bili oni krivi, da ni v ljudskih šolah 'tak napredek, kakoršnega je bilo želeti. Kaj takega, pravi govornik, v poročilu nikjor ne stoji in v dokaz temu čila iz poročila mesto, ki govori o ljudskih šolah in ki se tako-le glasi:
„Šolski odsek je marveč uverjen, da tičijo uzroki takih neuspehov v šoli sami, v njeni notranji uredbi in njenih osnovnih načelih, in noče in ne sme prikrivali resnice, da velja to skoro za vse naše šolstvo, začenši pri ljudski šoli.
Visoki vladi je gotovo znana razina (niveau) našega ljudskega šolstva; ona dobro ve, da to ne zadošča niti po svoji uravnavi niti po svojih vspehih duhu časa, ve, da našo prenapolnjene jedno-in dvorazrednico — in takih imamo največ v deželi — ne morejo privesti ljudske omike pri vsej prirojeni nadarjenosti naše mladine do one stopinje, do katere so jo privedle zmerno napolnjene in in dobro urejene večrazrednico v drugih kronovinah, kjer je večinoma celodnevni pouk“.
Kje za božjo voljo, pravi govornik, tiči v teh vrstah kaka graja ljudskemu učitelju ! — ter pripomni dr. Tumi, da govori — skozi okno.
Konečno se prečitajo in sprejmejo vse točke tega predloga, ki se tako glasč:
Visoki zbor naj izvoli skleniti:
I. Visoka vlada so poživlja, naj izvoli nakloniti ljudskemu šolstvu v pokne-ženi grofovini goriško gradiščanski letno podporo 100.000 K v svrho, da se povzdigne v deželi nivo splošne ljudske omike.
II. Visoka vlada se poživlja, naj preuredi takoj izobraževališčo za učitelje v Kopru in za učiteljice v Gorici tako, da bodeta odgovarjala duhu časa, svojemu visokemu namenu in strogo peda-gogičnim načelom.
III. Visoka vlada naj postavi državne in srednje šole v Gorici na narodno podlago ter uvede prehodno nemudoma v spodnje razrede rečenih šol materinščino kol učni jezik.
IV. Visoka vlada naj preuredi z ozirom na to in na zdrava pedagogična načela tukajšnjo c. kr. deško in dekliško vadnico in c. kr. pripravljavnico.
V. Visoka vlada naj ustanovi potrebno število štipendij za najboljše abi-turijente domačine, ki bi se posvetili profesuri ter se zavezali poučevati vsaj deset let na tukajšnjih srednjih šolah.
K 3. točki: „Pogozdilev močvirjev v Ogleju in Tržiču in gradežkih peščin11 poroča dr. Verzegnassi ter predlaga v ta namen 4000 K, kar so sprejme brez ugovora. Posl. Verzegn. poroča tudi o
4.	točki dnevnega reda t. j. za dovolitev podpore komisiji proti pelagri ter predlaga tudi v ta namen 4000 K. Posl. Venuti pravi, da nima nič proti tej podpori, on predlaga samo, da se ta svota izplača še le takrat, ko se bodo izvedenci zjedinili o načinu, kako naj se zatira ta bolezen, s to spremembo se predlog tudi sprejme.
Dr. Verzegnassi poroča potem o potovalnem kmetijskem poduku. Njegovi predlogi se sprejmejo.
Dr. Gregorčič poroča o prošnji občine Sedlo za podporo glede uravnavo Stanoviščeka. Dovoli se v ta namen 300 K.
Dr. Verzegnassi poroča o dr. Tumovem predlogu za uslnnovilev komisijo za odvračanje gorskih voda ter predlaga, da se o tej stvari preide na dnevni red, ker bi taka stvar zahtevala neizmerno velikih stroškov, o katerih se danes ne moro imeti niti pojma, kajti tu hi bilo treba vse polno uradnikov, treba bi bilo odkupoval1 zemljišča itd. itd. — stroški, katere bi prav za prav morali nositi interesenti. Ako bi privatniki v tem pogledu napravili ter predložili kak načrt, bi se jim podpora gotovo ne odrekala. Isti poročevalec predlaga, da se preide na dnevni red o Tumovem predlogu, da se za podporo malo obrti in trgovine posodi „Trg. obrtni zadrugi" in ..Coope-rativi" 40.000 K brez obresti. Poročevalec pravi, da vendar no gre, dajali na razpolago denara društvom, ki so v rokah Bog ve kakih ravnateljev in o katerih delovanja nima deželni zbor nobene kontrole.
