dit f\ f rodskih v r r e c i Odgovorni vrednik ïtr. Janez JBteitceih. Tečaj I. sredo aprila (sredoživna) 1852 Li'sć Se nekaj zastran krompirja• poslednjim listu smo nasvetovali , kak krompirjem ravnati, da se liude nadloge, kolik s je moc, ognenio, dokler, Bog daj ! tisto kužno vřeme něha sence. U nekterih vaséh Lužické dežele škorca še pred nekoliko letmi niso poznali ; tudi ni še tako pogostama ondi gnjezdoval; zdaj je pa škorcov tam kej veliko število, kamor jih z omenjenimi přijet nimi škrinjicami k hisam in u verte tako prijazno ktero, kakor kolera ljudi že več let napada povabljajo. Popotnik po Lužici veliko tacih škri jiliki. Mtiu, !\«iyui A^'^ia >juui ^ » ivi uupuuc* povauijajo. ropomih po Li u: krompir. Ker pa o taki nadlogi ni nobena beseda njjc na drevju obešenih vidi. prevec ? ako m kaj pomagati, pristavim še nektere verstice poslednjikrat svetovanimu S vetoval i smo ce Kakor čaplja (Storch) se verneskorec vsako leto u tisti kraj , kamor se je enkrat privadil bil. krompir saditi, ki ni pre- Navadno pride vsako spomlad nazaj, velikrat že debel, posebno pa ne pred rob an (ker take šiške 0b začetku sušca. Ni dvomiti, da bi ta koristna krompir). Ker pa bo letas tii in ptica tudi drugod se privadila pri vaséh in mestih, niso d tam pomankanj ? bo mogel kmet cei krompirja saditi, ga bo mogel tedaj na k ti; o tem naj skerbno varje 5 naj bi bila dežela gornata ali ravna, če bi ji le pri ložnost dana bila, tam lahko gnjezdo si napraviti tako ne poškod jim dovelj mesa pusti, in k očés (cimj in mirno prebivati. Nje velika koristnost n e di b p o tem Jih J razreza! ? pak se prizadevanje gotovo obilno poplaćala. 9 ko so enmalo oveneli in se s tanjko kožico převlekli izbiranju svojih gnjezď je pa ta ptić neko liko poseben. Namreč luknja, kjer noter in vun léta. mora u sredi gornje polovice škrinjice biti vs a h hram " »»v^ivv icia « iiiuio, u siuui putuje puiu vite oiviinjit-t' win, Nikar naj se ne sadi krompir, ki je v hramu ne smé prevelika biti, ter mora kakošniga pol pavca od spodnjiga robea gor majhno stopnicico imeti, na ktero se škorec vsesti in mladice u gnjezdu ze prevec 5 se 5 Sploh pod mil 1 več te d aj na) se p ves na k ? 1 b kromp pa trohlj n a j s e Vsaka • v nJ dej s krompirjem iz prikladno pitati zamore. Tudi ima rad luknjo proti jutru obernjeno. Raji ima tudi škrinjice, ktere so že enmalo postarané viditi, ali ktere so s škorjo m vremenu bere za séme t d m aro ga od zunej ali gerba naj ti bo nevarno znamnj Ivar mnoge sorte krompirja vtiče, smo sveto ali taciga izbrati prevlečene. Če tacih kje viseti vidi, raji gre u kakor u novo izdelane. Ravno tako, kakor u Lužici, so tudi na Ce nje ? bolj ■ • v imenovani zgodnji kifl toliko zdal, kolikor debelji sorte, kifličar kot nic. Scer pa so skušnj g o d e j dozori. Tako nam zares ne bo scer je bolji da ne skim začeli, to koristno ptico k hišam in vertam učile ktere sorte so bile gnJ vabiti. Koristni ptiček pride, škodljive gosence pa bežijo. (Eno drevo štibro plača /) Blizo Marburga druzih; kdor zamore sledečih dobiti bolj obvarovane memo poznam nekiga kmetiča. Le majhno hišico ima, pri U J „L.'iî ___« • • 1__1' i. v.. ° , . . ° . , V V V . namreč : podolgast ? nai (tako j e v o r u d sadi t hisici pa eno drevo 9 visoka in kosata cesnja imenovano am eri k ans ko) • Z' il • i • v • ? Z lu i lam i (rothmarmorirte) (blaue