28. štev. V Kranju, dne 11. julija 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarskj lisi Stane ca Kranj i dostavljanje*o na dom 4 K, po polti ra celo loto 4 K, a pol leta it I, a druge države stane 5-60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpofiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo io uprav-nistvo je na pristavi gosp. K. Floriana t «Zvezdi«. Izhaja vsako soboto = zvečer ===== JjJfSiL ™ TU^° 5 cel0,,tr*n 50 K- »Pol nrani 80 K, ca Četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za stanjša oznanila se plačuje ta peUt-vrsto 10 vin., os se tiska enkrat, sa večkrat znaten popust — Upravni«vu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Izpopolnitev proge Ljubljana« Jesenice-Trst. Poslance Iran Hribar in tovariši to vložili v seji dne 30. jun. tole interpelacijo na železniškega ministra: Javna tajnost je, da se proga Jesenice-Trst novih alpskih železnic ?kljab enormnim stroškom, ki jih je požrla, ni zgradila tako, da bi odgovarjala zahtevam tako glede osebnega, kakor glede blagovnega prometa. Dan za dnevom se množe pritožbe iz občinstva in kdor si je večkrat ogledal to progo, bo žal moral priznati, da so te pritožbe docela upravičene. Celo organi ravnateljstva državne železnice v Trstu in c. kr. železniškega ministrstva ne ugovarjajo, da so razmere, kakor obstoje sedaj na progi, docela nevzdrtijive. Ako pa so odnosaji že sedsj tako desolatni, je gotovo, da se bodo se poslabšan, čim se le otvori Turška železnica in se prevzame na to progo že promet Severne železnice. Nujno je torej potrebno, da se pravočasno odpomore vsem nedostatkera in se ukrene vse, da se bo promet lahko razvijal gladko in neovirano. Predvsem je treba poudarjati, da je na jeseniški postaji, kjer dohajajo vlaki s štirih smeri, skrajno nevarno vstopanje in izstopanje potnikov, zlasti pri velikih navalih, na primer ob nedeljah in praznikih in pri romarskih vlakih. Cesto so ljudje primorani prekoračiti tri do Štiri tire, da se je samo čuditi, da se doslej tu te niso pripetile večje nesreče. Nadalje je treba opozoriti na to, da že sedaj ne zadostujejo potrebam prometni tiri na raznih postajah med Jesenicam in Trstom, kamoli da bi omogočevali, da bi se redno razvijal narasli promet To bi lahko imelo zlasti v slučaju mobiliza-Cje nevarne posledice, kar bi bito tembolj obžalo- ^ vati, ker so bili pri izberi bohinjske proge zlasti odločilni strategični momenti. Iz istega vzroka je treba posvetiti največjo pozornost tudi varovalnim napravam. Da je razvijajoči se dim v mnogih predorih železniške proge Jesenice-Trst za potujoče občinstvo skrajno neprijeten in že dal opetovano povod k mnogim pritožbam, je znano dejstvo. Zato bi bilo treba z vso energijo delovati na to, ker so v to na razpolago zadostne vodne moči, da se uvede na tej progi električni obrat. Iz službenih ozirov je končno potrebno, da se na Opčini in v Gorici zgrade stanovanja za železniško osebje. Ako se že za progo Jesenice-Trst, ki je tako-rekoč negovanka železniške uprave, tako nezadostno skrbi, potem lahko trdimo, da se proga Ljubljane-Jesenice naravnost zanemarja in zapostavlja, dasi je na tej progi zlasti v poletnih mesecih osebni promet naravnost velikanski. Najbolj dokazuje to dejetvo, da so postaje kakor Ljubljana državna železnica in Kranj docela nezadostno razsvetljene in da se kranjski kolodvor vkljub dokazani potrebi ne poveča, dasi so tam prometne-razmere že take, da jih ni možno dovolj ožigosati. Tako na primer puščajo skoiu vsak dan 20 do 30 za Kranj določenih vozov v Škofji Loki, ker je postaja Kranj s tovornimi vozovi tako zastavljena, da ni zanje dobiti več prostora. Ko bo otvor-jena železnica Kranj-Tržič, kar se zgodi 5. juiijs, se bodo seveda te oevzdržljive razmere Se poslabšale. Pravzaprav je nerazumljivo, zakaj se c kr. žeiezuilko ministrstvo tako trdovratno upira racionalnemu povečanju kranjskega kolodvora, zlasti ako ss pomisli, da je postaja Kranj v okolišu tržaškega obratnega okoliša, kar se tiče dohodkov, prva za Trstom, da ima torej večje dohodke kakor Ljubljana in Gorica, Da se bo moglo presoditi, kako velik promet je na tej postaji, navajamo, da se je L 1907 prodalo 89.874 voznih listov, za 7.565 več kakor L 1906; odposlalo in došle je 14.505 poiiljatev s težo 580.350 kg, 5369 pošiljatev s težo 158.847 kg več kakor prejšnje leta Na postaji v Kranju se vsako leto naklada ia izklada 12.000 do 13 000 vagonov, ekspedira se okrog 40.000, odda pa okrog 31.000 pošiljatev. Teža dožlih pošiljatev je leta 1907 znašala 51,746.000 kg, odposlanih pošiljatev pa 53,910.810 kg, 4 od-nosno 6 milijonov več kakor v prejšnjem letu. Vkljub navedenemu je na postaji Kranj ostalo vse pri starem in se navzlic naraslemu prometu niso izvršile nobene adapcije. Vspričo tega je pač nujno potrebno, da se železniška uprava odloči k primernim adaptacijam in pri tem radi vpošteva nevzdržljivo stanje poslopja za osebni promet To poslopje, ki ga krog in krog obdajajo tiri, je treba premestiti ob cesto in pri tej priliki zgraditi mesto dosedanjih, docela nedostatnih, primerne uradne lokalitete. Takisto je tudi nujno potrebno, da se poveča postaja Ljubljana d. ž, radi vedno naraščajočega blagovnega prometa na dolenjskih ^»'^"^V, Podpisana torej stavijo ta-le predlog: Visoka zbornica skleni: V najkrajšem času se naj izvrže te-le adaptacije iu naprave na progah Jesenice-Trst in Ljubljana- Jesenice: 1. se naj napravi otočji peron na Jesenicah; 8. se naj napravijo po trije prometni tiri za trikratno križanje vlakov na posamnih postajah železniške proge Jesenice-Trst; 3. se naj napravijo prometna izoglbališca t Stengah in uvede dvotirni ždesnižki obrat v Bo« hinjskem predoru; PODLISTEK. Kmečki upori na Slovenskem* V «Narodni čitalnici« v Kranju predaval cand iur. Ivan Btanoalk. Naravnost obupen je bil položaj slovenskega kmeta v začetku novega veka. Gratcaki in višji duhovniki so zapravljali denar v množinah in zahtevali od kmetov pod nič manj nego dvajset naslovi razne davke; ako kmet ni mogel odrajtati davkov, so ga pogosto trpinčili ali celo umorili. Pravice in milosti ni mogel nikjer niti najti niti iskati. Razen tega so Turki skoro vsako leto napadali slovensko ozemlje; mnogo kmetov je bilo pomorjenih, mnogo odpeljanih v tujino, da robu-jejo Turku. Pojavile so se kužne bolezni, katerim so podlegle neštete množice. Število prebivalstva je znantno padlo; marsikaka vas js stala, prazna, marsikaka kmetija zapuščena in polja neobdelana. Ali se je potem čuditi, ako je kmeta obšla nehote misel, da poseže po orožju, se vpre proti svojim zatiralcem, in se silo otrese neznosnega jarma I Prvi kmečki upor je znan iz L 1503. Bil pa je kmalu In i lahkoto udušen, ker kmetje niso bili organizirani in niso imeli pravega vodstva. Položaj kmetov se ni izboljšal, njihovo žalostno •tanje je ostalo nespremenjeno. Zato so buknili novi upori v letih 1513, 1514 in 1515. Zadnji je bil zelo razširjen in j ako opa-sen. Nsjprvo so se uprli kmetje v kočevskem okraju proti grozovitemu graščaku Jurju Thurnu in njegovemu oskrbniku Strženu. Kmalu se je razširil upor po vsej Kranjski tja do Železnikov in do Bohinja. Ustanovila se je kmečka zveza, ki je štela okrog 20.000 udov po Kranjskem in po slovenskih delih Koroške in Štajerske. Na Gorenjskem je dobila usta j a verski značaj. Neki kmet, imenoma Klander, si je domišljal, da občuje s svetim du hom; blagoslavljal je upornikom križe in podobe za sveto vojsko. Brez vgpeha so bila pogajanja cesarskih poslancev, da bi se napravil mir in red. Sedaj napade Juri Herberstein ustaško vojsko pri CMju, štajerski deželni glavar Žiga Dietrichstein pa ono pri Brežicah. Obe kmečki vojni sta bili poraženi, ubežniki večinoma pobiti, ujetniki obešeni. Kmet Klander in zaani «Klofasti Krojač* iz Radovljice sta zbežala z dragimi voditelji na Beneško. Tako se je končala velika kmečka ustaja. Razmere upornikov se niso zboljtale. Mnogi gra-ščaki so že huje stiskati podložnike nego preje in in jim naložili občutni costažki davek*. Kmečki upor 1. 