Poslanec Berbuč poroča o peticijah „izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke", ki zahtevajo, naj se zviša znesek za brezobrestna posojila od 20.000 K, katere je dovolil deželni zbor, na
40.000 K ; potem : naj se dovoli podpora za napravo strelnih postaj itd. ter predlaga glede 1. točke, da se ta zahteva predloži visoki vladi v upoštevanje, drugi dve točki pa, da se odstopijo deželnemu odboru v rešitev. Glede zadnjih točk se dr. Tuma vjema s predlogom. Gledo 1. točke, namreč glede brezobrestnega posojila pa pravi, naj bi se tudi ista izročila deželnemu odboru ter da naj bi se kredit za brezobrestna posojila povišal od 20.000 K na 40.000 K. Poslanec dr. Verzegnassi se čudi takemu predlogu, ko mora dr. Tumi vendar znano biti, da je deželni proračun že dognan, kakor tudi, da so mu znane finančne razmere v deželi. Sicer pa pravi dr. Verzegnassi, da se bode itak kmalu in mogoče že v prihodnjem mesecu ugodilo skoro vsem prosilcem za brezobrestna posojila, ko stoji zdaj za taka posojila na razpolago
80.000 K, a je predloženih prošenj le za
87.000 K, med katerimi bo mogočo več neutemeljenih prošenj. Pa tudi ako bi bile te prošnje utemeljene, meni govornik, da bode vlada jim najbrže ugodila, ker, kose je stavila v državnozb. vinarskem odseku resolucija, da bi dovoljevala vlada za brezobrestna posojila večje kredite nego dežele, se nista ne zastopnik kmetijskega ministerstva, ne oni finančnega čisto nič ustavljala taki resoluciji. Odsekov predlog se sprejme.
Isti poročevalec predlaga, da se dovoli občini Kamno za obrambena dela pri Soči znesek 1976 K. Se sprejme.
Zdaj pridejo na vrsto poročila pe-ticijskega odseka.
Deželni glavar opomni, da naj bi prišla na vrsto najprej prošnja odbora za postavljanje spomenika Nj. Vel. pokojne cesarice Elizabete v Trstu. Ker ni temu nikdo ugovarjal, poroča o tej prošnji poslanec Doltori ter predlaga, da se v ta namen dovoli prispevek 600 K, kar se je sprejelo jednoglasno.
Poslanec dr. Gregorčič poroča o prispevku dežele za uravnavo vodotoka Rene v Renčah ter predlaga 30%-m prispevek na največ 28.000 K stroškov Posl. conte Valentinis predlaga, da se vrne ta zadeva zopet deželnemu odboru v nadaljnje proučevanje. Dr. Tuma podpira odsekov predlog, na kar ima besedo poročevalec dr. Gregorčič ter pobija Valentinisovo trditev, kakor da bi načrti ne bili še popolnoma dokončani. On priporoča toplo deželnemn zboru, da sprejme odsekov predlog. Pri glasovanju pa je bi sprejet predlog Valentinisov z glasovi Italijanov, za odsekov predlog pa so glasovali le Slovenci in tako je ostal v manjšini.
Dr. Gregorčič poroča o prošnji rav-
nateljstva košarsko šolo na Žagi za dovoljenje denarno podpore, katero bi ravnateljstvo po svoje razdeljevalo med učence.
V	imenu odseka predlaga poročevalec, da se la prošnja odstopi deželnemu odboru, ki naj stvar prouči v tem smislu, da bi se napravile kakor se je to zgodilo pri slični šoli v Marianu, tudi za košarsko šolo na Žagi nekatero ustanove.
Isti poročevalec predlaga, da se prošnja županstva na Žagi za prisp svek isti šoli odstopi deželnemu odboru, ki naj jo predloži visoki vladi v poštevanje.
Učiteljevi udovi Katarini Ivančič se dovoli podpora 200 K, poročevalec dr. Gregorčič.
Učiteljevi udovi Terezi M a c o r i g se dovoli islotako podpora 200 K, poročevalec Dotlori.
Dovoli se udovi Rad izza 80 K.
Italijanskemu Alojzijevišču dovoli se 600 K podpore, a istemu 1000 K podpore za nakup novega poslopja; slovenskemu Alojzijevišču dovoli se 600 K podpore.
Društvu sv. Vincenca de Paoli se dovoli 400 K, o prošnji za podporo zavodu sv. Nikolaja v Trstu se preide na dnevni red. Poslanec Muha je sicer predlagal 400 K podpore in so za ta predlog glasovali vsi slov. poslanci, a ostali so v manjšini.
Dovolilo se je:
Kmečkim posojilnicam in zadrugam 600 K, a s pogojem, da bo smel nadzorovati njih delovanje deželni odbor.
Dr. Abram je poročal o podporah za ceste.
Dovoljenih je bilo cestnim odborom v Sežani, Komnu, Ajdovščini, Goriški okolici, Tolminu in Kobaridu po 1600 K; cestnima odboroma Kanalskemu in Bovškemu pa po 1200 K vsakemu. Občini Ivanjigrad seje dovolilo za popravo ceste 400 K, občini Slivno v isti namen 400 K, občini Lokavec za cesto Lokavec-Ajdov-ščina se je dovolilo za letos 800 K (tretjina cele podpore 2400 K, ki jih ima izplačati v 3 letih). Za cesto Idersko-Livek 300 K; za most pri Slapu 300 K, za cesto Št. Viška Gora-Vrh 300 K in za cesto Ponikve-Bača 600 K.
Dovolile so se podpore nekaterim ital. dijakom.