Ulmer), bel o Peruansk ? J rudečim U1 m a r s k , zgodni- svoje široke veje u jasno nebo moli. Lejte ? mi t toffel) j z go d nj Hornkartoffel) e d i č n e podolgasto belo s tanjko kožico pravi unidan, ko sim lepo cvetečo češnjo ogleda za me štibro plača. Kako kmetiča vprašam? Jez imam, mi on odverne , ? val, toedino drevo to (1 podobe (nierenfôrmige Fruhkar- letniga davka blizo 9 goldinarjev plaćati; iz če sinj tega drevesa pa na leto tudi blizo 9 gold, sku gat t (fruh rothe JRaztiene gospodarske reci. ( Kmetijstvu prekoristna ptica) {StaarJ. To posebno na Lužičkim in ie šk< •-v Češkim do bro spoznaj Ond pim, ko jih u mesto prodam: torej zamorem reci da eno drevo za me štibro plača, brez da bi jez kaj posebniga truda ali druzih skerbi imel. Ali kmetič ni prav imel? Ali bi ne tudi dru god kakošna češnja marsikterimu bajtarju njegovo štibro poplaćala, ako bi jo pri svoji hisici zasadil? Kaj pa, ko bi več sadnih drevés zasadil, ali bi Me po vertili majhne lesene škrinj dolge in čez pol ce vi ja široke, tolar veliko nastavij leto dvakrat ter vsakibart mu na drevesih pri hišah in ne prinesle tudi več goldinarčkov u hišo? 9 z bi luknj čevelj nim da! kakor teh škrinjicah ptič vsako se (Sirovo maslo (puter) dobro o soliti). Vzame delà kuhinske soli pomladi in poleti, gnjezdo napra 5 do mladih izvali. 9 v e del slad kora ali cukra in 1 del s o li tar ja. Vse to se dobro skup zmeša. likoskorcov,ondi nenadležjejovelikog funt siroviga masla ali putra se vmesa te prav dobro in skoz in skoz vgnetene mešance 110 lota in se za rabo hrani. Ne verjel bi • ■ I I v t » v • 1 • 1, i ^ 1U \GL ^ 111 OU I UMU 111 Uill» JL^IV/ V tljtl Ml j HUVI JL A v/ V J 1 MUII IlttJ OU 1 tt 11 I U UH ^ I J£7 pU t ni poskusil, kakošin razlocik je med tem in med votu s slamo, da se tudi tisto mazilo vriba kdor Tretji dan naj se rahlo dergne po celim navadno osoljenim putram ! Le nar manj ali tedne ga moramo oblezati pustiti načne. Sirovo maslo, po taki 5 preden da se se da leta hraniti, in je po tem še tako dobro, kakor vizi osoljeno , ktero je še na koncu dlake ostalo; tako se riba s slamo 3 dni zaporedama vsaki dan enkrat, dokler je dlaka očišena mazila. je o začetku bilo. J. S. bila Deseti dan potem 5 ko ? naj se umije čisto vsa z je živina namazana iivinozdrarniske reci. gam in z mjilam (žajfo) prehudim Ako se o tem času nič več garij ne vidi (Posebno dobro mazilo zoper garje pri £i- znamnje, daje živina ozdravlj je Fričer-jevo mazilo), od kteriga v časniku za rabo 9 je , ia je spet ivmečki konji se znajo o gorkim in suhim Dunajské kmetijske družbe sledeče beremo Učenik podkovstva na Dunajski živinozdrav- vremenu že v 3 dneh vpreči nišnici ít. Jožef F je ministerstvu notranjih I v • • • • V • Bi se pa přiměřilo, da garje niso na enkrat s tem oprav naznanil, da mu je skušnja pri garjevi ži- mazilam odpravljene (kar pa se po Fričer-jevih vini poterdila kar posebno neko mazilo, ktero, je besedah nikdar ne primeri (?) , in bi tedaj treba prosil » V • obci naj se tudi po druzih poskusi, in po tem v bilo živino vdrugič namazati , se smé to še le po rabo vpelje. Ministerstvo je izrocilo vodju Dunajské V • • Z1V1 V nozdravnisnice naznačeno mazilo za poskušnj ondašnji bolnišnici. Učeniki živinozdravništva so kteri večidel poginejo berž previdili přetekli h 14 dnéh po pervim mazanji zgoditi ker pregostno