1525 je zadušil deželni glavar Jože Lamberg že v kali. Zadnja velika kmečka ustaja je buknila L 1593. Nje središče in ognjišče je bilo na Hrvaškem. Tu so se uprti utirani kmetje proti nečloveškemu Francu Tahiju, graščaku v So- sedgradu pri Zagrebu in v Slabiči v Zagorju. Pridobili so mnogo somišljenikov po Štajerskem in Kranjskem. Uporniki so napravili načrt, da hočejo sami pobirati davke, v Zagrebu ustanoviti novo vlado, sami skrbeti za varstvo turške granice, vendar so pa pripoznali nadoblast cesarja in nadvojvoda. Kmalu je naraslo število upornikov aa 20.000 mož. Petelinovo pero je krožilo po vaseh in selih kot znak upora. Za vrhovnega poveljnika so si izbrali v vojaštvu jako izvežbanega Ilija Gre-gorica. Boj se je začel pri Krškem, kjer je baron Thurn napadel kmete in provzročil strahovito klanje. Gregoric, ki je bil zasedel Brežice, se je umaknil na Hrvaško, kjer je bil premagan pri Sv, Petru pod Svetimi gorami od združene ogrske ia štajerske vojn:. Vsi podpoveljaiki so padli, Ilija je zbežal v gore. Tudi hrvaški ustaži so podlegli« Ilija Gregovica in Mihaela Gusetiča so vjeli in na Dunaju obgiavlll Matijo Gobca, katerega so zanič-Ijivo nazvali za »kmečkega kralja*, so aa trgu sv. Marka v Zagrebu posadili na razbeljeni lekunl prestol, na glavo so mu položili žareco krono ia nje« govo telo nato razčetrtili. Iz poznejših stoletij so v zgodovini zaznamo-novani manjši upori in ustanki, tako na Tolmin« skem, pri Šmarju na Dolenjskem (okrog I. 1830) in na Igu L 1848. Predavatelj je končal t zadnjimi stihi prelepe Gregorčičeve pesmi »Velikonočna«, kjer se slovenskemu narodu* zlasti le kmečkemu 4. te naj napravijo varovalne naprave na postajah, riaiti ob prodorih; d. m naj uvede električni obrat pri osebnih tlakih na progi Podrottir^Jesenice-Trst; 6. naj se uvede boljša razsvetljava na postajah Ljubljana dri. teL, Kranj, Bled in Bohinjska Bistrica« v zadnjih dveh postajah zlasti v svrho po-vzdige prometa s tujci; 7. so naj pomnoži Število tirov na ljubljanski postaji; 8. naj se iztrže primerne in zadostne adap taqje kolodvorskih naprav v Kranju in 9. naj se zgrade stanovanja za železniško osobje na Operni in v Gorici. Ta predlog so podpisali: Iv. Hribar, Thun, A. Strekeij, Primavesd, dr. Baxa, Kalina, Masaryk, Drtina, Hormuzaki, Hyri, afazanec, Suhrada, dr. K. Holy, Jos. Kotläf, Buk ve j, dr. Tresle, Conci, Tonelli, dr. Rybat, dr. Laginja, dr. Slana, Biankini, Spineič, atandič, Peric, dr. Hajn, dr. Kaftan, Malik, Chaloupka, Bajta, Pad'our, Rataj, K. Säb'ifc, F. Stanek, Maitulka, Bulin, Kulp, dr. J. Prodan, dr. Bugatto, Onciui, dr. G. Gentiii, Bellegarde, Buri val, Klofac, Choc, Fresl, dr. Ploj, O. Günther, Kadlfak, Brdlik, J ar. Rychtera, Faidntti, Ing. Neumann, dr. Srb, dr. Valien, Bekovič, dr. Dulibič, F. Ivanisevič, Simionovioi, Ježovnik, dr, Hlibowicki, Korol, Kury-towiez, Sihnger, Hubka, Dobernig, Dawydiak, J. Naprsiok, Roblek. Delovanje kmetijske družbe kranjske v letu 1907. Iz poročila ravnatelja g. Gustava Ptrca na občnem zboru dne 9. julija t I. Leta 1907 je imela družba 6915 članov, torčj ža 177 več kakor leta 1906. V tekočem letu, to je leta 1908., je pa družbi pristopilo že doslej 1271 novih članov. Število Članov je sedaj naraslo na čez 7900. Člani so bili razdeljeni v 133 podružnic. Od lanskega občnega zbora sem je bilo nanovo ustanovljenih sedem podružnic, in sicer v Koprivniku, Kočevski Reki, Starem logu, Ravnah, Preloki, Semiču in Stari cerkvi. Danainji občni zbor mora izvršiti volitev predsednika in podpredsednika ter štirih odbornikov v glavni odbor. Družbeni zastopnik v kmetijskem svetu c kr. kmetijskega ministrstva je bil družbeni tajnik, gosp. ravnatelj Gustav Pire, njegov namestnik pa družbeni odbornik gosp. Josip Pogačnik, posestnik v Podnartn, državni in deželni poslanec. Družbeni zastopnik v državnem železniškem svetu je bil po smrti 24. julija 1906) ravnatelja kranjske industrijske družbe g. Karla Lukmana na Jesenicah, njegov namestnik graščak in predsednik trgovske zbornice gospod Josip Lenarčič na Vrhniki. Za družbenega zastopnika v živinozdravskem svetu, ki jc bil leta 1907 ustanovljen, je bil ime novan za triletno dobo gospod Frančišek Povše, graščak, državni in deželni poslanec, za njego vega namestnika pa družbeni tajnik, gospod ravnatelj Gustav Pire. Društveno delovanje v letu 1907. /ložni zapisnik izkazuje 984 strogo uradnih dopisov, poslovnih števil pa izkazuje 32.636. V družbeni pisarni, ki jo vodi družbeni ravnatelj, sodeluje poleg njega še 1 tajniški pristav, 1 pisarničar, 1 knjigovodja, 2 skladiščna uradnika, 1 pomožni uradnik in 3 služabniki, ki pomagajo tudi v skladišču. Delovanje podružnic je bilo večinoma zelo* živahno; posebno zadnji čas se mora njih vedno skrbnejše delovanje pohvalno omeniti. Delo glavnega odbora ima največjo oporo v uspešnem delovanju podružnic. Podružnice imajo sedaj 29 drevesnic ter vsako leto v svojem okolišu oddajo veliko število dreves. 20 podružnic v vinskih krajih ima tudi večje ali manjše trtnice in nekatere tudi vzorne vinograde. Za vzdržavanje drevesnic in trtnic dobivajo podružnice primerne podpore iz državnih in deželnih sredstev. Odružbenih zavodih in podjetjih je naslednje poročati: 1. Družbena podkovska iola. Ta šola, ki jo ima družba že 60 let v svoji oskrbi, je pravzaprav obrtna šola, ki vsled zakonskih naredb mora obstati, prizadeva pa družbi toliko neupravičenih žrtev, da je glavni odbor moral skleniti, da se iznebi te šole, oziroma žrtev zanjo. Dogovori s c. kr. deželno vlado, z deželnim odborom in z magistratom stolnega mesta Ljubljane merijo na to, da naj se način vzdržavanja podkovske šole tako izpremeni, da bode omenjeni činitelji dovolj prispevali in tako družbo vsakih žrtev odvezali. Zopet se ustanovi živinska bolnica. Podkovska šola je pod vodstvom posebnega ravnatelja, delujeta pa m njej učitelj podkovstva in njegov asistent. Šola je imela, kakor obično, v preteklem letu*, dva polletna tečaja. 2. Družbena sadna dievesnica. Družba ima sedaj dve drevesnici, in sicer staro na bivšem poskusnem dvorcu na Pol jasna h in novo drevesnico na prostoru v Gornji &iški. V stari drevesnici se ne prideluje dovolj dobro drevje za oddajo, zato družba ne more zadoščati naročilom svojih članov in je vsled lega prisiljenja že pet let naročati iz govnjeavstrrjskih združenih drevesnic vsako leto po več tisoč visokodebelnih dreves. To naročanje tujega drevja, ki družbi prizadeva razmerno velikih žrtev, se bo moralo toliko časa vzdrževati, dokler ne bo v novi drevesnici dovolj drevja na razpolaganje. Nova sadna drevesnica v Gornji Šiški jc sedaj zasajena s štirimi letniki sadnega drevja. Prvo drevje bo mogoče oddati jesr.ni leta 1909. Gospodarstvo v novi drevesnici je tako urejeno, da bo mogoče vsako leto oddati 23 do 34 tisoč visokodebelnih in pritličnih sadnih dreves raznih plemen in vrst. 3. Družbeni dvorec na Viču. Ta dvorec ima družba sedaj štirinajsto leto v zakupu. Njegov namen je delati poskušnje z raznimi semeni, vzgajati plemstvo goved ter dajati prostor za kupljene plemenske živali, ki se s pomočjo državne in deželne podpore razdeljuje po deželi. Gmotni uspeh je popolnoma povoljen. — Goved na dvorcu je sinmodolskega plemena. Kupujejo se mladi biki, ker se ceneje dobivajo in se v zadostni starosti zopet prodajajo. 