Društvu „RudečegaKriža“ dovoljenih je 400 K; gospodarskemu svetu v Sta-ranzanu za napravo artezijških vodnjakov 600 K. Sadjarskim društvom in sicer: v Štjaku se je dovolilo 260 K, v Kamnjah 100 K in v Tolminu 200 K.
Občini Dolenje 1000 K za napravo treh vodnjakov, isti občini 1800 K za popravo ceste v Lož, 600 K v Ruttars, a 680 za ono v Neblje.
Cestnemu odboru gradiščanskemu se dovoli 1900 K za popravo ceste Bruma-Fara; cestnima odboroma v Gradišču in v Korminu se dovoli 3500 K za most čez Birso (Versa), 800 K občini Zagrad za cesto od Zdravščine do sv. Martina, 800 K za cestne jarke pri Marianu. Za uravnavo Korna občini Chiopris se dovoli 1000 K, cestnemu odboru tržiškemu za popravo ceste od Tržiča do Belune 1000 K; 2400 K se dovoli občini Červi-njan za napravo treh mostičev; občini Muša 600 K za most čez potok Hrestenico.
Več drugih prošenj se je deloma odbilo, deloma odstopilo deželnemu odboru v proučevanje.
Na to čita poslanec dr. Rojic svojo interpelacijo do deželnega glavarja glede zgradbe bolnišnice in norišnice.
Deželni glavar odgovarja, da je deželni zbor odstopil to zadevo deželnemu odboru, a ne njemu in naj se torej in-terpelant obrne do deželnega odbora. Ker so bili poslanci, ki so že pet ur sedeli, siti tega sedenja, in so deloma tudi odšli^ lako da jih ni bilo zadostno število v dvorani, odložilo se je utemeljevanje nekaterih Tumovih predlogov na prihodnjo
sejo in se je seja zaključila ob 9. uri.
*
♦ *
Zadnja soja gor. deželnega v bora
v lej dobi je bila v to rok dne 24. t. m. O njej bolj obširno prihodnjič!
Za branislio cesto je deželni zbor v torkovi seji dovolil 12.00(1 K,
Poziv poslancu Ilerbucii. - »Soča11 poživlja poslanca Berbuča, naj skliče v Gorici shod, na katerem se bo razpravljalo o užilnini. Ako toga ne stori, sklicali ga bodo naprednjaki, a g. Berbuč bo moral priti zraven!
Po našem mnenju je stvar o užitnim končana. Narodno-napredna stranka je bila obsojena v deželnem zboru. Te obsodbe ne izbriše noben shod. Narodno-napredna slranka je ožlindrana za vselej. Prej so pp. v „Soči“ prelili g. Berbuču, da mu hočejo že posvetiti v deželnem zboru, zdaj, ko jih je g. Berbuč tako sramotno ponižal, pa ga kličejo na shod! Peče jih!
.Javni shod „narodno-napredne“ stranke v Šmartnem se ni vršil, kor je bil iz varstvenih ozirov prepovedan. »Narodno-napredni-* fantje dr. Tumovega kalibra skriti so se morali med štiri stene ter držati tam zaupni shod, pa še tega pod varstvom bajonetov. Koliko časa bodo dražili ti ljudje naše ljudstvo, ne da jih doleti — zaslužena kazen V!
Na komenski štirirazredni šoli, kamor pohajajo tudi naši otroci, ^se je pojavila letos neka nova, čudna prikazen. Dočim je vsaj na Krasu, — drugod mi ni znano, — povsod v navadi, da pozdravijo učenci v šolo došlega učitelja ali kateheta z lepimi krščanskimi besedami: »Hvaljen bodi Jezus Kristus11, odredil je gospod Josip Štrekelj, ki podu-čuje letos 11. razred v Komnu, in kakor se čuje, tudi gosp. nadučitelj Anton Leban, ki podučuje v četrtem razredu, da morajo šolski otroci opusliti lo lepo navado z motivacijo, češ, da ni lepo tako pozdraviti. To vzbuja pri otrocih in stariših veliko začudenje. Prosimo pojasnila. —
Izjavil. — Kadar se bližajo volitve, tedaj niso liberalci nikoli v zadregi za kako laž, ki naj bi služila proti duhovnikom ali proti klerikalni stranki.
Tako širijo tudi sedaj liberalni prvaki po Kobaridu vest, da nameravajo duhovniki kobariškega okraja, ali prav za prav, da namerava „Slov. katoliško
in fjncporinrsKO tlTUJilvii /,a Ivu-
bariški okraj“ ustanoviti v Kobaridu konsumno društvo. Njih namen je samo ljudstvo begati, in kakor čujemo, se ljudstvo res da begati po tej liberalni paroli.
Zato čutim dolžnost in sem tudi pooblaščen izjaviti v imenu »Slov. kat. pol. in gosp. društva11, da ni zdaj nikomur v mislih, da bi se v Kobaridu ustanovilo kako konsumno društvo. To je le čisto liberalna raca, ki naj zdaj gaga, da napravi zgago.
Za „Slov. kal. pol. in gosp. društvo11 Ciril Metod Vuga tajnik.
Razstava v Kasovljah okradena.