mazanje zlasti pri mladih in med li h (kumernih) konjih hudo dri s ko napravi, po ? razun konopnenig da to mazilo zamore dobro bití, ker so Scer pa se imajo pri ti nalezljivi bolezni kakor vse druge reci pri vsih enacih vse tište postave natanjko spol Fric dobre spoznane jeviga mazila že davnej znane in novati, ki so o tem predpisane, posebno se mora zdrava živina od bolne ločiti Profesor Ha y ne ga je potem poskusil pri ko- itd. se morajo čisto osnažiti. oprava, posoda.hlev njih in najdel, da je imenovano mazilo memo navad niga ojstriga mazila o tem bolji, da se k jem ne pri sadi in se tedaj živina olj hitreji ozdr tega prav selej pa tudi to mazilo ni Glas o s h o (Uli r o sli zganja. (Dalje.) v 5. Zganje človeški rod kvari, in ljudi na pomagalo, in treba je bilo včasih po tem še tako dusi in truplu srote in sromake stori po tistih imenovaniga ojstriga mazila vribati, ki obstojí iz krajih, po Kojih se ljudje v žganje zgubijo. Otroci t e r p e n t i n o v i g a in lavoroviga ol j kih muh (na lot ga olja se primesa panj- nosijo pregreho svojih starisev, in so červivemu kvinteljc štupe španjskih muh) ; zgodilo se je pa der tudi, ko ojstra maz ni pomagala, je pomagalo kojemu žganopivka persi da. Otroci, ki žganje pi sadju podobni, bolehni na truplu, vbogi na duši. Skušnja uči, de je dete že materniga mleka pijano po nje F jevo mazilo Prof. Pillwax ga je poskusil pri JeJ° ostanejo paglovci, kakor kužeki drobni ko najdel da je prav dobro bilo, ako niso bile preveč zastarané in ukoreninj , inje garje Po jim se za to žganje daja. Otroci od žganja že v mladih letih bolehajo, so terde glave, termaste vo Ije, in se ne dajo učiti; nimajo veselja do molitve > je Fričer-j e\ vsaktere živine. sih teh skušnjah so gospodje sklenili:da ne do delà. Cujejo, kako oče hudo delà, kaj mati mazilo zares dobro zoper garje počne, kako se kolneta, se vsega tega nauce. Předpis pohvaljeniga mazila je pa tale : Za konja srednje velikosti: Konopneniga olja (Hanfol") 1 funt in pol. Mazila živiga srebra (Ouecksilbersalbe) 8 lotov. Žepljeniga cvetja (Schwefelblumen) 8 lotov. Jelenoviga olja (Hirschhornôl) 4 lote. Vse skupej se dobro zmesa v mazilo. Če se te reci kupijo v kaki štacuni, ktera srne zdravilne reci prodajati, veljá to mazilo (na Strah božji take otroke zapustí, nek hud duh jih obsédé, izrastejo hudodelci brez vere in brez Boga. 6. Zganje člověku vést zaduši, in luč svete vere mu vgasne\ žgano vino vsaki pregrehi vrata široko odpira. Kdor se v žganje poda, njega ne veseli moliti, ne poslušati božje besede. Kedar sosedje v cerkvo gredó, jo pijanec v lituš po tegne. Ni kraja na svetu kjer gerse zoper sv. vero in zoper služavnike božje kramljali kakor pri &rvu«r,., „v, žganju. Angel dobre vesti pijance zapusti, žganje Dunaji) za eniga konja 50 krajc. Pri nas bo mo- vsimhudim nagonam vrata odpre, de kakor iz pekla m m m m 1 t t 1 V ## 1 t • li 1 Vf | • • I y • rebiti ene krajearje drazji. Fričer pravi zastran mazanja tole : planejo, in delà dopernašajo, kojih nas sam večni Bog ovari! Zapelivci dekletam žganja inrozoljeku Je mazilo dobro pomešano, se namaže ž njim pujejo, de svoje nesramne želje spolnijo. Za to svari koža cele živine na enkrat; tudi je treba na to sv. Pavl kristjane, rekoč: „Ňe vpijanite se z vinam, paziti tÊÊM ^H ■ ■ ■ ■HÉlkl da na kožo med grivo in repam mazilo pride, v kojem je nečistost^. s ktero se morajo tudižnablja, trepavnice, zilnjak (šrot), ritnik in sramnica namazati, ako so te me sta' garjeve Suntarji in goljufi postopače z zganjem napo , de jih po tem kakor divjo živino nad gospo sice in nad druge ljudi ženo, koje hudobni preku v • V « t «*?