4. Obdarovanje starih zasluženih kmet-skih poslov. V to svrho je glavni odbor leta 1898. ustanovil v proslavo vladarjeve 50 letnice cesarja Franca Jožefa I. jubilejni zaklad za obdarovanje starih kmetijskih poslov. Ta zaklad je leta 1907. dosegel vsoto 2787 K 60 vin. 5. Km etijska gospodinjska šola v Ljubljani. Med najvažnejšimi družbenimi podjetji je ta šola, ki je bila tudi ustanovljena v proslavo petdesetletnega vladanja cesarja Franca Jožefa I. Šola je združena z internatom. Praktično so se gojenke vežbale v kuhanju, živanju, pranju, likanju, govedoreji, prašičereji, zelenjadarstvu, cvetličarstvu in sadjarstvu. Tudi je bil to leto, kakor običajno, praktičen mlekarski tečaj. Gospodinjska šola ima sedaj vzorne svinjake za rejo čistokrvnega angleškega prašičjega plemena, popolnoma primerno urejen goveji hlev, ki je gotovo najpra-vilnejši in najlepši na Kranjskem, ima velikanske vzorne kurnjake, majhen sadovnjak oblikanega drevja ter ima od Marijaniiča na razpolaganje obširni zeienjadni in cvetlični vrt. 6. Deželna poskusna klet v Ljubljani. Novi ameriški vinogradi, ki bodo kmalu nadomestili po trtni uši uničene stare vinograde, dajo od leta do leta več vina. To vino je treba našim vinščakom lahko in za primerno ceno v denar spraviti, če naj se jim s tolikimi žrtvami zasnovano novo vinogradništvo izplačuje. To in izpremenjene razmere v vinski kupčiji, tekmovanje s tujci i. t. d. nalaga družbi dolžnost, skrbeti za razpečevanje domačih vin, oziroma domače vinš-čake podpirati pri vinski kupčiji To nalogo vršiti ni lahko. Iz tega vzroka je družba prt,r$ petimi leti osnovala v Ljubljani deželno poskusno vinsko klet z žrtvami, ki so za družbo naravnost ogromne. ,U leto 1907 je družba prosila 'državne podpore, kri jej je tudi bila prisojena in 'vplačana. Vspehi vir take kleti imajo očiten vspe'rj. Konec priti. Slovenoi, kupujte galiee ▼ korlfjt dražbi OirlL* in. Metoda! ljudstvu, obeta lepia prihodnjost, in ki te glase: Kalvarijo svojo nafi rod je imel, zdaj reiuje zadnje se zore; a dan Se alavneji mu bode prišel; dab oljske prišel au bo gore. Kot t oljske se gore je vzdignil Gospod v nadsemeljske jasne višave, povzdigniti mora se krepki na* rod v višave moči in pa slave 1 Občinstvo je z burnim priznavanjerr? sprejelo prezammivo predavanje. V imenu eitalniškega odbora in poslušalcev se je predavatelju sireno iza-hvalil čitalniiki predsednik prof. Makso Pirnat. Brotfkovskl odvetnik* Slika iz sedanjega življenja moravskega. češki spisal Vadav Benci-Sumavskf; poslovenil Avgmt Petrič. Konec. Sedaj je videl konečno v strašni jasnosti, da se je poetu pfe variti, strašno prevari ti in da je bil1 skozi leta igrača v rokah teh neprijateljev, ki so oslabili njegove moči in uničili njegovo bo* dočnosL Gnjev in sram sta mu bliskala z obraza, rad bi bil zakričal, rad bi bil povedal svoji ženi, kaki zvijačneži, licemerci in podleži so oni, ki to ga varali tako dolgo; vendar ko je videl, da je sama Uničena pod težo teh novic, je šiloma potlačil v svoji notranjosti vse pikre besede, ki •o mu silile na ustnice. Spregovoril ni niti be- sedice s svojo soprogo o tej zadevi, boječ se, da bi pri tem ne prekipela v njem jeza, Hiida je tedaj sama pretrgala zvezo z svojim stricem, jezeč se nanj ne-le, ker je vzel svojo gospodinjo za ženo, ampak tudi, ker ni smatral svoje nečakinje vredne, da bi jo bil poprej obvestil o svatbi. Vendar ravnatelju ni šla njena jeza k srcu in storil ni nikakega koraka, da bi si zopet pridobil njeno naklonjenost. V ostalom se ni premenila njena narava niti vsled te nesreče. Nič bolj udano in prijazno se nI obnašala proti svojemu soprogu. Bila je sedaj pogosto nervozna, žalila ga je s svojo svojeglav-nostjo In s svojimi muhami kakor poprej, a on se je maščeval nad njo a svojo brezbrižnostjo in je večkrat prebil cele večere v gostilni. Oba soproga sta se med seboj prezirala, obnašala se, kakor bi ne bilo nič drugemu do drugega lit pogosto so bili med njimi trenotki, ko se nista pogledala1 posebno ljubeznjivo in si očitala, da bi bila srečnejša, če bi se ne srečala nikdar njuna življenska pot. Ona je videla, di ni Kubala več oni lepi mož, kakor se ji je zdel prej: zredil ae je, obraz mu je orumenil, imel je gube na njem, oči njegove so bile brez leska, njegova brada je bila zanemarjena. A tudi ona ni bila več ona bleščeča kraso-tica kakor nekdaj. Postala je suhljata, sicer krasne pote* e v njenem obrazu so imele izraz nadlef-nostf, in ustrujenosti in to ostale ostre, ker jih ni milil ni kak plemenitejši čut. Izginila sta lesk in nežnost mladosti. Oči je imela ošabne in za-ničljiva poteza okof i ust je kazala, da je svojeglave in hudobne m trave. Kubala se je * ;daj spominjal v trpkih tre* notkih Karle, ki je postala med tem soproga zdravnika Svozila, I d je ostal v Brodkovicah dasi ni dobil mesta obč .nskega zdravnika. Kubala jo je imel sedaj pred očmi v temnih in hudih časih, v nočeh brez, s pa t tja, ko se mu je dozdevalo življenje brez trud.* i in hrepenenja le težko breme« Bila je sedaj k ntsnejša nego poprej, krasnejša nego njegova ? jama, a z njenega obraza je od« sevala še vedno » nežnostna miloba. « « « Albrechto\ & Viavla v mestu je trajala dalje iti bila vedno ne tednejse. Občinske stavbe in podjetja so boga sjie edino1 njegov žep In nekoliko njegovih ven jfa -soarugov. Postavil ai je na trgu velik dom, r t;ti»tgova domačija, ki je bila poprej skromna, o šOl&m od male penzije, je odsevala od sijaja, ki t j e D^ vsakomur v oči, o katerem si pa ni upaU • nftdo ziniti, odkod prihaja, ker je novi župa/t • to2il in dal obsoditi vsakogar, kdor se je oglas,/ proti njemu. Neomejeno kakor paša je vladal Aft reeht celemu mestu in je vsled svoje brezobzirnost j polagoma nahujskal proti sebi vse občanstvoi Ljudstvi ) je počelo premišljati, da so bili prejšnje do! 0e vendar lepše in da niso nastopili obljubljeni ji,ti časi. 1. prilog „Cortnlcu" if. 28 »z 1. Gospodarski del, b □□□□□ Tedenski sejem ▼ Kranja dne 6. folija 1908. Prignalo se je — konj, 148 glav domače goveje živine, 10 glav hrvaške goveje živine, 11 domačih telet, — hrvaških telet, 51 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domače ovce, 50 hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg K 66—, na polovico 100 kg K 64*—, za pitanje 100 kg K 62*—, kumerni 100 kg K 58—. Pšenica K 1250, proso K 8—, rž K 1050, oves K 9-, ajda K 9-50, repno seme K 60—, fižol ribničan K —, man-dalon K —. koks — in krompir — za 50 kg. Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pred kratkim naznanjena ponudbena razprava zaradi dobave hrastovih in bukovih pragov (švelarjev) in čokov vršila dne 5. avgusta t L na trgovski borzi v Bruslju. Dobavil rasila. Iotendaaca c. kr. 3. kora v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi 1908/1909 za oskrbo c kr. vojske in c. kr. domobrambe v oskrbovalcih skladiščih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in Pulju. Dobaviti bo plenico, rž, seno, slamo, premog, drva in kruh. Seznam, splošni pogoji in vzorec izpričeval za producente se lahko vpogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Dobavne obravnave se bodo s posebnimi razglasi naznanile. Umetnost in književnost □□□□□ Letao poročilu petrasredae daklilka ljudske Iola V Kranja za šolsko leto 1907/8. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega leta 1907/8. Tisk Iv. Pr. Lampreta v Kranju. 20 str. Ta Sola je štela 194 učenk, katere so poučevale poleg gdč. nad-učiteljice Franje Jugovič se štiri gdč. učiteljice in dvs kateheta. V začetku poročila je natisnjen v spomin šeatdesetletnice vladanja našega cesarja Franca Jožefa I. kratek životopis cesarjev. Sedmo lzvestje mestne višje realke v litiji šolsko leto 1907/8. Izdalo ravnateljstvo. Natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju, 67 str. Izvestje vsebuje naslednje članke: Mestna realka v Idriji 1901/2— 1907/8. Napisal ravnatelj dr. Stanislav Benk. — Donesek k vprašanju o koncu sveta. Spisal If. Nardin. — Praktiške vaje v kemiji. Napisal B. Baebler. — O domovini in naseljevanju južnih Slovanov. Poroča dr. Dragotin Lončar. — Pozabljen pesnik (Jos. Gimperman). Literarna črtica. Priobčil Engelbert Gang!. Šolska poročila. Sestavil ravnatelj dr. Stanislav Beuk. Mestna realka v Idriji je štela v minulem letu 232 dijakov. Izveatju je priložena tudi slika prvih maturantov mestne realke idrijske. Godovi prihodnjega tedna: 12. Savisa, Jaroslava; 13. Ev genij, Draganj, Jekoslava, Radamila; 14. Slobodin, Dragojila, Do-broslav; 15. Vladimir, Metod; 16. Oeslav, Vratislava, Bogdan; 17. Ales, Držislav; 18. Friderik, Lelja, Miroslav. Premenilo se je le v toliko, da se je topilo občinsko premoženje in da so bile občinske do* klade dvakrat in trikrat večje nego poprej. Meščanstvo je premišljevalo, aH morejo opravičiti sedanji upravitelji mesta svojo vlado nad slovanskim živi jem? Soli mogoče boljši, pleme* nitejši ali modrejši? Nikakor ne. Nadkriljevall niso drugih z ničemer, razun s svojo pohlepnostjo, prekanjenostjo in brezobzirnostjo, ki ni ho* tela priznati tujih pravic, ki je zaničevala vsak nravni zakon. Umeli so le izrabljati pregreške prebivalstva in njegovo neslogo v svojo korist. Nravne vznesenosti, ki bi jih opravičevala, biti voditeljem svojim someščanom, so imeli še manj nego ljudstvo, ki so se mu vsilili za upravitelje in voditelje; Niso mu bili vzor, ampak bič, ki jih je opletal za njihovo prejšnjo neslogo in ralač-nost v občinskih in narodnih stvareh. V mestu se je pripravljal preobrat. Ljudstva se je polotilo novo gibanje. Sijajno se je počelo oglašati pri svojem narodu. Češka društva, ki so poprej propadala drugo za drugim, so se razcvitala sedaj. Miadež in doraščeni so se navdušeno ogla* Sali k narodnemu praporju. Na čelu gibanja pa nista bila več Kanjak in Pejčoh; stopila sta v ozadje, prepustivši vodstvo mlademu zdravniku Svozilu, ki je imel v sebi vse lastnosti, ki jih je bilo treba, da bi se Brodkovice osvobodile sedanjega robstva. Pri novih volitvah je gnal Albert zopet pod* kupljene voiilce v gručah kakor čedo k volitvam. Zgodovinski in slovstveni pregled aa prihodnji teden. 