Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento poslale - 45 % - sat 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 16(906) Čedad, četrtek, 23. aprila 1998 Firmato sabato a Udine l’accordo per la brigata multinazionale La Julia si fa in tre Si apre una nuova pagina di amicizia e collaborazione ai nostri confini La nuova brigata sarà operativa in funzione della pace e della stabilità Sono stati i tre ministri della difesa di Italia, Slovenia ed Ungheria ad aggiungere una nuova pagina di storia alla brigata alpina “Julia”, firmando sabato scorso nel municipio di U-dine un accordo per la costituzione, sotto il comando della “Julia”, di una brigata multinazionale della quale faranno parte soldati italiani, sloveni ed ungheresi. Per la solenne occasione il palazzo del municipio u-dinese è stato teatro dell’incontro tra i ministri Andreatta, Krapež e Keleti, numerose autorità regionali e degli stati maggiori militari dei tre paesi che hanno così compiuto un altro significativo passo per il consolidamento di interessi comuni, per la pace e la collaborazione. Nel rivolgere ai convenuti il caloroso saluto della città di Udine, il sindaco Andrea Montich ha rilevato che non può che esserci soddisfazione da parte dei Friulani nel constatare che la brigata Julia svolge in questo progetto un ruolo di primissimo piano. Ed é un compito non solo logistico e militare, si tratta di costruire un rapporto duraturo e saldo con l’Europa centrale e centroorientale. Montich ne ha messo in evidenza i valori comuni di solidarietà e fratellanza, con la pace tra le nazioni come unico scopo. Dello stesso tenore le prolusioni dei ministri degli e-steri Beniamino Andreatta, dello sloveno Alojz Krapež e dell’ungherese Gyorgy Keleti. Andreatta è partito dalla constatazione, come la storia abbia diviso per lunghi anni Italia, Slovenia e Ungheria, per vedere infine i tre paesi uniti in modo sempre più stretto. Ha avuto parole di elogio per la brigata Julia, storicamente legata al Friuli e a tutto il paese. Altrettanta stima il ministro italiano ha espresso nei confronti dei soldati sloveni e ungheresi, che dal 14 al 23 aprile sono stati impegnati a Osoppo nell’esercitazione militare TRILOG 98. Da sinistra il ministro sloveno Krapež, quello italiano Andreatta e l'ungherese Keleti Volarič od torka v Čedadu Od torka 21. aprila so na ogledu v Cedadu, v večnamenskem kulturnem središču ob Hudičevem mostu, slikarska dela kobariškega slikarja in likovnega pedagoga Miloša Volariča. Gre za široko uveljavljenega in priznanega ustvarjalca, ki je začel samostojno razstavljati že leta 1960 v Kobaridu. Tisti prvi so sledile številne osebne in skupinske razstave. V Cedadu predstavlja zanimiv in obsežen izbor iz njegove retrospektivne razstave, ki je bila na Gradu Kronberg do konca januaija letos. Razstava je rezultat sodelovanja Goriškega muzeja, občine Kobarid, Beneške galerije in čedajskega društva Ivan Trinko ter ima pokroviteljstvo Gorske skupnosti Nadiskih dolin. In v njenem okviru bosta 29. aprila in 6. maja dva literarna večera o beneških in tolminskih pesnikih. Razstava Volariča bo odprta do 6. maja vsaki dan od 16. do 19. ure. Obiettivo 5B e Valli del Natisone “Contiamo poco rispetto agli altri La debolezza delle Valli. Politica, economica, anche numerica. Sta soprattutto qui - in una cosa in fondo risaputa, e della quale molti sono consapevoli - la chiave di lettura per capire perché, se si e-scludono le domande per la ristrutturazione di edifici da destinare all’albergo diffuso, le Valli del Natisone non hanno raccolto molto dalla “semina” di contributi attraverso l’Obiettivo 5B dell’Unione europea, giudicato a suo tempo l’ultima opportunità per un rilancio della zona. Ma non c’è solo questo. “11 problema - spiega l’architetto Walter Tosolini, capo dell’ufficio tecnico della Comunità