■#*• t t I • • 1 • _ ^ _ * ^ ^ ^ w # w Je več živine garjeve, se zamore mazanje s éuni soražijo. Vbijavci in razbojniki se žganja na poprej ko gredó plenit (ropat), ljudi mučit zro kertaco opraviti; je pa le eno ži vince garjevo # _ naj jo namaže clovek z golo roko, tode umije naj in klat. Žganopivci prešestujejo, če ne v djanju se berž potem z žajfnico. menu naj se živina namaze zunaj hleva. UAU «, IUUI/ 11111 IJ U 11 dj 111 IVlUi. li^ttllV^I V VI pi VKJVU^UJVJV } VV «v w toplim in suhim vre- ker ni priložnosti, pa z nesramnim govorjenjem y Je živina namazana 5 naj hlev vadna klaja, za pijaco pa prestana voda. se pelje v gorak • V t* a 5 pa odeti se ne smé; za pičo se ji da na Žganopivci kradejo, ako ne stranskim (ptujim) Iju pa sami sebi, svoji ženi in otrokam. Žgano Dva dni ne smé živina iz hleva. déni pivci lažejo, se rotijo, in se ne bojé po křiveni priseči, če se jim le žganja plača. Ako kdo meni ne verjame, naj bere pisma kervavih sodb, in bo — Ill — najdel, de se naj vec in naj strašnejših hudobij v pijanosti zgodi. Pijane nedolžno ženo preteple, in je svojih otrok naj grozovitneji kervolog. „Kdor pa za svoje ljudi, posebno za domače skerbí nima, on je vero zatajil, in je hujši od nevernika", učisv. Pavl. 7. Žganje ljudi v ielezje hude navade zakuje , in jih po vglajeni cesti v pogubljenje peljá. Resnicen je pregovor: Pijane se preoberne, kedar se v jamo zverne, de ga pokoplejo. Naj vec žga-nopivcov nagle smerti vmerje, alj pa za plotam v kaki luži brez světili zakramentov konec vzame. Take pijance sveta cerkev po katolško pokopati prepové, in sv. Pavl pravi, de noben pijane v nebesko kraljestvo ne pojde. In naj si ravno dober Bog mnogoterega pijanca na bolno postel položí, in mu dolgo bolezin pošle, pijane se tudi na smertni posteli ne poboljša; on prižgan pekel v sebi ima, ki popřej ne vgasne, dokler večen ogenj na unem svetu njemu goreti ne začne. Ako usmiljeni Bog pijancu zopet zdravje da, pijane pije, kakor popřej, in še huje; žganje ima za svojega Boga, kte-remu premoženje, poštenje, zdravje, življenje in tudi dušo předá. Kako bi bil tak člověk izveličan? (Konec sledí.) Prav o z nan she pisma. 7. pismo. Javnost aliočitnost pravde v razločku s k r i v n e obravnave ima to pomembo, da se poglavitna obravnava z naznanilom razsodbe ne godi pri zapertih durih sodnice, ampak da sleherni smé poslušat priti, ako ni predmet pravde tak, da sramežljivost in blagodevnost žali in tedaj pravda takrat ne mora očitna biti. Pri skrivni obravnavi je sodnica vsacimu zaperta; od začetka do konca so le sodniki pričujoči. Vsaki vladi gré želeti, da njeni deržavljani, ki imajo redovno po postavah živeti in jo spodobno spo-štovati, naj že bojo na visji ali nižji stopnji omike, se zavejo tega, da so kazenske postave tako modro osnovane, da noben nedolžen kazni ne zapade, pa tudi noben kriv ji ne uide. Ta zavest povzdigne veličastvo postave in sodnije, in oživi zaupanje in pravočutje v sercu ljudstva, ker ne zvé le samo to, da je hudodelec ob-sojen, ampak mu tudi ocitne postanejo vse dogodbe in dokazi, na ktere