Naše narodno prosvetno delo. ZNANSTVENI ŠTUDI.I — PODLAGA NAR.-PROSV. DELA.* Ljubezen do naroda mora bitl res prava osnova vsakega dela za narodno izobraževanje, toda ta ljubezen mora postati z resnlm proučevanjem naroda temeljita, mora nadalje, razviti ztnožnosti, da se lahko uvidi poleg vse ljubezni do naroda vse njegove dobre, kakor tudi slabe strani, vse njegove dobre sposobnosti, pa tudi slabosti, in posebno da se lahko jasno spozna katere smeri narodovega razvoja so najbolj zanemarjene in kje ie pomoč najnujneiša.« Nikola Radojčlč, univ. prof. Kako Pa pridobiti točno in zanesljivo znanie v svojem narodu. znanje. o katerem smo ueotovili, da mora biti tako osnova Ijubezni do njega kakor podlaga vsakega dela za narodno izobraževanje? Ali ie pri nas sploh mogoče prisvoiiti si tako znanje in si ga utrditi? Zanimivo ie. da so danes bolj poznani nerazviti, primitivni narodi, kot Da kulturni. To izhaja od tega ker je e t n o 1 o g i j a kot veda v še nerazvitih narodih odlično oreanizirana znanstvena disciplina. z dobro razvito znanstveno metodo ter živo pažnjo, in ker ie dovolj popolno in dobro proučila predmet svoiega raziskovania — vsekakor bolje. kakor so nroučeni kulturni narodi. Pri teh je še najbolje raziskana izza dobe romantike folklora (narodon i s i e) veda o narodnih običajih in umetninah. in zato vemo o kulturnih narodih največ tiste<ra, kar ie v resnici naimani značilno za njihovo današnjo kulturnost. namreč ostanke stare vere starih nazorov, sledove bajeslovja in le- gend itd. ; * O onem pa, kar bi nas oosebno zanimalo o zvezah med ljudpi in zemliiščem, dalje o zvezah med njimi samimi. začenja se naše znanje širiti šele v nove.iši dobi in tako se začenja.io znanstvenim potom utrjevati predstave o resničnem narodu, ne n nekem. samo namišljenem fantomu. * Kar je^ že dosegla in utrdila etnolosriia za bfimltivrte narode. to torej šele sedai erade za kulturne narode rrvve vede — antropogeografija in posebno s oci.ogr af i j a . -s pomočjo katerih se edino more zadobiti neoporečno znanje o razvitih ljudskih zaiednicah. « Metode preiskovanja v antropog e o g r a f i j i, ki poučujejo tako primitivne kakor tudi napredne narode. so že utrjene in do sedai dobljeni rezultati so i>opolnoma izpremenili prejšnje predstave o odvisnosti človeka od zemljišča in o vplivih, ki iih vrši na fizično in oolitično življenie človeka zemlja. na kateri živi. S ceDlieniem dela in izpopolnjevaniem metod, dalie s poostreni&m sposobnosti gledania so se dosegli odlični rezultati v sami antropogeografiji, a dosežena ie tudi v etnopsihologiii razmeroma visoka možnost ugotavljanja zavisnosti duševnega razvoja .od zemljišča. na katerem ljudje žive. kjer je bilo dosedaj celo polie dela nezanesljivo in metode nedoločene ter znanstveno sumljive. * Z antropogeografskim, do gotove meie tudi etnopsihološkim in f o 1 k 1 o r i s t i č n i m .proučevanjem mi na splošno dobro stoiimo. v mnogem oziru izvrstno. Imamo svo.ie barve in svo ie posebnosti. ustanovljeno in preizkušeao naučno metodo za delo in poleg tega veliko število dobro izšolanih učiteljev. ki moreio mlaiše moči lahko uvesti v delo i osebno i s svojimi odličnimi proizvodi. Naučna dSsciplinai ki se bavi z utrievanjem in proučevanjeim teh vezi, ki drži družbo. v zajednici in kažeio smer njenega razvoja. je sociografda — etnografija. torej, razvrstilo kulturnih družb, s kompliciranim družabnim mehanizmom. katerega je treba spoznati in določiti medsebojno odvisnost njegovih elementov. Kakortudi se je potreba te vrste proučavanja že davno občutila, vendar so, celo scdaj še v povojih, in samo nezanesljivost zaključkov moderne sociologiie. * Odlomki Iz brošure Univ. prof. Nlkole Radojčiča »Delo dijaštva za norad«. Založba »Jug« — Ljubljana. kadar ne gre za primitivne, ampak za kulturne narode. je prisilila na ta proučevanja. Toda to so še nezadostno organizirana. pogosto jednostranska. ker so se sprva podvzemala z enostranskim, praktičnim namenom. da proučijo družabni položaj enega stanu ali gotovega njegovega dela. Specijalnost v proučevanju mora biti. toda ne sme biti hermetično omejena, kakor se je to dogajalo pri proučevanju vasi, rudnikov. tovarniških kolonij itd.. ampak vsi proučevalci morajo poznati tudi življenje v okolici in življenje v analognih družbah in druerih krajih, da morejo družabno interfunkcijonalnost točno razumetl. Ko nam je iz naših antropogeografskih proučevani že dobro poznan vpliv f i z i č n e s a m i.l e j a . tedaj je naša naloga, da določimo tudi vpliv d r už a b n'e g a m ij j e j a ki je vsa.i toliko važen, da ga poznamo za naš razvoj, kakor prvi. Kadar se izvrše ta ootrebna uvodna