Po zaključenju te krasne lazslave zaprli so se brezvestneži v razstavine prostore, pokradli posestnikom mnogo sadja in grozdja ter popili mnogo steklenic vina in žganje. Nekateri posestniki bodo tožili.
Iz Šempasa nam pišejo 22. sept.
V	nedeljo, lf). septembra smo imeli hip praznik. V prenovljeno cerkev prenesel se je nov kip M. B. Slovesnega sprevoda se je udeležila šolska mladež, petdeset parov belo oblečenih deklic s šaplom in svečo, starešinstvo, sedem duhovnikov in velika množica vernikov. Poravnana je škoda, ki jo nam je pred letom naredila strela. Na mesto prejšnjega lesenega oltarja postavil nam je g. Trobec krasen kamenit oltar, L. Linzger nam je napravil prelepi kip M. B. rožnivenške, Art. Zupančič je prečistil in marmoriziral cerkvene stene in strop, domači zidarji in mizarji so imeli svoje delo v zakristiji, v zvoniei in okoli cerkve, g. Artur Makuc ima delo s strelovodi, Vičič in Lipušček pa z orgijami. Ne malo dela smo torej letos dovršili. Po vsem naštetem delu smo si pri sklepni slovesnosti pošteno oddahnili. Srečo smo imeli tudi v tem, da se je ta dan zjasnilo nebo in zopet posijalo solnce. Narod je bil praznika vesel iti hvaležen je svojemu župniku za mnogi trud in krasno slavnost.
Matajur. — (Blagoslovljene Spomenika Odrešeniku dne 10. sept. 1901.) Veliko in izvanredno slovesnost obhajali smo na naši sosednji gori Matajur. Na to slovesnost smo so že dolgo časa pripravljali. Napovedani dan je prišel. Prevzvišeni f
okoli 70 let stari in častitljivi nadškof iz Vidma se poda 9. sept. na daljno in težavno pot proti loj gori. Spremljalo jo Prevzvišonega veliko duhovnikov in ne-štovilne množice pobožnega ljudstva. V Ažli stopi na slovensko zemljo in se poda po lopi in rodovitni roški dolini (Alhe-rone) do vznožja Matajurja. Našo dobro ljudstvo je na celi poti prav srčno pozdravljalo svojega priljubljenega višega pastirja. Vse hiše ob cesti so bile okrašene se zastavami in taki slovesnosti primernimi napisi. Lepo ubrano zvonenje se je slišalo od vseh strani in mogočno se je odmevalo streljanje topičev. Po dveurni vožnji pridejo srečno do Jero-nišča. Tukaj je bila zbrana velika množica ljudstva iz sosednjih vasi. Tukaj pa je bilo pripravljenih tudi 8 krepkih inla-denčov, ki so Prevzvišonega nesli v naslonjaču po silno stenni in skalnati stezi inomo vasi Stormica v 954 ih nad morsko gladino ležečo vas Matajur, kjer službuje nad 10 let izglcdni in neutrudljivi č. g. Anton Vižintin. Ta kraj jo bil določen za prenočišče Prevzvišenega in Njegovih spremljevalcev.
Drugo jutro okoli G. ure imela jo biti sv. birma v cerkvi sv. Lovrenca v Matajurju. Ker se je pa po noči vreme spremenilo in se je bilo bati dežja, so prvotni načrt spremenili in so se podali okoli 5. zjutraj proii vrhu, kamor so srečno dospeli okoli 7. Ob tem času bilo je nad f>000 ljudi zbranih okoli spomenika, kjer so se brale sv. maše od 1. ure po polnoči nepretrgoma. Zadnjo sv. mašo je bral nadškof, ob 8 uri. Navzočih je bilo pri tej maši nad 7000 vernikov. Veliko jih je bilo tudi pri sv. obhajilu. Kdor je bil v noči od 9.—10. sept. na prostem, opazoval je lehko, kako so ljudje z gorečimi svelilnicami pomikajo v velikih četah proti Matajurju, da se tam poklonijo svojemu Odrešeniku. Vseh ljudi, ki so bili ta dan od polnoči pa do poludne tukaj, se lehko šteje nad 10.000. Duhovnikov je bilo nad 100, med tomi 3, ki so nad 80 let stari. Goriška je bila zastopana po 7 duhovnikih in veliki množici ljudstva.
Okoli 9'/a odnesli so nadškofa v Matajur, kjer je bila sv. birma. Tako se je veršila ta slovesnost v najlepšem redu, nam pa ostane colo naše življenje v najlepšem spominu.
Evharistični shod za duhovščino lio letos dne 17. oktobra. Nj. Km. kardinal je že odobril program. Zadnji evharistični shod je bil I. 1896.
Vabilo k veselici ,,pevskega in bralnega društva v Hočinju11 v nedeljo, dne 29. septembra ob 3'/2 uri popolno v gostilni „pri pošti" s sledečim vzpore-dom: 1. V. Parma »Čolničku11 poje mešan zbor. 2. »Zakaj ne bi bil župan", šaljiva deklamacija, 3. H. Sattner „Na planine11 poje mešan zbor. 4. »Zamujeni vlak11 šaloigra v f). prizorih. 5. Ang. Hribar »Slovo od lastovke11 pojo mešan zbor. 6. Šaljiva tombola. 7. Prosta zabava. Iz prijaznosti udarja pri veselici »kanalski tamburaški zbor11. Vstopnina k veselici 30 vin., sedež 20 vin. — K obilni vdeležbi vabi	Odbor.