montana - è nelle risorse umane, perché noi abbiamo invitato tanti privati a farsi a-vanti, a presentare domande e progetti, ma poi pochi l’hanno fatto”. Difficile è oggi quantificare quanti dei 480 progetti - sugli oltre 1.200 risultati coerenti con il programma - approvati e finanziati dall’Ersa riguardano le Valli (alcuni infatti non risultano assegnati direttamente, ma attraver- so enti capofila, come ad esempio la Comunità montana delle Valli del Torre per quanto riguarda il monitoraggio ambientale) e quanti poi troveranno seguito. Risalta, certo, l’assenza di finanziamenti alle attività produttive della nostra zona (“Ma le nostre a-ree ricadono parzialmente nella legge Galasso” spiega Tosolini) e alle piccole imprese (“Come ente montano abbiamo fatto più riunioni, sollecitando a più riprese le aziende, ma le domande non sono state presentate”), (m.o.) segue a pagina 2 Pomagajmo an mi Posočju! Siamo solidali con i terremotati! Zemlja se še naprej trese v Posočju. Ne več tako močno kot na Veliko noč, ko so hiše v Bovcu, Drežniških Ravnah an drugih vaseh začele pokat an so sada tako gla-boko ranjene, da v velikem številu niso ko za podriet. Zemlja se trese an ljudi je strah. Ker obedan ne vie, kada se konča nje strašan ples. Ker se boje tistega, kar jih čaka, kadar se povame “normalno” življenje, kadar bo trieba začet iz niča znuovič zidat tiste hiše, an hlieve, an cier-kve, ki so rasle s puotam vic generacij, kadar bo trieba ži-viet miesce an miesce v kontejnerjih... An kduo buj od nas lahko zastopi njih strah, žalost an skarb za jutrišnji dan. Kduo priet ku mi Benečani, Rezijani, Furlani, ki imamo šele znamenja potresa na naši koži, čeglih je šlo mimo 22 liet Mi vemo, kuo je potriebna solidarnost, tista človieška, topla bližina, pa tudi tista konkretna, materialna. Takrat je tle h nam paršla iz cielega sveta an še posebno od naših sosiedov, iz Slovenje an takratne Jugoslavije. An mi jim jo želimo po naših močieh povamit. Kadar se zgodijo take katastrofalne nasreče so adne odgovornosti, ki jih muorajo prevzet daržave, druge so od profesionalnih služb, ku recimo civilna zaščita... Potle pridemo na varsto pa navadni ljudje an vsak od nas lahko kiek parpomaga. Zatuole smo se kot deželna SKGZ an Novi Matajur odločili, da odpremo tekoči račun an začnemo zbierat sude. Sproti bomo pisal, kakuo potieka tala akcija. Kar zberemo pa bomo v posvetovanju z tolminsko krajevno enoto izročili najpotrebnejšim. Stev. računa “Pomuoč Posočju” na Novi Tržaški kreditni banki je 02.990/06. Bodite radodarni ... an Buog vam lonej! La terra continua a tremare nell’alta valle dell'Isonzo. E l’angoscia non abbandona nemmeno per un attinto la gente di Plezzo, DreZniske Ravne e di altri paesi gravemente danneggiati dal terremoto. Alla paura si aggiunge la preoccupazione per il futuro, per i bambini piccoli e gli anziani strappati alle loro case e costretti a vivere nei container, il dolore per le case destinate ad essere abbattute, all’ansia per le case da ricostruire. E chi più di noi friulani, che abbiamo sulla pelle ancora le cicatrici del terremoto del 1976, può comprendere appieno quella paura. Ventidue anni fa noi abbiamo ricevuto molti aiuti, in particolare dai nostri vicini ed in primo luogo dalla Slovenia e dall’allora Jugoslavia. Ora è il momento di ricambiare quella solidarietà. La SKGZ regionale ed il nostro settimanale hanno aperto un conto corrente presso la Nuova Banca di Credito di Trieste, filiale di dividale. Il numero del conto “Pro-terremotati Slovenia" è 02.990/06. La somma raccolta verrà devoluta ai più bisognosi dopo esserci consultati con l’Unità amministrativa del Tolminese a cui faremo riferimento. Primorska poje ’98 Ženski zbor Rihemberk Branik (Ajdovščina) Mešani zbor Rado SlmonHti Dobrovo Mešani zbor Sv. Peter Istria Ženski zbor Grbec Skedenj (Servira Mešani