12. julija. — 100. pred Kristom. * Gaj Julij Cezar. — 1191. Pri naskoku na Akon sirovo raz-žali anglelki kralj Rihard Levosrčni Babenbn 2ana vojvodo Leopolda V. (Nastanek avstrijskega irrba: rleče polje, bela povprečna proga) — 1536. f Humanist Erazem Rotterdamski. — 1826. * Politik dr. J. Radoslav Razlag v Radoslavcih pri Ljutomeru. — 1851. f Saguerre, soiznajditelj fotografije. — 1880. f Angleški dramatik Tom. Taylor. — 1887. f Veleindustrialcc Alfred Krupp v Euenu. 13. julija. — 1683. Turki začno oblegati Dunaj Ur zavzamejo predmestja. — 1793. Marat umorjen. — 1816. * Romanopisec Gustav Freytag v Kreuz-bergu na Slezkem. — 1878. V Berolinu sklenejo mr. — 1889 f Pesnik Robert Hamerling v Gradcu. 14. julija. —■ 1789. * Slovniear France Metelko v Skocijanu na Dolenjskem. — 1789. Zavzetje bastille v Parizu. — 1790. f Gideon baron Laudon. — 1795. f Zgodovinar in dramatik Anton Linhart v Ljubljani. — 1801. • Fiziolog Janez Mailer. — 1814, * Pesnik Jakob Košar pri sv. Jurju ob Stavnici. — 1815. * Znani nabiralec narodnega blaga Jakob Volčič v Gorenji vasi nad Škofjo Loko. — 1866. Bitka pri Aschaffenburgu. —. 1905. f Pisatelj Janez Trdina v Novem mestu. 15. julija. — 1291. f Cesar Rudolf Habsburški. — 1759. * Pravoslavni pisatelj dr. Al-dobrand Jakob Košak v Celju. — 1799. * Pisatelj Ignacij Holcapfel v Tržiču. — 1834. Na Španskem odpravijo inkvizicijo. — 1866. Nesrečne bitke Avstrijcev pri Tobitschau in Prerau. — 1871. + Pesnik Anton Umek Okiški v Celovcu. — 1890. f Pisatelj Gotfrid Keller. 16. jul'ja. — 622. Mohamed beži iz Meke v Medino. — 1490. Češkega kralja Viadislava II. okličejo Ogri za kralja. — 1664. Pisatelj Andrej Gryphius. — 1849. f Pisatelj France Veriti v Novem mestu. — 1857. f Francoski pesnik Be-ranger. — 1905. f Slikar Alojzij Subic v Ntw-Yorku. 17. julija. — 711. Z »hodni Gotje poraženi pri Xeres de la Frontrra. — 1790. f Angleški filozof in narodni ekonom Adam Smith. — 1792. Bitka pri Dubienki. — 1793. Charlotte Cor day umore na Hjotini, ker je zabodla Marata. — 1894. f Anatom Jož« f Hyrll. 18. julija. — 1374. f Pesnik France Petrarka. — 1838. * Pisatelj J«rnej Križaj-Sevt rjev v Orehku. — 1876. Karel Jožef Si nt rock v Bonnu. - 1887. f Pisatelj Matej B renče pri Sv. Gregorju na Dolenjskem. Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 12. v Kropi in Zg. Tuhinju. Dopisi. Tritike novice. — Krosov! na čast godu slovanskima apostoloma sv. C rda in Metoda so goreli na hribih tržiške okolice, na hribu sv. Jožefa pa so zapalili bengalični ogenj, kar naj kaže tujcu, da biva tukaj krepki in zavedni slovenski rod. — Otvoritev železnice. Otvoritveni vlak 10 pozdravila tukajšnja društva vzajemno in tiso- Vendar njegove zvijačnosti in nepostavnosti niso bile dovolj močne proti navdušenju prebujenega ljudstva in ga takrat niso obvarovale poraza v tretjem razredu, ki si ga je pridobila zopet slavna narodna stranka. Ljudstvo je zavriskalo. V občinskem odboru so se zopet odzvali češki glasovi, in češka manjšina je postala močna opora meščanstva proti Albrechtovi grabljlvostL ZapazivŠi pretiranosti v občinskih računih so češki Člani gledali pazljivejše na gospodarstvo mestnega oskrbništva in zahtevali revizijo računov. Nekega dne je prišel od deželnega odbora iz Brna uradnik, da bi pregledal račune. Albrecht ga pa ni hotel pripustiti in ga poslal nazaj, ne da bi kaj opravil. Vse mesto se je zgražalo nad to drznostjo. Na to je prišel nov uradnik delal nekoliko dni, računal in preiskoval z veliko vztrajnostjo in zopet odšel. Albrecht pa je bil po* klican nenadoma v Brno, vendar se je vrnil z zmagoslavnim obrazom in vstrajal v svoji svoje* voljnosti. Je-li došla kaka rešitev o reviziji, ni izvedla narodna stranka nikdar. Vendar ni trajala več dolgo Albrechtova strahovlada. Po daljnih treh letih so bile zopet Brodkovice popolnoma vrnjene narodu, in za vselej je bil proklet zli duh, ki je podrobil mesto jarmu tujstva. Mestece, čegar župan je postal zdravnik Svozil, se je prebudilo k čilemu življenju, je upoštevalo čera množica z Zivio- in Nazdar- klici. Po trgu pa je nad 90 (devetdeset) velikih slovenskih trobojnic, ne vštevši malih, kazalo pri«Iecem, da je Tržič slovenski trg. — Častni občan Šimen Rieger se je tudi udeležil otvoritve železnice, pa ko ga je množica zapazila, ga je pozdravila z gromovitem «pe-reat Rieger», tako da je Šimen postal ves bled. Šimen, zate je najbolje, da nikdar več ne prideš v Tržič. — Frankfurtarico je izobesil na dan otvoritve železnice sin župana, Alfonzek, in hotel s tem izzivati mirno slovensko ljudstvo, pa jo je skupil. Tudi tržiSkim Slovencem gine potrpežljivost. Ko je ljudstvo zagledalo izzivajoče in Slovence ža-lečo zastavo, se je razljutilo in od žandarmerije zahtevalo odločno, da naj se zastava odstrani. Ker se je bilo bati najhujšega, kajti ljudstvo se je začelo zbirati v velikih gručah in glasno dajalo duška nevolji, je žandarmerija posegla vmes m dosegla odstranitev zastave. V Tržiču ni več mesta za Izzivajoče in obenem še izvenavstrijske zastave. — Cočov Frence je prišel tudi na otvoritev železnice. Ker ni bil povabljen na dine, se ga je nasrkal v Tržiču, da je bil v zabavo drugim, posebno na kolodvoru, ker je kričal in kazal legitimacijo, da je državni poslanec Pošiljali so ga od vagona do vagona. To se mu je zdelo preveč in je skočil na drugo stran iz vagona, pa je njegovo boljšo tako razkačilo, da mu je dala klofuto ob splošnem smehu navzočih. — Cočov Frence odloži svoj drfavno-zboraki mandat. V neki gostilni je rekel: Še jutri bora odložil mandat. Pa tudi tukaj ga je njegova žena hitro posvarila: cčenča, vsaj ne veš, kaj govoriš.* G. poslanec, še večkrat pridite v Tržič, ker nas znate jako dobro zabavati. Is selike občine. Kake občinske može nam postavlja naš župnik, kaže dogodek, ki se je zgodil pred kratkim. Na Jaroniku se je zdel med vsemi posestniki Rožniku najsposobnejši J. G., kojega je spravil pred dvema letoma na začudenje vseh občanov, ki poznajo tega možička, v občinski odbor, Ta kerikalni človeček se je pred enim mesecem vozil iz Podnarta v Kranj. Ker mu isprevod-nik ni pri&ipnil voznega listka, je mislil brihtna glavica, da se bo lahko tudi nazaj vozil s tem listkom in se potem bahal doma, kako se zna poceni voziti. Ko je nazaj grede pokazal izprevodniku ono karte, naložil mu je ta 60 vinarjev kazni. Rožnikovcmu ljubljencu pa to ni bilo všeč, ampak jo je raje, ko se je vlak bližal Podnartu, pocedil iz vlaka proti Savi. Sedaj se je vnel divji lov za «str d enim možem» in pri savskem mostu so ga zgrabile krepke pesti železniških služabnikov. Vsega zgrevanega so ga peljali v pisarno, kjer je moral plačati 6 kron kazni. Ta dogodek je sicer malopo-memben, vendar pa nam predočuje, kakšne može spravlja naš Župnik v občinski odbor, ki nam dajejo tako lepe zglede in našo občino pripravljajo v slab glas. Vsak si namreč lahko misli, če so že odborniki taki tihotapci in zarukanci, kakšni morajo biti Šele drugi občani! Ii sorske okolice. Zc dolgo časa ni prinesel •Gorenjec* nič novic od nas. Vzrok je to, ker je sedaj šel od nas Brajc, ki je dal tolikokrat priliko, da smo morali pisati o njem. Kakor povsod, tako je tudi pri nas velika suša. Vse molitve in vse procesije nič ne pomagajo. Kmet bode slabo pri-maaBesmmaBmmessMBSBm I zahteve nove dobe in je danes med najnaprednejšimi mesti na Moravskem. Razna podjetja, ustanovljena od narodne stranke v dobi borbe proti Albrechtu, so se vzdržala, se razcvela in nudijo revnejšemu prebivalstvu neusahljiv vir dohodkov. Ko se je narodna