Sv. Lucija ua ^Iostii. — Ti
je dne 17. t. m. padel Valentin Manfreda z visokega oreha tako nesrečno, da je zgubil zavest in kmalu na to umrl.
Strašna nesreča na železnici. —
Iz rumuiiskega mesta Palata blizu oger-ske meje je odšel dne 20. t. m. ob 2. uri zjutraj brzovlak proti Turnu Severinu. Kmalu za njim je odšel tovorni vlak z 1(16.000 ky petroleja. Svet je tam viseč in strm. Tovornemu vlaku je odpovedala zavora in je s strašno nagi os tj o letel navzdol. Kmalu je bil prav blizu brzo-vlaka. Strojevodja je dajal obupna znamenja, naj bi z brzovlakom bolj pohiteli. Toda strojevodja na brzovlaku ni razumel znamenja in je vstavil. V tem tre-notku prileti tovorni vlak z vso silo ob brzovlak. Vozovi se zmečkajo, petrolij se v potokih razlije po tleh ter se ob stroju vname. Oba vlaka sta bila naenkrat v plamenu. Ljudje, ki so bili v brzovlaku so večinoma vsi zgoreli. Le malo se jih je rešilo. Pripovedujejo se ginljivi prizori. Milijonar Din je hotel naglo skočiti iz voza, pa se mu je pri tem noga zajela med dve gredi, da jo ni mogel izvleči. Prosil je nekoga, naj mu nogo naglo odseče obljubi vsi mu veliko bogastvo, toda ni bilo mogoče tako naglo. Omagal je v plamenu. Železniški nadzornik Markovič in njegova soproga sta srečno skočila iz voza in se 'rešila nad cesto — ali zdaj zapazita, da je njuna hči ostala v vozu. Videla sla jo goreti, a pomagati nista mogla.
Opozarjamo cenjeni' čilaleljo na nova oglasa g. 1’ovoraja in Konjodica-Zajea na zadnji -Irani.
(VpoMill. Te dni nam |e >'• g. Župnik sporočil, da na dopis v -I lili. tli bil povsem resničen K*-r ne maramo delali čepovau-kim fantom nobene kn vice, preklicujemo žalpve -J• • m pro simo gg dopisnike, da nam v-<■ l*-j < -i-do resnico poročajo.
Alojzijev išče. Odbor Alojzije višča poskrbel jo novo vodstvo; i/prosil si je pri Nj. Kminenci duhovnika e g. Kr. Solničar-ja za vodjo in enega “cine-niščana-bogoslovca za nadzornika. Ob enem so prevzelo hišno oskrbovanje na prošnjo odhorovo tri čč. sestre usmiljenke iz roda sv. Vincencija.
Zavod šteje sedaj f>2 gojencev, prehranjuje pa polog bili šo kakih S uhožnih dijakov. Brez dvojbo je la zavod velike važnosti za slovenski del naše deželo; brez njega bi marsikak odličen talent ostal zakopan v domačih grudah Zalo pač zasluži, da se ga pravi rodoljubi in mladitioljuhi spominjajo o vsaki priliki.
Listnica. — Dopisnike iz Olaleža, Cerkna itd. prosimo potrpljenja.
Nekaj naukov o trgatvi.
Pd .Pučkom Prijatelju".
Trgajte zrelo grozdje! — Največje važnosti je, da se trga popolnoma zrelo grozdje, h nezrelega grozdja dobivamo slabo vino, ki so navadno ne more črez leto vzdržali. Sladkor je pri moštu poglavitni del. Čini večjo v moštu sladkorja, tem močneje je vino, kajti sladkor se ob vrenju pretvarja v alkohol vina. Največ sladkorja pa ima mošt napravljen iz popolnoma zrelega grozdja.
Trgajte v suhem vreme nul
—	Ako je bil dež, naj še pred trganjem malce počaka, da se grozdje vsaj očedi. Mokro grozdje daje slabo vino. Od tod pregovor:	Voden	mošt ne daje
o g n j e n e g a vi n a!
T r g a j te z g r o z d n i m i š k a r-j a m i, katere kupimo lahko pri : Admi-nislration der VVeinlaubo v Kloslerncu-burgu. Se škarjami so lepše trga, grozdi se no stresajo in ako so zapleteni, so laže izrežejo.
Gnili grozdi, suhi, bolni in ples-n ji vi ne smejo se z dobrimi skupaj
spravljali. To velja tudi o nezrelih in blatnih grozdih. .Nato moramo pazili /lasti pri črnem grozdju Ono vino i/. yni lega grozdja Vilarja po gnilobi in nima lepe barve
iN e mastite g r o z d j a v v i n o-g rad ih! —• O veliki solnčni vročini za m* mošt vreti in i/. nastalega aikoholu se napravlja josihova kislina, kar jo za vino jako slabo. Oni, ki jo trgal po veliki vročini, stori prav, ako loplo grozdje doma na hladnem mostu razgrne, da se ohladi.