se opira razsodba. Po ti poti se si-rijo zaumeni ali zapopadki : kaj je postava in kaj je pravo, tudi med neomikano ljudstvo, kterimu so ti zauméni sila potrebni; zakaj očitna obsodbaje živa sola, ki ljudstvo uči: kaj je zapovedano, kaj je prepovedano, in kaj so gotovi nasledki prestopka postave. V očitnih obravnavah se ljudstvu resni blagovedni nauki pridigo-vajo, da krivični kazni ne uide, da laž in prekanje-nost nič ne premorete zoper moč resnice in zoper dusno orodje tistih, kterim je naloga dana, resnico odkriti,— da nar bolj skřite reci eo dostikrat mutaste priče hudo-delstva in tožnice krivičnega, in da resnici jfe vkljub vsim overam poslednjič vunder le zmaga gotova. Nedolžnemu je javna pravda velika tolažba, ako stoji opravičen pred sodniki in pred svetom, kakor je nasproti křivičnému , ki se ni ob vso sramožljivost přišel, kazen in svaritev, se drugikrat varovati pregrehe. Tudi je javnost pravde sodnikom in deržavnim £ pravdnikom, kakor tudi zagovornikom nov nagib vest-nega spolnovanja vsih svojih dolžnost, ker je gotovo vsak želje navdan , občno spoštovanje si vedno ohraniti. Javnosti se vunder pri vsem tem marsikaj očituje , na priliko, da kazenska obravnava postane golo glediše in zijališe radovednim postopačem, — da je učilnica slabe obnase in spodbada k hudodelstvom, učilnica zvijač in laži itd. ) i '' Ako se pa ti ugovori na tanjko pretresejo, se vunder očitno pokaže, da je pri vsem tem veliko več blagovednega (moralnega) dobička, kot škode, ako se vse to dobro prevdari, kar smo gori v hvalo ocitne obravnave rekli. Res je scer , da se zlasti v večih mestih ne manjka tacih ljudi, ki zgol zijale prodajajo pri očitnih obravnavah in jih celo nektere ženske obiskujejo nar več iz tega namena, lišp svoje obleke na beli dan nosit, čeravno se od druge strani tudi pri ženstvu ne da tajiti, da marsiktera sperviga gola zijalka je slišaje tek pravde včasih tako presunjena njene visoke pomembe bila, da ne zapusti brez nauka sodnice. Kdor pravi, da je očitna obravnava učilnica hu-dodelstev , ne pomisli, da tudi skrivne obravnave o tacih hudodelstvih , za ktere je občinstvu zlo mar, ne zabranijo , da bi se domá in v kerčmah, pred cerkvijo in pri shodih ne pretresovole take dogodbe noter do zadnje niti, in da so taki pomenki še mnogokrat huji učilnice hudodelstev, kakor očitne obravnave, pri kterih se laži vedno zoperstavlja resnica, krivici pa pravica. Kar razžaljenje sramožljivosti vtiče, se po postavi temu v okom pride, da take obravnave niso ocitne, in sploh zveden predsednik vse tako vodi, da se zatare, kar je pohujšljivega. Pravijo tudi, da je omejenje javnosti za pravo izobraženje zagovornikov koristno, ker se po tem zagovornik ne more zanašati na blišeče govore in prazne ali zvijačne besede, s kterimi se pravočutje poslušav-cev pokvari in ljudstvo pohujša. Ali gotovo je, da take prazne govorice bo zagovornik sam opustil, kadar bo zatoženca zagovarjal ne pred porotniki, ki v pravo-znanskih rečéh niso zvedeni, ampak pred zbor a m zvedenih sodnikov, pred kterimi s takimi puhlicami nič ne opravi. Po cesarskim patentu od 31. grudna 1851 je pri nas po overženih porotah javnost kazenske pravde le omejena na pričujočnost sodnikov, deržavnih pravdni-kor, višjih vradnikov politiških in oblastnij za varnost, javnih učenikov pravoslovskih vednost in tistih. ki so bili po