zbor Trnovo Tolmin Mešani zbor Laetitia Ajdovščina kulturnih društev - Gorska sR Zavarh Cerkev Sv. Florjana Nedelja, 26. aprila Iv ob 17. uri IMM m Telefon Četrtek, 23. aprila 1998 2 Un’analisi dopo il conferimento dei contributi da parte dell’Ersa 4 ‘5B, siamo deboli’ ’ L'architetto Tosolini: “Contiamo poco rispetto ad altre zone e scontiamo la carenza di risorse umane" - Ora un progetto per rivalutare i boschi dalla prima pagina D’altro canto molti sono stati i progetti presentati dai privati per l’albergo diffuso, anche se ora pare che non tutti proseguiranno l’iter. L’Ersa ha concesso contributi per un massimo di 97 milioni. Il resto va aggiunto dal privato, ma non tutti se lo possono permettere. Sostiene Tosolini: “Quei progetti, spiegavo a chi veniva a chiedere informazioni, dovevano essere fatti pensando ad un introito attraverso l’affitto degli alloggi. Era un investimento, ma qualcuno ha pensato solo ad aggiustare la casa”. Dalla Comunità montana si rileva ancora che non tutte le misure erano accessibili alle Valli, e che comunque si è voluto puntare a un progetto La Comunità montana prevede un’area di stoccaggio del legname integrato mentre altri “hanno fatto la lista della spesa”. L’ente non vuole mollare. “Vogliamo affrontare il problema della rendita del bosco attraverso la creazione di un’area di stoccaggio del legname”. Un discorso che verrà portato avanti, sempre attraverso l’Ersa, con il progetto Feoga che a livello comunitario gestisce il settore agricolo. Insomma, l’idea dello sviluppo rimane ma continua ad essere dipendente dalle risorse umane disponibili e dal peso delle Valli nel contesto regionale. La Camia ed il Tarvisiano sembrano, da quel punto di vista, irraggiungibili, però anche noi... “Con Cividale avremmo avuto di più - si rammarica Tosolini, che aggiunge: “Sì, ma poi avrebbe preso tutto Cividale...”. (m.o.) Pisrao iz Kima Stojan Spetič Zgodilo se mi je pred par desetletij. Prvi dan pouka sem pospremil sina v šolo. Pred vrati je bila gruCa staršev, ki so živahno razpravljali. Izvedeli so, da učiteljica naših otrok živi na koruzi... Seveda je prevladala slovenska “previdnost”. Nihče ni nic rekel, razen običajnih zahrbtnih Cenč, ki so ponehale, ko so vsi spoznali, da je bila to ena izmed najboljših učiteljic, kar bi jih lahko privoščili našim otrokom. Ko se je naslednje leto preselila je bilo vsem žal zanjo. Tudi tistim, ki so jo prvega dne obrekovali. Na to zgodbo sem se spomnil, ko sem poslušal Finija grmet proti homoseksualnim učiteljem, ki da bi jih bilo treba izgnati iz šole. Spomnil sem se Pier Paola Pasolinija, kako so ga oblasti v petdese- tih vrgli iz šole, danes pa je v vseh šolskih knjigah. V glavo so mi prihajala tudi hudomušna vprašanja. Predstavljamo si, da bi Finijev predlog obveljal. Kako bi ugotavljali spolna nagnjenja učiteljev in učiteljic? Z zdravniškim pregledom, zasliševanj, z zasledovanjem, postavlje-njem mikrofonov in televizijskih kamer v njihove spalnice? In še. Kaj storiti z bise-ksualci, ki se družijo z ženskami in moškimi? In Ce ima kdo mazohistično nagnjenja ali je fetišist? Ce skaCe Cez plot? Kajti Fini je, dobro vedoč, kar poCenja, sprožil plaz. Vedel je, da zaradi zmešnjave med pedofilijo (spolno zlorabo otrok) in homoseksualnimi nagnjenji, uživa na veliko podporo javnosti. Ce mu uspe, bo nače- lo diskriminacije prej ali slej razširjeno. Na udarcu bo vsaka “drugačnost”, na oltarju pa vkalupljena vzgoja, ki nas še kako spominja na Gentilijevo “duhovno elito”. Drugačnost je torej za Finija greh. Kot je zapisal za veronsko konferenco svoje stranke, je greh tudi “večjezični Babilon”. In vemo, da je med Babilonom in Sodomo razdalja zelo majhna. Njegova zahteva o selekciji in diskriminaciji šolnikov predpostavlja obstoj “selektorjev”, ki imajo v zakupu moralo in pedagoško pravovernost. Kot je komentiral