Petlje treba kolikor mogočo odstraniti od jagod bodisi prod niaščenjom bodisi po maščoujii. Mesnato in zeleno petlje imajo v sebi mnogo trcslovine iu jabolčne kisline, ki daje vinu zopern okus.
Socijalne drobtinice.
V podgorski papirnici postajajo razmere za delavce vodno bolj neznosne. .
V	zadnjem času so mnogo delavcev odslovili in pravijo, da jih bodo še.
V vevški papirnici pri Ljubljani je v torek začela stavka radi islili razmer kakor v 1’odgori.
Take sadove nam rodi velika obrt ! Na stotine delavcev bo brez kruha in streho !
Iz Vižovelj nam pišejo: Dno I. t. m. so imeli socijalni domokraljo iz Mav-h i nj in Nabrežine shod v Mavhinjah. Na tem shodil jo prodajal nam kmetom svojo »učenosti-1 »šocijalisl*1 Kopač iz Ljubljano. Nam knielom, ki puščamo lake modrosti pri onem ušesu notri, pri drugem zopet ven, no da bi se kaj prijelo, je delalo seveda zabavo videli na tem apo-sleljnu šocijalizma, da sam sebi ne verjame, kar kvasi. Zaradi tega sporočim cenjenim čilaleljom »Gorice-1 le nekatere stvari iz Kopačevega »kalamona-1, da so bodo tudi oni zabavali. Povedali pa moram že naprej, da mora bili ta Kopač sila „izvandrair‘ človek, kajti ou pozna baje osebno vse ljudi na svetu, posebno pa velikaše. Tako je rekel, da pozna nekega nadškofa — kje? ali v Ameriki Avstraliji ali na Kitajskem, lega ni povedal, kar bi nas Slovence posebno zanimalo , ki ima po 100 gld. ua uro dohodkov in kateri da plačuje svoje do-(Dalje na zadnji strani.)
Otvoritev trgovine modnega blaga
za (lame In gospode
M.
P. n.
lldano podpisani javlja leni polom slav. občinstvu v Gorici in na deželi, da jo olvoril trgovino modnega blaga za (lame in gospode pod tvrdko
I« Zornik
v Gorici, hiša „Goriške ljudske posojilnice“, Gospodska ulica štev. 7, (tik »Krojaške zadruge).
Opiraje se na svoje li-letno delovanje v obče znani veletrgovini za modno blago gosp. II. Kenda v Ljubljani, v koji si je pridobil obilo znanja v tej stroki, upa, da mu bode mogoče vsi reči vsaki naj raz lično ji želji častitih dam in gospodov in to glede cene kakor tudi kakovosti.
Z ozirom ua to prosi podpisani, da ga blagovolijo vsi sloji podpirali, ker le ledaj mn bode mogoče čč. svojim odjemalcem bolj in bolj ugodno, kakor ludi nedosežno postreči.
Z odličnim spoštovanjem
I. Zornik.
Zadnje novosti
krasnih posamonterij svilnatega blaga, raznih pasov, čipk, vezenj, modercev, rokavic, nogavic, Fuclius, predpasnikov, Ju-pons, šerp za zimo, dežnikov, pajčolanov, žepnih robcev itd.
Vsakovrstne
priklade k oblekam za gg. šiviljo in krojače kakor: nitij, svilo, gumbe, igle, trakove, žamet, svilnat pliš, Surah, moire. Velika izbor krasnih srajc, kravat, glave rokavic, galošev itd.
lilVCf'
po '10 novcev na dan n!) na.jslabši hrani. I'ri tem je žugajoč prisegal, da sorijalni demokrnlje hočejo tako oderuhe in pijavke streli. Nas ji' bilo kar groza Kopačeve prisego. 1’oU‘in j«‘ pripovedoval o neki nezakonski materi, ki je kradla krompir, s katerim je preživljala novorojenčka in naposled to svoje dete umorila. Sodnija jo je oprostila zaradi umora, obsodila pa jo je, ker je kradla krompir. Dobre pouke nam je dajal Kopač glede krščanske strpljivosti in poštenja. Znani svetopisemski rek je predrugačil tako, da je svetoval vsakomur, ki dobi od svojega bližnjega jedno zaušnico, da podeli njemu dve in kdor ti suknjo hoče vzeti, vzemi mn ti dve in še plašč po vrhu. — Ker pa je bilo na shodu'1 še dosti časa za zabavo, povedal je Kopač tudi, kako se bogali gospodje in gospodične ženijo po telefonu mej Trstom in Aleksandrijo in le zarad bogastva, ko pa, se drug drugega naveličajo, pa si poberejo denar in si! gredo ženit na Dunaj in v liudimpešlo, — samo da ni povedal: ali so laki gospodje Abrahamovega ali Izakovega rodu, o lem je seveda molčal kakor je Imli molčal o onih Abrahamovih sinovih, ki
imajo
pačev
slabše
škof".