dela in ko se na temelni smotrenih in ooDolnih. na osnovi strokovnih vprašani izdelanih opisov izdelajo sintetični oregledt o stanju. razpoloženju. potrebah in tendencah o našem narodu. tedai bo delo za izobraževanie ljudstva imelo trdnejšo podlago, širše vidike šn jasnejše cilie. * Ravnotako morajo biti pri delu tudi m e t o d e kar najprevidneie izbrane, da bi jih ne bilo treba vedno premenjavati in s tem nositi v delo zmote ki itak groze vsakemu novopečenemu poslu. * Dotlej pa je treba biti pri delu za izobraževanje ljudstva zelo previden in se lotevati samo onih vej dela. za katere je samoposebi iasno in o katerih veimo z vso gotovostjo, da bodo imele stalne uspehe za dviganie prosvetnega narodnega nivoja. 0 p o m b a : Za učiteljstvo bi bilo potreba otvoriti redne počitniške t e č a j e . na katerih bi se izobraževalo za sistematično narodno-prosvetno delo. Tam bi se moralo predavati o psihologiji mas. etnologiji, folkloristiki. antropografiii, sociografiji, etnopsihologiji. sociologiji, o narodnem gospodarstvu itd.; o programu in rnetodi pri narodnoprosvetnem delu; o administrativni ureditvi in poslih raznih vrst narodno-prosvetnega dela: o literaturi, na podlagi katere naj se učiteljstvo uglobi v vsa ta polja. in ki naj služi učiteljstvu v pomoč pri narodnoprosvetnem delu. Pridobiti bi bilo za to univerzitetne profesorje in praktiearjestrokovniake na posameznih poljih. Skrbeti bi bilo za la&tno literaturo s praktičnimi navodili in uvaianjem učiteljstva v narodno-prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Naši odri. Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču je menda prva šola v Sloveniji. kjer stoii v lastni telovadnici lasten gledališki oder. Postavilo ga je celokupno učiteljstvo in sicer na ta način, da ie podpisalo posoiilo v znesku 15.000 K, ki jih ie posodila Tržiška hranilnica in posoiilnica pod zelo ugodnimi pogoji z ozirom na blag namen posojila. Drugi denarni zavodi, na čelu j:m ljubljanske banke pa niso nokazali za to pravega razumevania, ker so šanse »zarade« pri tem popolnoma slabe. Veleposestnik g. Born ie daroval ves potreben les. predilnica ie dala pri blagu 5% popusta in pustila na stroiih zoblati desk^ — tramice. Pod nadzorstvom učiteljstva sta dva priprosta delavca postavila oder tako, da ga vsak čas lahko razložimo i zopet sestavimo. Zastor ie slikal gledališki slikar Luce Magolič, kulise učenci pod vodstvom tov. K e r n c a . vrhno vložko z naslovom »Vesna« učenke pod vodstvom g. tov. Stamcarjeve, stranske Pa učenci pod vodstvom tov. Kernca. Gozdno ozadie je naslikala g. tov. Stamcarjeva. Tekom treh mesecev ie bil oder popolnoma gotov, ima tri izpremembe, kulise so iz platna krasno razsvetljavo talno kot vrhno. Instalacijo ie izvršil gozdarski urad barona Borna pod vodstvom g. Voglarja. Gledališki qder »Vesna« smo otvorili 1. aprila 1922 z uprizoritvijo »Krojačka - junačka«. ki ga nam ie dala krška meščanska šola na razpolago. Učenci in učenke so igrali pod spretnim vodstvom tov. Pečjaka. ki ie sam kreiral kralja, naravnost izborno. Igra z odrom vred ie napravila na gledalce tako globok vtis da smo io mqrali štirikrat pcmavljati. Čisti dohodki kriieio za enkrat izdatke za oder. v bodoče bo pa to stalen dohodek za revne učence. Poleg te predstave smo v preteklem letu imelj še dve. t. i. V. in VI. Šol. Akademijo, ki sta se obnesli istotako prav sijajno. Nastopili so učenci in učenke s pevskimi, klavirskimi. goslarskimi. deklamacijskimi in telovadnimi točkami. ki so jih izvajali dobro, da. tudi zelo zelo dobro. Najbolj ugaia seveda petje, izmed pesmic, pesmice Adamičeve kot »Dijdeldajčki«. »Ah, zvonij'0« in druge. Koncem leta ie bila razstava deških in dekliških ročnih del. ki io je posetilo nič majii kot 2500 ljud;; dva dni je bila obšinia telovadnica in pevska soba nepretrgoma polna ljudi. Na tem mestu pa moramo prib.ti sledečo zanimivost. Niti k otvoritvi gledališkega odra »Vesna«, niti k »Akademji«, niti na razstavo ni prišel od katerekoli šolske oblasti niti en človek. ki bi deial ob tak;h prilikah ljudem kako dobro besedo za naklonjenost šoli. Do Krania je tričetrt ure z vlakom do Ljubljane pa eno in tričetrt, dobili so gospodie vedno in pravočasno vabila. mesto da bi se odzvali. so pa izbrskali nekje S 79. d. š. i. u. r. ter skoro ravnatelja obglavili ker ni orosil pravočasno za dovoljen.ie upnzoritve igre »Krojaček-junaček« ter V. in VI. Sol. Akademije. Ceprav smo v lastni državi, vendar naše slavne šolske oblasti prosvetno delo učiteljstva oviraio da. celo šikanirajo in zato jim moramo izrekati kar najiskrenejšo zahvalo, zastonj bi pa iskali nekoga. ki bi bil temu delu naklonjen.