stranka, zmagavši v vseh treh volilnih razredih, polastila zopet občinske uprave, je našla v računih grozne nepravilnosti, premeteno zakrivane z dozdevnimi računi. V občinski blagajni ni bilo denarja. Dpgnalo se je, da Franci in Albrecht nista le zapravljala občinskega premoženja z raznimi stavbami, ampak da sta tudi poneverila tisoče. Kak mesec po volitvah sta odpeljala dva orožnika Albrechta in občinskega tajnika — po oni poti, kakor pred šestimi leti ubogega Mudro — da ju dovedeta h kazenskemu sodišču v Brno. Kubula ni več dočakal žalostnega padca nemškega gospodstva v Brod kovica h. Hotel se je sicer nekolikokrat povspeti, da bi popravil, kar je pokazil; vendar je spoznal vsakokrat, da se bojuje proti nekaj silnejšemu nego je bila njegova volja in moč. Zaman se je branil dolgo misli, da je tu pokopana njegova bodočnost in da je tu ne more nič več vzbuditi. Prihajali so trenutki, ko je čul pekočo bolest nad tem, kako ga je prevarala njegova poštena ljubezen, ki ji je žrtvoval vse, in polaščal se ga je obup nad izgubljenim življenjem. delal, to so vidi Že naprej in tudi živino bode težko rediti, ker ne bo krme. Posledica temu bodo, da tudi denarja ne bode. Zato pa mislimo, da oi prav, če se od nas kmetov zahteva vedno kaj denarja. Pa tudi z delavci ni nič boljše. V tovarni je tako slab zaslužek, da se ne da skoraj živeti. V zadnjem času pa so nekaterim odtrgali se plače. Pač žalostno dovolj, da se tako ravna z delavci. Tega so delavci sami nekoliko krivi, da jih tovarna tako pasje plačuje. Zakaj se ne združijo in napravilo aknpno strokovno društvo, v katerem naj bi bili sami delavci, ne pa druge pijavke. Kaj koristi tisto delavsko društvo v Preski ? Prav nič. Iz Ljubljane hodijo klobasat in govorit razni klerikalni preroki, ki obljubujejo kmetom že nebesa na zemlji, delavcem pa zvišanje plač. Tisto društvo v Preski ie samo slepilo za delavce. Tam jih ima preSki anes aa Ipsgi in jih čuka kakor mu pomigajo v tovarni. Delavci imalo pasji zaslužek, preSki cgo-spod> pa dobi od tovarne vsako leto ¿00 K. Čemu jih dobi? Razmisljujte, delavci! Po tovarnah, kjer so delavci socialni demokratje imajo povsem boljši zaslužek, kjer pa delavce vodijo gospodje za nos, tam je pa žalostno za delavce. Seveda židje podkupijo »gospode* s par sto kronami in gospodje pa delavce drže lepo v strahu božjem. Kdaj se bodo odprle oči delavcem in tudi kmetu, da bodo spoznali, da ta komanda, ki zdaj zapoveduje delavcem in kmetu, ni njima v korist, ampak tudi znani malhi brez dna. I Bleda. Za pogorelce na Bledu v roke g. J. Pétemela so darovali: Posojilnica v Radovljici 1000 K; Posojilnica na Bledu 500 K; gdč. Josipina Jekler na Bledu 100 K; gg. Jakob Peternel z Bleda 30; 1. Zirovnik v Gorjah 10; Janez Pretnar trgovec na Bledu 10 K; Anton Pretnar, posestnik na Bledu 10 K; J. Ažman, nadučitelj na Breznici 10 K; I. Kokalj, tesarski mojster na Bledu 20 K; I. Plemelj, zidarski mojster na Bledu 20 K; F. Se-kovaoič, trgovec na Bledu 100 K; dr. G. Hočevar, zdravnik na Bledu 10 K; A. Vovk, posestnik na Bledu 10 K; Henrik Weiss, letoviščar na B!edu 10 K; se je razdelilo 2. jul. 1840 K. — Nadalje so darovali: Tomaž SuSterfiič, oskrbnik v Radovljici 50 K; I. Baraga, gostilničar na Bledu 10 K; F. Zadnikar, trgovec v Celovcu 10 K; Zbirka v «Narodu» St. 153. 53 K; 1. Steinhauser, letoviščar nabral 30 K; Županstvo Lesce 100 K; M. Supan v Ljubljani 20 K; Mari Gebauer 10 K; I. Dolničar vinski trgovec v Šmartnem pod Šmarno goro 50 K; I. Treven, trgovec na Jesenicah 1 zavoj obleke. Skupaj 388 K. — Sumi so, da so zažgali otroci, vendar to ni dokazano, in je mogoče, da so otroci nedolžni. MT Zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši 15. avg. v Kranj V Branju, dne 11. julija 11*08. V BOYO ministrstvo 11 javna dala je imenovanih okolo 150 raznih uradnikov, med njimi nismo naSli niti enega Slovenca. Po razmerju prebivalstva bi moralo biti 6 do 7 Slovencev. Ali novo ministrstvo ni namenjeno tudi Slovencem? Slovenski poslanci, ali se je to zgodilo z VaSo vednostjo ali otlo z VaSim soglasjem? trgovinski minister Fiedler je izdal naredbo, s katero priporoča trgovskim zbornicam oz uma trgovcem avstrijskim, naj hite priporočat svoje blago med ruskimi in galiskimi Poljaki. Odkar so namreč na Pruskem sprejeli zakon, po katerem sme država Poljake razlastiti, t. j. prisilno pokupiti njih zemljišča, je bojkotno gibanje med Poljaki proti nemlki trgovini silno naraslo. Cisto naravno je, da je sedaj prilika za avstrijsko, osobito Češko »Čemu sem še pravzaprav tu?" je pravil sam sebi. »Kaj hočem tu? Ljudstvo samo, za katero sem hotel delovati, me odganja odtod. Izgubil sem tla pod nogami. Nepotreben sem tu!" »Nepotreben sem tu!" mu je bučalo vedno po glavi. »Proklet sem od onih, ki sem jim ho* tel pridobiti pravice t" In v tem obupnem stanju ni imel nikogar poleg sebe, ki bi ga bil potolažil in ki bi mu bil rekel, da še ni vse izgubljeno in da je še možno, da očisti svojo omadeževano čast, če napne vse •ile v vztrajnem delovanju in popravi pokaženo delo. Njegova pisarna je hirala in pešala, vpoitevali je niso niti Čehi niti Nemci. Stari klijenti so se izgubljali drug za drugim. V svojih nada h pre* varan, zapuščen, od nikogar vpoštevan, se je od* ločil konečno, da zapusti mesto, v katerem je postal že davno nemogoč. Nekega dne je izginila napisna deska z njegovega stanovanja. Naslednjega jutra še v temi se je vsedel s Hildo v kočijo in je zapustil skoro neopazen Brodkovice, da poskusi drugje novo delovanje, novo življenje. obrt, da si zagotovi odjemalcev nad Poljaki. Minister Fiedltr je storil le svojo dolžnost, če je opozoril avstrijske interesente na ugodno priliko. Nemci pa so zdaj zagnali hud krik, čet, da je minister, ki je češkega mišljenja, nastopil proti nemški državi. Državni zbor je sprejel nujni predlog socialnih demokratov o starostnem zavarovanju in je minister za notranje zadeve obljubil, da predloži zakon dne 3. novembra. Orof Ignatijev, bivši ruski minister za zunanje zadeve, je umrl. Novo arbsko ministrstvo je končno sestavljeno tako: Velemirovič prevzame predsedstvo in javna dela, M i I a n o v i č notranje zadeve, T r i f-kovič justico, Kosta Stoja novic poljedelstvo, Andrija Nikolič pouk, Štefanovič vojno, Po-p o vid pa finance. Trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko je s tem imenovanjem zagotovljena. Francoski socialisti so v nedeljo priredili v Parizu velik protesten shod proti potovanju predsednika Falliereaa na Rusko. Udeležilo se je shoda nad 2000 oseb. Napovedali so, da prirede take protestne shode po vsej deželi. Grška vlada se je rekonstruirala na ta način, da je sedaj The o to ki s ministrski predsednik in vojni minister, Baltazzi ima zunanje zadeve, Lerides notranje, Gumaris finance, Staiss pouk. Štefanov justico, E ra p i r i k os mornarico. Politična smer vlade osti ne neizprernenjena. Perzijski lah razglaša, da je »popolnoma premagal upornike*. Toda kakor je njegovo krvoločno ravnanje gnusno, tako je njegova baharija neutemeljena. V Tjebrisu n. pr. vlada popolna anarhija. Reakcionarji in revolucionarji streljajo in se vzajemno ubijajo. — Perzijski poslanik v Berlinu, neki princ iz vladajoče hiše, je v «Berliner Tagblatu* objavil: nov jo sedelo pred njim na vladarskem prestolu; nihče izmed njih ni učakal šest-desetletnic" svoj ga vladanja, pod nobenim njegovih prednikov se ni država tako bistveno izpremenila in tako napredovala. D >bo cesarjevega vladanja razdeli govornik prav primerno v dva oddelka, prvi zavzema leta 1848—1868, drugi pa leta 1864 do dane?. Prva doba, po'na notranjih nemirov in vojska s sosednjimi državami, pomeni nekako pripravo za drugo dobo, ki jo po pravici imenujemo »zlato dobo* v Življenju našega cesarja. V drugi dobi je drŽava vaestranko napredovala na gospodarskem in političnem polju, napredovala je trgovina in obrt, razvilo se je kmetijstvo, razcvete so se umetnosti in znanosti, razširila se je ljudska prosveta na podlagi moderno urejenega Šolstva. Ustanovitelj našega šol-tva in najiskrenejši podpiratelj je baš cesar Franc Joži f I. Naposled opisuje govornik vladarjeve osebne vrline. Kakor pogum, srčnost, točnost v izpolnjevanju svojih dolžnosti, zmernost, delavnost, in sklene z željo, naj