še po več na minuto kakor Ko-nadškof na uro in ki delavce še plačujejo kakor omenjeni „nad-Ker je vsake reči enkrat konec, bilo je nazadnje konec tudi Kopačevega shoda in razšli smo se v zavesti, da so soeijalni demokrati s svojimi žalostnimi nauki zares pomilovanja vredni revčki.
O zasebni lasti. — 4. Premišljujmo zdaj nekoliko naravne lastnosti pozemelj-skih blagrov! Poglejmo prod vsem, ali niso morda p ozemeljski blagri ž e p o s v o j i naravi 1 j u d e m zasebno lastni t. j. določeni m oseh a m 11 a m e 11 jeni ? Na to vprašanje pač ni težko odgovorili! Polja in njive in drugo blago, katero poseduje kmet, nimajo na sebi nobenega naravnega znamenja, iz katerega bi se moglo sklepati: ,.To je Petrovo, to pa jo Par-lovo" itd. Sploh ne najdemo na nobenem pozemeljskem blagru takega naravnega znamenja. Ako bi pozemoljski blagri bili že po svoji naravi zasebno lastni, morali bi bili že po svoji naravi razdeljeni na določene kose ali delo in ti bi morali bili že po svoji naravi določeni za Petra ali Pavla itd. Vsega tega v naravi ni! Pravo zasebne lasti no izvira tedaj iz naravne lastnosti pozemeljskih blagrov. Nihče ne more iz naravne lastnosti svojega posestva dokazati, kaj je njegovo, kaj ni njegovo!
Vtegnil bi kdo vgovarjati: „Ker imajo vsi ljudje enako pravo do obstanka, morajo biti tudi pozemoljski blagri na enako dele razdeljeni. To zahteva narava! Vsakemu človeku pa je en del zasebno lasten!“
Ne tako! Posamezni deli bi tudi v tem slučaju nikakor ne bili zasebno lastni I. j. iz naravne lastnosti posameznih delov bi se nikakor ne moglo sklepati: Ta del je Petrov, ta pa jo Pavlov itd. Zasebno lasti iščemo v naravnih lastnostih pozemeljskih blagrov zaman!
Mimogrede opomnimo, da je mnogo pozemeljskih blagrov, ki se niti deliti ne dajo na pr. zrak, solčna luč in gorkota ild. Ako se pa niti deliti ne dajo, je še manj resnično, da so njih posamezni deli komu že po svoji naravi zasebno lastni!
Ako je tedaj zasebna last sploh opravičena, imeti mora povsem drug izvor!
Za kratek čas.
Izpred sodnije. — Sodnik zato-žencu: ,.Kdo je pa vaš odvetnik?“
Z a toženec:	„Svojo	ženo sem
pripeljal s seboj; ta ima jezik za tri dohtarje!'1
Požrešen telegram. — Nek državnozborski kandidat je dobil po izvolitvi iz volilnega kraja sledeči telegram: Zmaga je naša! Izvolili smo tele (namesto: Tebe)!
Narodni pregovori in izreki. —
(Nabral .). Volkov.)
Krotek, da mu kokoš na glavi jajce znese. Nič ne reče, če mu na glavi orehe tareš. Holjše skledo repe v miru, kakor pečen vol v prepiru.
Oslovski glas ne gro v nebeško vas.
Na veliko nakovalo veliko kladivo.
Kdor ima naj lupi, kdor nima naj kupi. Dolg in greh je vrag.
Teslo ostane teslo, daj mu šilo ali veslo. Dva ščinkovca 110 gnezdita hkratu na enem drevesu.
Prevzetni ptici Bog krila zlomi.
Hlebec ne raste na vrbi.
(Dalje pride.)
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
prevzema vsa zidarska (l(>la po naj-tiižji ceni. Naročena dela se lični, izvršujejo.
0000000000
»Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici,
(losposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrslnega manufakluriiega blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak lelni čas v linjV<*<\ji izberi, kakor: sukno, plalno. prle-niiio. C.liiffon. oksforl, srovied, vsakovrstne preproge, zaveso, namizne prle; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. .Iiiger ild. ild.
Vhc po n ji; n iz j ili cenah.
(■(‘lic si) stalne lire/, podajanja.
OOOOOOOOOO
&
srebrar,
v Gorici, ulica Moreli 12,
priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega 0-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
OOOOOOOOOO
C. kr.
priv.
civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec
M. POVERAJ,
na Travniku št 5.
Naznanjam Častitim gospodom odjemalcem in damam, tla som sc preselil s svoje krojafinico in trgovino, i/. prejšnjih prostorov na Travniku St. 22 v gorioznačene prostore na Travnik št. 5.
I’. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce .lilger, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan.
Izdeluje se haveloko, sako, pelegrine in li-nejše obleke za gospe po najnovejši modi.
Ulago se prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca.
Edina prodaja finih dežnikov iz tovarne odlikovane z zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilo in po vsaki modi.