prestopku postave razžaljeni ali poškodovani ; razun teh se zamore po dovoljenji predsednika obravnave, ali če zatoženec zato prosi in predsednik dovoli, nekoliko odrašenih mož, kterim je po njih pokliču ali službi za kázeňsko ravnavo resnično mar, k takim ob-ravnavam pripustiti, tode nikdar čez 20, na Dunaj ne čez 30. Tudi zatožene ima pravico 5 zaupnih mož k obravnavi pozvati. Novic ar iz slovanshih Kra jev. lz Celja. J. Š. Naše prijazno mestice se je od nekaj let precej povikšalo in olepšalo. Več novih po-hištev je bilo sozidanih , marsikaka nova lepa naprava vpeljana. Pa tudi potrebno ni bilo pozabíjeno. Že davnej smo želeli k opali še dobiti, da bi se mogli u topli vodi kopati. Tej želji Celjanov je vstregel tukajšni umni in marljivi tesarski mojster, gosp. Šmidt. Sozi-dal je pripravno poslopje, prijetno od zunaj in pripravno od znotraj, ktero zapopade več stanic s kopelnicami, obilno previđenih z vsim, česar se pri kopanju potřebuje. Postrežba je dobra in pažljiva, cena niska, toraj gré upati, da se bojo tako koristne naprave Celjani po-gostama posluževali, ker kopanje je za zdravje člověka veliko veči pripomoček, kakor marsikdo misli, ki ne ve, da je koža življenja našiga jako imeniten hlapón. Iz Vodiške fare na Gorenskim 2. aprila. Kaj bomo počeli, ker nam oginj ne prijenja, in nas že 3 leta vse skozi obiskuje? Preteklo nedeljo zvečer ob 9. uri je že spet v Bu kove i ena hiša, včerej popoldne ob 3. pa, ko je ravno zlo jug pihal, v Polji 15 his — 112 — # 2 mnogimi poslopji vřed in pa tud se veliko kozolcov pogorelo. Ker bo Ijudjé veći del na polji bili, ni bilo mogoče skoraj ničesar vbraniti in resiti ; 18 glav go-veje živine je v ognji konec vzelo, in pri dveh hišah je ljudém celo do maliga vsa obleka zgorela. Pa kaj se — tudi en bolán mož, ki je bil .sam domá, in ni mo-gel tako bers iz hiše zbežati, se je tako opekel, de je že danes umerl. Zavarovanih je sicer 11, pa ker niso za veliko, in ker so toliko lepe živine in vso klajo zgubili, je škoda zlo velika. Toraj že spet pohlevno prosimo, de bi nam še drugi Ijudjé blagovoljno pristopili, in nam posebno z lesa m, s klajo in s skupo, kolikor vterpé, pomagali. Dve slabi letini in pogostne nesreće ognja so Vo-diško faro zlo izbosile, tako de brez ptuje pomoci kar ne moremo naprej. De bi se pac tudi blagosercni Ljublj ančanje z milostnim očešam spet na nas ozerli, ki smo njih dobrotljivost že tolikokrat občutili ! J. A. 1% Ljubljane 6. aprila. Na gradu pod Turnam (Tivoli), slavnimu marsalu R a d e c k i - m u namenjenim, so se že poprave »začele, kterih stroski so na 40.000 fl. prevdarjeni; stara podertija je že poderta, na njenim mestu se zida štala. — Včeraj so se zacele letos per-vikrat eksercicie za gimnazialne učence, ki se jutro jenjajo; so zjutraj ob 8., popoldne ob 4. — Nar stařeji in nar premožniši tergovec Ljubljanski g. Miklavž Re cher je danes v 88. letu svoje starosti umerl. Novicův iz mnogih hrujev. Ministerstvo kupčijstva je ukazalo zvediti: ali se sedanje asekuracije zoper škodo ognja, toče itd. potřebám deželá zadostne, in ali ni morebiti potreba tacih već napraviti. — Tištim rudarjem, ki škerli ali ploše (Schiefer) lomijo, je ministerstvo dovolilo, smod-nik (purfel") po nekoliko nižji ceni prodajati. — Denár ni listi deržavne zaklade po 10 fl. se bojo jemali pri na vad nih kasah do konca jul i a