Vsemogočni še dolgo ohrani Njegovo Veličanstvo in s trikratnim slavaklicem. Vsi navzoči burno zakltčeji »slava* in stoje zapoje cesarsko pesem. — Predsednik predlaga udanostno izjavo danes zborujočega učiteljstva in prosi g. glavarja, da blagovoli ta izraz udanosti sporočiti na najvišje mesto. Glavar, g. Alfonz Pire, odgovori, da ga iskreno veseli pravkar podana vdanostna izjava, ki ji pristen dokaz pa-triotičnega mišljenja zborovalcev. Drage volje bo sporočil izjavo na svoje mesto. Končno Želi današnjemu zborovanju mnogo vspeba. — Na predlog g. Franca Ciuha, nadučitelja v Smledniku, se z vzklikom izvolita za zapisnikarja gospica Zofja Grundner, učiteljica v Tržiču, in gospod Karel Mi-klič, učitelj istotam. — Predsednik nato obširno in temeljito poroča o pouku v raznih predmetih in poda množico blagohotnih nasvetov in dobro premišljenih namigljajev. Poročilo je prepričalo navzoče, da so dobili za nadzornika moža, ki je ves vnet za razvoj šole in odličen veščak v svoji stroki. — Glede števila pismenih izdelkov se oglasi k besedi g. Vilko Rus. G. nadzornik pripomni, da v tem oziru ne bo zahteval nič nemogočega in da bo vedno uvaževal in upošteval taktične razmere. — G. France Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju, poroča o temi: »Metodično postopanje pri oblikovnem pouku z ozirom na dejanske razmere*. Pouk o geometrijskih oblikih je v zvezi z računstvom in risanjem in ima predvsem praktičen, pa tudi formalen ramen. Rokodelec, obrtnik, pa tudi kmetovalec mora imeti osnovne pojmo o geometričnih oblikah. Poznanje teh obl-k vpliva na njegov ukus, na ljubezen do reda. Pouk te tvarine bodi hevrističe.i in nazoren, učenec naj ogleduje in opazuje najprvo razne slike, in naj se tako uči spoznavati njih lastnosti. Končno pokaže g. predavatelj praktično, kako treba učencem razlagati razne geometrične oblike. Zborovalci so z zanimanjem sledili tehtnim izvajanjem g. Luznarja in izrazili željo, da o priliki objavi svoj referat. — Glede rabe šolskih knjig za I. 1908/9 ostane vse pri starem. — V imenu knjižničnega odseka poroča g. Ivan Pezdič. Okrajna učiteljska knjižnica je narasla za 32 del v 214 zvezkih ter šteje skupaj 746 del v 1892 zvezk h. Za nrrgledovalca računov se izvolita gospica Franja Jugovic, nadučiteljica v Kranju, in g. Frarce Ivane, učitelj v Kranju. — V stalni odbor se volijo vzklikoma gospodična Janja Miklavčič, učiteljica v Kranju, in gospodje: Andrej Kmet, nadučitelj v Cerkljah, France Luznar, nadučitelj na Primskovem in Vilko Rus, učitelj v Kranju. — V knjižnični odsek se volijo vzklikoma gospodične: Ida Mally, Janja Miklavčič in Marija Rooss. učiteljice v Kranju, in g. Janez Pezdč, ravnatelj v Kranju. — Predsednik zahvali oba govornika in vse navzoče za pazljivost in vztrajnost. Med drugim pravi, da je bilo današnje alavlje skromno, a odkrito. Bo naj znak hvaležnosti učiteljev do presvetlega vladarja, ki je ustanovil moderno šolo. NajUpše pa kaže učiteljstvo svojo hvaležnost s tem, da vzgaja ljubo mladino k pravici, človekoljubju, sploh k vsemu lepemu ia vzvišenemu. — Po konferenci se je vršil skupni shod na gostilniškem vrtu g. M. Mayr-jeve. Rekla se je tu nekatera krepka in piimerna beseda in napitnica. G. Lovro Pcrko, nadučitelj v Poljanah, jo napil okrajnemu glavarju, g. Miklavž Stanonik, nadučitelj v Selcih, dekanu in g. Jože Lapajoe, uč telj v Cerkljah, g. nadzorniku. G. nadzora k Janeža je napil kolegialnorti med uč teljslvom, g. dekan Koblar pa delavnemu učiteljstvu kranjskega okraja. Ia letoviičarje. Slovenskim planincem je dobro znana divje romantična pot iz Kranjske goro skozi Pišcnco tat Vršečevo sedlo k izviru Soče v prekrasno Trento in od tod mimo Zadnjice čez Luknjo k »Aljaževemu domu* v Vratih. Na tej dvadnevni turi najdejo planinci prav dobro za velišs« pri žu-ranu Antonu Cudru v Trenti, čigar gostilna »Pri Z atorogu* nudi planincu dobra okrepčila in pa posebno snažno prenočišče. Zupan Anton Cedar je tudi zaupn k »Slovenskega planinskega društva*. Cudrovo gcstilno »Pri Zlatorogu* pa ni samo priporočati planincem, temveč tudi takim leto*i*čarjem, ki bi obdani od gorskih velikanov radi preživeli nekaj tednov v najboljšem gorskem zraku. Zupan Cuder v Trenti ima namreč na razpolago v drugi sv.->ji hiši prav čedni 2 s ibi s posteljami *a zmerno ceno. Tudi je na razpolago kuhinja, da si leto vi-ščarji lahko sami kuhajo. Ako bi kdo želel preživeti nekai tidnov v planinskem vzduhu. naj se z.a natančnejša pojasnila obrne naravnost na župana Antona Cudra v Trenti, posta Borec na Goriškem. Odlikovani ogojegasoi. Z* 25letno zaslužni delovanje na polju ognjegastva so dobili zaslužno svet'njo člani gasilnega društva v Tržiču in sicer gg. Jo«ip Belcher. Ignacij Dečman, Josip Dornig, Andrej Mi žek, Karel B. Mally, 0*vald Slapar, Vin-cenc Theuerschuh. Anton Titfer, Anton Wernig, Josip VV.nter, Josip Zaletel in Ivan Zupan. V Sori je nastavljena provizorična učiteljica. Znano je. da je nemškutarica. Me do učiteljice v S ti je bilo razpisano in prosile so starejše, s 15 službenimi leti, a proviz r čna učiteljica-nemškuta-rica se očitno baha, da dobi ona to mesto, čeprav šele par let službuje. Pri tem se sklicuje na Ksllenegerja, ki je njen protektor. Večkrat jo pride obiskat v Soro, kakor tudi Kaltenogerjeva gospa. To ima še neko drugo ozadje. Sedaj je v Gori-čanah nemška šola in nemška učiteljica. Otroci se v tej šoli samo nemško uče. Sorska provizorična učiteljica pa, kakor pravijo, mora biti v kraju, kjer ima koleginjo Nemko v bližini. Zares lepe razmere. Seas una napravijo v Medvodah malo nemško kolonijo pod protektoratoiu Kaltenegerja. Tamkajšna duhovščina vse to mirno gleda in ša pomaga, na primer preSki župnik Pomarančar je sam hodil po hišah nagovarjat starše, da so vpisali otroke v nemško šolo. Pivski bo). Kartel pivovarnarjev na Kranjskem je podražd gostilničarjem hektoliter piva sa 2 K. Vsled tega so gostilničarji podražili ceno piva pri vrčku za dva vinarja, v Ljubljani celo za štiri vinarje. V Ljubljani se je vprisoril radi tega podra-ženja pravi pravcati Strajk pivopivcev. Nihče noče piti po 24 vinarjev vrček tako, da so nekateri gostilničarji že znižali ceno pri vrčku za 4 vin. Tudi občni zbor zadruge gostilničarjev v Ljubljani je na zadnjem burnem zborovanju minuli torek sklenil, da gostilničarji ne bodo več jemali piva, dokler se cene pivu ne znižajo, želeti bi bilo, da bi se tudi občinstvo na deželi ravnalo po vzgledu Ljubljančanov. Deselaemo pomožnemu društvu it borne et pijanih to pristopili kot ustanovniki občine Saled nik, Šenčur, Sv. Jost, Škofje Loka, Zminec, 2e lesniki in zdravstveno okrožje cerkljansko, kot podpornika z letnim prispevkom 20 K pa zdravstveno okrožje kranjsko in Škofjeloško. Sedaj spe dajo skoro vse občine in vsa zdravstvena okrožja v kranjskem okraju deželnemu pomožnemu društvu, kar je zasluga g. okr. glavarja Alf. Pirca. * • * Osuševanje ljubljanskega barja. Ta mesec se prično dela za osusevanjo ljublj. barja. Stavbni urad za osuievanje barja, ki ga vodi stavbni svet nik Pavlin, že nekaj mesecev izdeluje načrte, in zdaj se začno izvršilna dela. — Stroški so prora čunjeni na več kot 4 milijone kron, v glavnem bo treba poglobiti vodni odtok, in sicer bodo zahtevala ta dela 4 do 5 let. — Letos napravijo za-tvornico, katere namen bo, da zapre nizki in srednji vodi odtok po Gruberjevem kanalu, ki pa se bo ob visoki vodi lahko odprla za odtok vode z barja. Izkopali bodo v Ljubljanici 313.500 kubičnih metrov, v Gruberjevem kanalu pa 181.300 kubičnih metrov. Is šefe «Slevensko Mstloe» t Ljubljani, dne 17. junija 1908. Predsednik pozdravi navzočne, posebno Se nove odbornike gg. Fr. Maslja-Pod-limbarskega, dr. Fr. Bionorica, dr. L. Poljanca, L Schwentnerja in Silv. Škrbinca ter zahvali izsto pivSe odbornike, gg. prof. A. Barteina, ravn. Iv. Macherja in svetn. Iv. Majcigerja na njih trudo-Ijubivem devanju. Nadalje izreče zahvalo g. mestnemu županu Iv. Hribarju na podaritvi 12. delnic »Narodne tiskarne* ter poroča o snujoči se »Zvezi slov. znanstvenih društev*, ki jej »Matica* pristopi kot enakopraven član. Z vzklikom se voli dosedanje predsedništvo: dr. Fr. Jlešič predsednikom, ravnatelj P. Grasselli prvim in kan. Iv. SuSnik, drugim podpredsednikom, vladni svetnik dr. Fr Detela blagajnikom, ravnat, dr. L. Požar in dež. svetn. dr. Fr. ZbaSnik, ključarjema. V knjižni od Ček se na novo izvolijo odborniki: Maselj, dr. Mo-horič in Schwentner, v gospodarski pa Schwentner in Skrbinc. Vse knjige za 1. 