Ctaspodarske stvari. Kompost. (Dalje.) Kak pomen pa ima apno za kompost? Apno v prvi vrsti pospešuje razpad organičnih tvarin, vsled česar se voč ogljenčeve kisline razvija in sicer najinanj enkrat več, nego brez apna. Kakor sploh razpad organičnih tvarin, pospešuje apno tudi razpad duSčnatih tvarin, v prisotnosti apna se organični dušec hitreje spreminja v amonijak, ta pa v solitarno kisllno. Pa apno ni samo važno kot razkrojitelj organičnih tvarin, lemuč tudi, ker pospešuje kemične spremembe v kompostu. Ono veže škodljive kisline, n. pr. v blatu iz močvirja. V blatu iz luž ali močvirja, tudi straniSča, kamor se je vlivala raztopina zelene galice, nahaja se železni okisec modre barve, ki je rastlinam neposredno tako rekoč strup. Železni okisec je vezan na žvepleno kislino. Če pa pride živo apno do njega, veže ono to kislino, okisec ostane prost kot^ hidrat, se jako hitro pri pristopu zraka okisi v okis. Železni okis je pa celo koristen; kajti on služi rastlinam deloma kot hrana, veže pa deloma fosfate, da se ti ne razgube. Na enak način pospežuje apno tudi razpad mineraličnih tvarin n. pr. živca (Feldspat). Apno pa tudi pospešuje raztopnost mineraličnih tvarin. Apnena voda zamore t\. pr. v zemlji več kakor dve treijini kalija raztopiti, nego voda brez apna. Poleg tega pa apno zemljo tudi fizikalično zboljšuje. Napravlja namreč zemljo bolj rahlo, zeinlja se da razdrobiti in je bolj pristopna zraku. Rahljanje zemlje je pa jako ugodno za kompost, za katerega smo težke ilovice vzeli, da se ta do dobra razdrobi. Ako hočemo rastlinsko hrano v kompostu kmalu in dobro izkoristiti, moramo mu torej apna primešati. Za kemično pretvorbo v kompostu, zlasti za nitrifikaciio, polreben je pa tudi zrak, oziroraa kislec v njem. Da more ta bolje uplivati, se ne napravlja kompost v jami, temuč na kupu, čegar razmerje naj bode tako, da more povsod zrak blizu, da se meša kompost s tvarinami, ki ga rahljajo. Sedaj smo zvedeli, kake tvarine je zbirati za kompost, da nam ta v vsakem oziru ustreza, da ga bode vredno voziti v vinograde, da bode brzo razpadel, torej da ga morerao kraalu porabiti, in pa da bodo snovi, ki so rastlinska hrana v njem, ne samo v pravem razmerju, temuč tudi v obliki, v kateri zamorejo najpopolneje koristiti. Pa Se nekaj! »No, ali že ni zadosti?« bode marsikdo nevoljen zaklical. Prijatelj, ki se ukvarjaš s poljedelstvom ali vinogradarstvom, le potrpi še malo; saj je ravno kmetijstvo najboljša šola potrpežljivosti. Od ravnanja s kompostom je odvisen deloma tudi njega enakomerni razpad, njegova dobrota z ozirom na zahteve rastlin. Za kompost je treba izbrati bolj senčen kraj, da se prehitro ne suši. Treba tudi dovolj prostora, da ni treba kupa napravljati previsoko, pa tudi da se more lahko razki pavali itd. Ako je mogoče, napravi se kompost blizu gnojnične jame, da gnojnice ni treba daleč nositi. Veekrat bode pa uraestno pri oddaljenih vinogradih, kompost ondi napiavljati. Tam si Ireba namesto gnojnice pomaga|,i'z gnojili, ki imajo več dušca n. pr. roženi opilki itd., namakanje pa dežju prepustiti. Okoli prostora, na katerem so kupi za kompost, treba pa je Uidi izkopati dovolj globoke jarke, ki zaprečijo, da ne pridere voda do komposla. Proti eni strani imajo ti jarki jamo, da voda v njej pušča tvarine, katere je s seboj prinesla, morda tudi od .komposta izprala. Podlaga za kompost naj bode toliko uzvišena, da ne more voda na njej nikdar zastajati. ' Tvarine za kompost sproti na kup znašati, ni umestno, ker tako se ne razkrojujejo enakomerno. Bolje je, tvarine za kompost vsako po sebej hraniti, dokler jjih ni dovolj ali dokler pride čas za napravljanje komposta. Kadar ni druzega dela odvee, tedaj se napravlja kompost. Kup flaj se ne napravi višji nego 1 m. S časnin se sicer usede, potem se pa zopet poviša na 1 m. Višjih kupov ni dobro delati, ker višjih kupov zrak ne mor;e prešiniti, pa tudi se dolnje plasli kupa odveč stisnejo, torej pride manj zraka v nje in razkrojevanje ni enakomerno. Vznožje kupa naj bode 3 m. Da se ne ruši, naj bodo stranske stene dovolj poševne v razmerju 1: 3. Ge je kup y znožju 3 m širok, bodi zgorej samo 1 m širok., Dolg more biti kup poljubno. Vrhu kupa naj bode žleb, da ondi voda all gnoinica zaostaja tako dolgo, da se anotraj po kupu razlije. (Konec prih.) Žitne ccne v Mariboru od 30. marc. do 6. apr. Po hektolitrih: pšenica 5 fl. 70 kr., rž 4 fl. 80 ,kr., ječmen 4 fl. 60 kr., oves 3 11. 30 kr., turšica ali koruza 5 fl. 70 kr., proso 4 fl. 60 kr. in ajda 4 11. 80 kr. Sejmovi. Dne 13. aprila v Poličanah (svinjski sejem). Dne 16. aprila v Spielfeldu, Podčetrku, Šoštanju in Ljutomeru. Dne 17. aprila v Imenem (svinjski sejem) in pri Kapelah. Dne 18. aprila pri Novi cerkvi in na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem.)