tega leta, pri deželnih velkih kasah do konca oktobra, pri deržavnih kasah na Dunaji do konca leta; pozneje pa le proti posebnim u dovoljenju. — Ministerstvo je ponovilo opomin zavolj starih krajcarjev od leta 1816 in zavolj d vakrajcarj e v od leta 1848, da naj jih vsak spečá do konca tega leta, ker pozneje se bojo le po navadni ceni kufra jemali. — Po poslednjim naznanilu Dunajské banke mesca marca je imela ona 42 milionov 524.179 fl. 38 kr. gotoviga sreber- nigadenarja, — bankovcov pa je med ljudstvo izdanih bilo za 207 milionov 350.474 fl. — Okoli Zagreba se bo še ta mesec taborišče (lager) napravilo, kjer se bojo vsi graničarski polki (regimenti) snidili, se po novi šegi v orožji vadit (eksercirat). — Veči del nesrečniga parobroda „Marianě" so našli potopljeniga 12 morskih milj od Choggie blizo PunteMaestre, 74 cevljev globoko v morji. — Nova zaiostna prigodba poterdi nevarnost, ako se meso zavolj ččrma ali vrančniga prisada zaklane živine povžije; v neki vasi v Tatri je umerlo po tem 6 oseb. — Oer-nogorski glavarji so šli unidan Ruskiga cara za dovoljenje prosit, da bi se prihodnjič višji de žel na *) Mile dare za uboge pogorelce Vodiške fare sprcjema tudi »vredništvo Novic«, ktero pristavi, da so ti reveživsvoji grozni nadlogi toliko bolj us-miljenja vredni, ker niso bili nemarni gospodarji, ampak skerbni in marljivi v tem, da so imeU saj večidel svoje po si o pj a zavarovane, ceravno za malo , pa kdor ni ma veliko, tudi veliko zavaro-vati ne more. Oni so tedaj zavolj svoje marljivosti vredni posebne milošine, ktere jim tudi blagoserčni Ijudjé odrekli ne bojo. Vred. oblast ločila od cerkvene, ki ste bile dosihmal v osebi vladika zedinjene. — Postavodajavni zbor v Pariza je začel svoje redovne seje; trije izvoljeni poslanci, nam-rec general Cavaignac, Carnot in Henon so od-stopili, ker niso hotli priseči na podlago od Napoleona dano. — Znani vremenski prerok pripoveduje, da bo ta mesec neprijetno vreme ; majnik bo suh in lep, vunder bo včasih borja krila ; rožnik bo večidel prav prijazin, vunder bo marsikaki dan tudi merzel, ploha se bo večkrat vlila, pa dolgo zaporedama ne bo deževalo. Sadjorejcam, na znanje. Ker je pridni sadjorejc Bizjak na Dobravi po naznanila v Novícah kmalo vse sadne drevesa prodal, se oglasi sedaj tudi Grega Sedušak v Tujncah hišna št. 1, pol ure od Kamil ik a, ki je tudi od kmetijske družbe sreberno svetinjo za pri-dno sadjorejo přejel in v poslednji sadni razstavi posebno veliko prav lepiga in dobriga sadja na ogled postavil (poglej »slovenskiga vertnarja«). Dobi se pri njem žlahnih jabelčnih in hruševih drevésc 2 in 3 leta starih, po 10, 12 in 15 kraje. Tudi nektere češ nj eve in čespljeve drevesa ima na prodaj. Ker se je letos veselje do toliko dobrotljive sadjoreje povsod neizrečeno oživilo in se sila pogostoma po sadnih drevésih poprašuje, bo marsikterimu gospodarju vstreženo zvediti za dobre drevésa, ki jih ima Sedušak. Skoda le, ker brati in pisati ne zná, da ne vé ravno vsaciga drevesa po pravim íména imenovati; veliko jih pa vunder prav imenovati vé. Pir h i. Zastavica *). Na velike sabote dan Tri zale pastarićice, Vse tri bistre glavičice, Vsaka jerbaščik krasan Prezalih pirhov zjutraj zgodaj U mesto prinesó na prodaj. Přinesla Micka belčikov, Rudečkov pa je Uršika, Nar mlaj' med njimi Nežica Opisanih modričkov; Nar več je belčkov