1908 pojdejo še pred šolskimi počitnicami v tisk. Za »Narodne pesmi* se v smislu natečaja določi tiskarna. — Radi kli-Sejev se stopi v zvezo z »Dioničko tiskarno* v Zagrebu. — Ob nasilni smrti dolgoletnega poverjenika dekana Erjavca v Vipavi se izrazi sožalje. Od zadnje odborove seje je na novo pristopilo 92 članov. «Mafios Slovanska*. Knjige »Matice Slovenske* za I. 1908 so se začele tiskati in izidejo brezdvomno začetkom decembra t. I. Po pravilih (§ 3.) se Članarina plačuje v prvi polovici vsakega leta. Lani več članov ni moglo dobiti knjig, ker so se prijavili, ko je bilo število naklade davno že določeno. Ako se pošlja članarina po določbi pravil, so gg. Člani in Matica o varovani neprilik. Povišan rekrntnl kontingent deleiae hrambe. Po zakonski predlogi, ki jo je vsprejel vojni odsek, se rekrutni kontingent deželne hrambe poviša za 4920 mož in sicer odpade na Nižje Avstrijsko 389 mož, Gorenje Avstrijsko 254, Solnogradsko 29, Štajersko 242, Koroško 75, Kranjsko 109. Primorsko 131, Tirolsko in Predarlsko 180, Češko 1308, Moravsko 507, Šlezijo 132, Galicijo 111 mož. Nasprotno bo od vojaških vaj v 11. in 12 službenem letu oproščenih na Nižjem Avstrijske 3288 mož; Gorenjem Avstrijskem 2613, Solnograškem 498, Štajerskem 2054, Koroškem 642, Kranjskem 927, Primorskem 1120, Tirolskem in Predarelskem 3058, Češkem 11.781. Moravskem 4287, Šlezijskem 1109, v Galiciji 12.017, Bukovini 1113, Dalmaciji 985 mož. Skupno 45.491 mož. Varajte sa baaeina! V Maršalkovski ulici v Varšavi se je pripetila v kleti, v kateri je imel v hiši nastanjeni lekarnar Staniszewski večjo zalogo bencina, eksplozija, ki je razrušila nad kletjo nameščeno lekarno in še nekaj drugih trgovin v bližini. Bencin se je vnel in plamen je švigal vsaj do četrtega nadstropja. V tretjem nadstropju je bil nameščen ženski llcej. Ko je nastala eksplozija in je začel ogenj švigati proti temu nadstropju, je nastala med učenkami strahovita panika. Nekatere učenke so skočile na ulico, pri čemur se je ena ubila, drugih pa več nevarno ranilo. Po eksploziji sami je bilo pet osob mrtvih na mestu, trideset pa težko ranjenih. Hiša je popolnoma razrušena. Kitajski pregovori. Bolje bogastvo za siromaštvom, kakor pa siromaštvo za bogastvom. — Bodimo v življenju daleč od sodišč, po smrti pa daleč od pekla. — Človek je liki steblo od drevesa, oba sta odvisna od obleke. — Kadar se čaplje in ostrige kregajo, se ribič veseli. — Veter je potihnil, a niso se še pomirili valovi. — Pokrij niši streho poprej kakor pride ploha. — Ako je izvir kalen, kalna je vsa reka. — Noč prikazuje zvezde, skrbi pa resnico. — Jezik se obrani, čeravno je mehak $ zobje se drobe, četudi so trdi. — Mlado drevo ie more izruvati, a staro se mora izkopati. Ogenj na pamikn. Na «Lloydovem» parnlku «Austria», katerega sedaj popravljajo v tržaški luki, je nastal zadnji teden ogenj, katerega so sicer kmalu pogasili, a je vendar napravil mnogo Škode. (mar Viljem II pri kvartaaju. Nemški cesar je strasten kvartač, dasi ne igra za visoke svote, temveč navadno le sa — vinarje. — Pri igralni mizi sedi popolnoma neprisiljeno in domač i starimi generali, profesorji in bankirji. Tudi neki Žid, s katerim se cesar tika, ima pristop v to družbo. Sredi mize stoji velika posoda piva, ki si ga gostje sami točijo v čase, tudi cesar. Pri igri se ne vedejo kakor cesar in podaniki, temveč kakor pravi tovariši, ki vsak le pazi na svoje karte ter gleda da bi čim več dobil. Pri tem ne pazijo z ukori in neslanimi zbadljivkami, ako kateri slabo igra. Ko je nedavno Zid zaigral 20 mark, je jezno vzkliknil: »Padel sem v jamo razbojnikov!* Cesarja je Zidova jeza tako veselila, da je dal eno teh izgubljenih mark vdelati v kravatno iglo ter jo poklonil Zidu v spomin. Bo) proti napitniaam so začeli Angleži v Londonu z vso odločnostjo. Razvada je naravnost neznosna, a zanesli so jo Američani, ki prihajajo vsako poletje v trumah ns Angleško ter se povsrd kažejo pretirano radodarne. Na ta način so napitnine poskočile na 20%- Gost, ki zapravi 4—5 mark ter ne da eno marko napitnine, se smatra za umazanca ali reveža. Kadar gost zapušča prenočišče v hotelu, pričakajo ga na hodniku vsi uslužbenci: eden mu prinese palico, drugi klobnk, tretji kovček i. t. d. in vsi že drže pripravljeno roko za napitnino. Sicer pa se je ta nadležna razvada že razširila povsod po Evropi, kamor zahajajo tujci. Družba sv. Mohorja. Do 4. malega srpana 1908 se je vpisalo v Družbo sv. Mohorja: iz goriške nadškofije .... , krške škofije...... „ lavantinske škofije .... „ ljubljanske škofije .... , tržaško-koprske škofije . . , škofije Poreč in Krk . . . „ senjske in dalmatinskih škofij „ zagrebške nadškofije . . . , djakovske škofije .... „ bosniških škofij..... „ somboteljske in ogrskih škofij i sekovske Škofije..... „ videmske nadškofije . . . , raznih krajev...... „ Amerike........ „ Afrike in Azije..... 9.841 udov 6.350 n 25.650 n 33.360 ■ 4.262 ■ 168 n 239 M 487 » 67 n 170 n 277 M 419 > 258 ■ 345 2.067 M 237 It Vkup 84.197 udov Izmed teh je 1740 dosmrtnih in 82.457 letnih udov. Ako primerjamo te številke z lanskimi, najdemo lep napredek, ker ima družba letos 5051 udov več, in sicer dosmrtnih 33, letnih 5018. Napredovala pa je: goriška nadškofija za 746 udov; krška škofija za 107; lavantinska za 1918; ljubljanska za 2353; somboteijska škofija za 59; videmska nadškofija za 18; Amerika za 39; Poreška škofija za 6; Azija in Afrika za 5 udov. Za lanskim številom zaostali pa so ti-le kraji: tržaško-koperska škofija za 109 udov; se-kovska škofija za 3 ude; Krk, senjska in dalmatinske škofije vkup za 14 udov; zagrebška za 7, djakovska za 16, Bosna in Hercegovina za 43 in razni kraji v Avstriji in v ostali Evropi za 8 udov. Te izgube nas ne žalostijo tako, kakor se radujemo napredovanju nad našimi brati na Beneškem in Ogrskem. Tudi Amerikanci so napredovali, bržčas po novih izseljencih in vkljub slabim časom, ki so prišli nadnje letos. —Novih dosmrtnikov se je vpisalo 58; umrlo jih je 12, 1 dosmrtnik je izgubil svoje pravice, ker vsled izstopa iz katoliške cerkve ne more več biti uc? družbe. Letošnje število Mohorjanov je samo za 401 manjše od najvišjega števila, ki ga je dosegla družba 1. 1904, ko je štela 84.598 udov. Vozni red Kranj-Tržič = veljaven od 6. julija 1908. ——= Mešani vlaki tj. dop. pop. zv. 8'06 12-37 4*47 8-sii 820 12'62 502 8-47 834 1'06 516 9 oi 8-44 116 4-26 8'ii 8-63 1-25 535 9-io Postaje f Kranj Naklo Duplje Križe Tržič Mešani vlaki dop. pop. ty> 602 10 — 2-67 7-48 6-81 0-49 2-46 7 81 5-89 987 284 7-19 5-119 927 2-24 7-09 5-io 918 216 »•00 • m Steckenpferd liliji« milo najboljSo Milo aa koso. Loterijska srečka dne 4. julija 1908 Trst 31 48 56 63 64 Zahvala. Veselica, ki se je vršila dne 5. julija 1908 v korist ljudskim knjižnicam «Pros»ete», je v moralnem in gmotnem oziru uspela tako nepričakovano lepo, da čutimo veliko dolžnost javno zahvaliti vse one, ki so na ta ali oni način pripomogli k temu krasnemu vspehu. Predvsem velja naša iskrena zahvala naprednemu meščanstvu mesta Kranja, ki seje veselice udeležilo v tako impotantnem številu. Dalje zahvaljujemo si. odbor »Narodne stalnice*, osobito njega predsednika vele-hlagorodnega gospoda M. Pirnata, za preprijazno prepustitev čitalnične dvorane in veleblagorodnemu gospodu V. Majdiču, ki nam je blagovolil posoditi ciprese za ozaljšavo, ter vse darovalce krasnih dobitkov. Izrednih zaslug za vspeh prireditve so si stekle z razpečavan em razglednic, narodnih kolekov cvetlic in srečk gospodične K. Kerčeva, A. Kuraltova, J. Mayr-jeva in H. Sajovičeva; iskrena zahvala jim! Pravtako zahva-hvaljujemo tudi dijaški pevski oktet in sekstet na lok za požrtvovalno sodelovanje — nekateri tovariši so prihiteli sodelovat nalašč celo iz daljne Štajerske. Vsem iu vsakemu posebej naša iskrena zahvala. Simpatije, ki nam jih je izrazilo s svojo udeležbo na veselici napredno meščanstvo mesta Kranja, nam bode v bodrilo v našem nadaljnem narodnem delu, vsikdar jih bomo znali dostojno ceniti. Napredni abiturijenti gimnazije 7 Kranju. Slovensko akademično fer. društvo „Prosveta" v Ljubljani. Vzame se proti primerni plači dober planino za dva meseca v neko letovišče na Gorenjskem. Naslov pove upravnistvo ^/=^f»f===/rs==y^=^ r=lf= I Brata HLAVKA Nova kubična knjiga I f ¡O •—' H —— —i —1 Za vsakovrstni »krogli les, rezan ali tesa *> *s*?rt in. D0V.' meri, razvidno je iz sledečega kazala, da j * w dosMaj najboljša kubična knjiga. 