OOOOOOOOOO
Podpisani naznanjam el. občinstvu v meslu odprl
brivsko podružnico
v ulici Duomo (pod stolno cerkvijo, nasproti trgovine Dr&šček).
kjer bodem mogel postreči cen,j. svoje občinstvo, posebno spodnjega dela mesta ter one na deželi, bolj nego sem to storil doslej.
Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi močmi, da lahko obljubljam točno in hitro postrežbo.
V zalogi imam vedno v veliki izberi vse potrebščine te stroke kakor najlineja in navadna mila, vsakovrstne parfumarije za gospode in dame, vse po jako zmernih cenah.
Bojakom z mesta in dežele se toplo priporočam udam
A. Pucelj
brivec.
na deželi, da sem
i
Zalivala.
O priliki nenadouieslne izgube, kalera nas je zadela s smrtjo našega preljiibljenega i pozabi tega očela, oziroma lasla in deda
JVCatevža Saunig-a
izrekamo lem polom najiskrenejo zalivalo vsem sorodnikom, milim prijateljem in znancem za mnogobrojno ndeležilev pri pogrebu ter za izkazana sožalja. Posebej izrekamo svojo zalivalo čč. duhovščini, sl. predsednišlvu »Veteranskega društva« iz (iorice ter oddelku iz Bilj, gg. darovateljem krasnih nagrobnih vencev ter vsem oddaljenim \ znancem in prijateljem predragega ranjkega, katere ni ovirala dolga i pot, da so le prišli se poslovit od zemskili ostankov spoštovanega prijatelja. Bog vsem stotero povrni!
jcnega 111
'i
Bilje, 19. seplomlua 15)01.
Žalujoča rodbina.
Karol Draščik,
pekovski mojster na Korun v Gorici
odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju 1. 1898.
In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd.
Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje.
f)
Ker se me išče še vedno na Travniku št. 11, kjer sem delal prej in je sedaj tam fotograf Marega, javljam s tem slavnemu občinstvu, da Ne nahaja moj novi atelije že dve leti v
Gosposki ulici
št. 7 II. liaclHtr. v hiši „Wor.
Ijml. pooojilaioo44, Itjov j« tu»U
„Krojaška za(lruga“. Atelije je v vsakem oziru najmodernejši, najlepši, največji v Gorici, ter urejen velikomestno.
Priporočaje se tudi v bodoče naklonjenosti slavnega občinstva, bi-Iježim se z odličnim spoštovanjem
Ant. Jerkič,
odlikovani fotografski zavod v Gorici, Gosposka ulica 7.
Lekarna
Prave in edine žel kapljico
z znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč
teh kapljic je ne-
prekosljiva.—Te
kapljice uredijo
re d n o prebav-
Ijaitje, če se ,ji h g
dvakrat na dain
po jedno žličico (Varstvena znamka) popjje _ Qkrep
želodec, store, da ngine v kratkem času omotica in Živo tu a libiost (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raje ji!.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni
f CttlSTOFOIiETTI c
Tvrdka
Konjedic&Zajec
v Gorici pred nadškofijo št. 5
priporoča svojo bogato zalogo: najboljšega štajerskega železa, železne, pocinkane, pocinjene in cinkasto ploščerine.
Okove za pohištvo, stavbe, vodne žage, vse potrebščine za obrtnike, kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradnike za jesensko iu zimsko dobo.
Nagrobne križe, peči, štedllna ognjišča, cevi, prerfpečnike.
Stavbeniki pozor!
Vedno sveži Portland In Roman cement. Edina zaloga želoznlh nosi-teljev (traver/.), ccvi za stranišča z vsemi pripravami.
| *®#®®®«*®*#»*®®®#®*®,®®®:Jt#®l®#®|
H] Martin Šuligoj,
11ViW
K 0,1 I |
ryl priporočam svojo zalogo šivalnih strojev raznih in najnovejših RS	sistemov.
■Hj Ker je to le postranski zali služek in stanujem na deželi, mi iU' je mogoče postreči z najnižjimi L.t cenami.
Dajem tudi na obroke. Garancija Jli	pet let.
_______________
Pivopivci pozor!
Podpisani naznaja slav. občinstvu, da ima v zalogi od 15. I. m. naprej razu 11 navadnega piva Iudi neko specijalileto, katero prodaja pod imenom
Granat - Porter.
To pivo je varjeno na bavarski način ter za 5 slopinj težje od navadnega piva, pri tem pa jako finega in prijetnega okusa. Bolehnim na živcih, želodcu ter sploh slabotnim se to pivo celo od zdravnikov priporoča radi svoje sestave in re-dilnosli. Sploh pa zadovolji pivo „(«raiiat-I>oi,(er“ vsakegapivopivca kol izvanredua okusna in krepka zimska piiača.
Prodaja se v sodčkih iu steklenicah po jako zmernih cenah.
Za blagohotna naročila se toplo priporoča
Josip Kovan,
zalagatelj vrhniškega piva,
Gorica, Rabatišče št. 20.
GALOSE
prave ruske za dame in gospode He dobč pri
J. Drufovka v Gorici
Gosposka ulica št. 3.
Varočlmn z dežele naj se doda dolgost čevlja.