1. Okrogli le*, preme? v colah, dolžina v čevjjil>; t. O^ogli les, premer t centimetrih ali v colah, dolžina v metru./ v?e" bi na v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičiVih metrih; 4. Hezan in obtesan les* za deske in trame vse di^igosti, debelosti in širakosti; 6. Preračunjenje col v centrimeti*; 6. Preračunjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenjje metrov v čevlje; 9. Preri\cunienje kubičnih čevljev v kubif an metre; 10. Preračunjenje Uubičnih centimetrov v kubik čev |je; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. T, ibela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem s • lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebin« okroglih debel; 14. Kubična , t Mesna mera. 288 52— 24 Knjiga stane v močno . wslo platno vezana a K, po po iti 80 visi. več. K tej kubičftd knjigi se priveze tudi lahko zraven Nltrl raattaai*, ki je r-a trgovce s lesom telo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 8 II SO vin« Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Krajiju. isdslovatelja kirurg, instrumentov stelje sa ortop. aparate in bandaže Cjubljana, Prešernova ul. 5 priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparat v za mrzle in iaha- ^ lacija s paro, storil, zrane obveze in bandaže, kakor tudi |j nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke jj in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumi- S jevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse ban- jI daže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—17 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročila aa isvrSujejo točna, hitro in diakrotno. Galvanični pcnifclovani savod s obratom na motor. Poprnvila ao Iztvr&ujojo točno jn oeno. Sladoled 299 26 - 9 najfinejši, več vrst, kakor tudi ledena kava. Čokolada 1. t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Bran d tu, Kranj. Zunanja naročila točno ln ce-* neje kot povsod drugod!« Ludovik Borovnik puškar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pni* za lovce in strelce po najnovejših si temih pod poponim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vspre- Iema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro zvršujto. Vse puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 62—36 Iluatrovanl oeniki Maatonji prip oroča svojo veliko zaloga pra vili švicarskih že trnih ur vsake v ribo, dalje budilka, nihala« »ratdM ln variti fesa, po najniajlh aeaah, Popravila se izdelujejo v lastili delavnici. Ur 20 letni skulnji vsaka tudi najtežja in po nizkih cenah. Popravljajo 1-40 K. Zapne ure od K 1-20 na priporočam posebno j »IHTA® sKotaaarake p NB. Ako želita imeti uro rta tajtjts Ukini, ki ursrijs niti iiuesni itat zmožen po moji bllzn popravila izvršiti natančno a budilke oo 80 vin. do nfej. — Zaradi kakovosti tffrcizijsko uro flp* Htteebičine dobro popiravbttoo jo ne ; *iio. 11-16 JOS. WEHL J. Spreiteerjev naslednik LJUBLJANA, ^'tomfclarOvc* ulloo sat« Susvtno-B«etlD II kottirokcfjsko kllodviiCarstvo. Zidno omrežja ttft *tro*» °I»Je na mlrodveru, obmejno omrežje Vesna vrata, balkoni, verande, stolpne kri*> i. t. d Špecijl^161*1 Pr** valjicni zastori (^ollbalkeh). G. Tönnies 422-28 tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v Ljubljani priporoča kot posebnost iage in vse stroje za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zverane neposredno z vratilom. Sesalno-generators ki plinski raotori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Cdlna pravi Thierrvjev balzam je z zeleno znamko nune. 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika špecijalna stek'enica s patentnim zaklepom S kron. Thierrvevo oentifolijino mašilo proti vs-nn še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go-rečici, kalini, kašlju, krču, slabem teku i. t. d., 2 lončka 8 K 60 vin. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in že od nekdaj sloveči, Naročila n j se naslavljajo na: r«K«roar k Tkicny \1 ??igrači pri Rog. Stalili. Zaloga večinoma po lekarnah. 15—11 Sveji k svejlml 256 62—18 Starocnana narodna tvrdka! Anton Iv. Pečenko OORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priananik vinogradov po ceni 30—50 vin. liter; potem s pisenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in isbornim protivin-skim pivom iz pivovarne kneza schwarzenberga v Protivinn na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovbem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države t sodih od 56 lit. naprej tranko goritks postsja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce* Večkrat premiranol Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tndl kine, Vaze ln drage glinaste izdelke i vseh barvata, trpežne ln cene priporoča Avgust Dreloe prva iti največja tatom« peoijin glinaatih izdelkov v LjuhijanS. 1 63-14 Zliti jfctiijt: Berlin. Pariz. \\m.% Jzdehvatelj \gr 0. Seydl Ljubljana, Spitaf.-Stritar.uf. 7 Najboljše kosmetlčno ZObOčlstilno sredstvo Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—62 Iv. Jax-a v tajubljaui Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. Največja tovarniška zaloga vsakovrstnih slamnikov Na drobno in .fthtJol 1 «■ *--obiio I Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča t*.»lerat«*ij«l*t» **» modrza trgovino. Antona Adamiča v Kranju Oleavrni trg;. rini viamsd alamniki se Ulpajo po najnevejll obliki. Popravila se točno isvrsnjeje, Svilav avUeni trakcift, Hip, cvetlice ter Igla ia slamnike vedno v zalegi 39^5 filme vrhna ia ipodsja Krila Predpasnike Moderce Šerpe Pasove Ovratnike MaSenoe Jabots Srajce Perilo Otročje obleke©! Krstne oprave »8 >o -O tO ¿2 f 3S «O n o -, o> « S « S M e« tj B ? 1 f I : m 14 195 52—34 a«r Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka iz Ljubljane 195 A. VIVOD-MOZETIČ v KRANJU na glavnem trgu v hiši g;. Pavaiarja Priporoča ia pomlad ln poletje elegantne klobuke za dama in otroka pariške ln dunajske modele. Žalna klobuke. * Klobuke sprejemam v popravilo. - Zunanja naročila točno. ===== ■ B >eq C *** «Q * ee 33 S? H "O to Ë I ■ C/2 09 a 09 O 09 e 0> 03 e 09 O X» M Glace ln svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum Martinova oesta 20 j| £ m m m Martinova oesta 20 Postajališče električne cestne % *^ *• «jp železnice pri Sentpeterski cerkvi LJUBLJANA, ::: Zalagate.] društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogata zaloga pohištva ruke vrste v vseh eenah. Ogledala, slike v vseh vallkostlh. Jo#i' ) Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroška postelje /n vozički po vsaki toni. Modrool Iz llčna-toi* omražja, afrl-danska trave ali Uma, prve vrata vedno v zalogi. ia spalno sobo od 180 gtd. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. 6peeljalltete v nevestinih balah. Ve-IM prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 Aid. Za sobot postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. MfltfBtiKBi atriji Oton $cydt pri 8f. dr. E. Crlabodniku v Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJ-NOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111.56 tu SPECIJALI8T. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI ragiitrovaat »draga i omejenim poroitvom s podražulco na Jesenlcali Sprejema hranilne vloge od vsakega in jiL obrestuje po Rezervna zaklada iznaSa : i brez odbitka reotnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dr jejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V47o ali z 1% amor-tizacijo, na menice pa po 6*/». — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v letu 1907.: Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 8. ure pop. Isvsemii nedelje pop. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 180-46 bjdaji konauvfjij *Garsojc»«, P4#nt**ni oraditt jUsvoiltv NIN** Uo*ini*a ia itak I«. p». UnpMa t Kranj«*