rimski Zid, se fašisti najprej znašajo nad homoseksualci, konca se s preganjanjem Ciganov in lageriji za Zide. Pri nas bi v vrsto postavili Slovence. Vse bi bilo le obsodbe vredno, Ce bi Fini ne bil po zaslugi drugih “demokratov” med pisci nove ustave. To je razlog, da so borci za svobodo letošnji 25. april posvetili boju z zgodovinskim revizionizmom, za enakopravnost in spoštovanje vseh drugačnosti. ‘le Valli escluse dal riparto” Protesta dei sindaci delle Valli del Natisone: la Regione non ha tenuto conto dei dieci comuni facenti parte della Comunità montana ripartendo gli ultimi fondi, dieci miliardi, destinati dalla Segreteria straordinaria per terminare il processo di ricostruzione e dirottati verso la Carnia. E’ il sindaco di Pulfero Nicola Marseglia a farsi portavoce degli amministratori locali con una lettera inviata nei giorni scorsi al presidente della Regione Cruder, all’assessore regionale alla ricostruzione Mo-retton e al presidente del gruppo consiliare del Ppi Strizzolo. “L’esclusione di tutti i Comuni delle Valli del Natisone dal riparto -scrive Marseglia - ha destato notevole meraviglia e delusione in tutti i sindaci interessati. Questo nonostante le precise promesse di interessamento espresse a seguito della nostra richiesta, il 25 marzo scorso. Il terremoto di Pasqua - rileva il sindaco di Pulfero -ha prodotto danni in alcune abitazioni non riparate con criteri antisismici. Risulta perciò quanto mai urgente consentire l’adeguamento antisismico anche a queste abitazioni’’. Marseglia ribadisce che “anche la zona delle Valli del Natisone è montana e sconta il disagio dovuto allo spopolamento ed alla distanza dai centri urbani”. Chiede infine alla Regione di voler riconsiderare l’opportunità di inserire nel riparto anche i Comuni delle Valli del Natisone. Slovenija bo imela še 29 novih občin? V Sloveniji je v nedeljo kakih 185 tisoC državljanov šlo na poizvedovalni referendum, s katerim so se odloCali o nastanku novih obCin. Rezultati nedeljske ljudske volje so bili različni, v končnem Seštevku pa so se na referendumu odločili, da bodo ustanovili 29 novih občin, zavrnili pa so predlog za dodatnih 8 novih občinskih enot. Najbolj odločni proti nastanku novih obCin so bili na Koprskem, kjer so večinsko glasovali proti ustanovitvi občin Ankaran -Škofije, Šmarje - Marezige in Dekani. Na novogoriškem območju pa so občani izrekli deljena mnenja. Zavrnili so predlog po nastanku občine Grgar - Cepovan, ki danes sodi v občinsko upravo Nove Gorice, s pičlo večino pa so se izrekli za nastanek občine Šempeter - Vrtojba, območje, ki meji na Standrež in Sovodnje. Odločitev na nedeljskem referendumu ne bo zavezujoča, saj bo zadnjo besedo imel parlament, ki bo dokončno odločil, koliko novih obCin naj ima Slovenija. Ko bi parlamentarci upoštevali voljo ljudstva, bi na jesenskih upravnih volitvah imeli še dodatnih 29 novih Zupanov, in sicer za novonastale občine Šempeter - Vrtojba, Veržej, Razkrižje, Križevi, HoCe -Slovnica, Miklavž na Dravskem polju, Dolenjske Toplice, Hajdina, Markovci, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Polzela, Prebold, Vransko - Tabor, Komenda, Dobrovnik, Bloke, Solcava, Jezersko, Hodoš, Ribnica na Pohorju, Bistrica ob Sotli, Dobrna, Sodražica, Kostel, Cankova, Oplotnica in Grad. Ne glede na konCno odločitev parlamenta, lahko reCemo, da razparcelira- nje slovenskega teritorja na majhne občine zadovoljuje najbolj krajevne kampanili-stiCne poglede, vse bolj pa utrjuje razliko med centrom in periferijo. Na tak naCin bo država pridobila na centralizmu, kar je že danes predmet številnih kritik in negodovanja perifernih območji Slovenije. Z nastankom novih obCin se stvar ne bo izboljšala, kvečjemu poslabšala. Medtem ko se je del slovenskih državljanov ukvarjal z referendumskimi vprašanji, so pri Združeni listi socialnih demokratov zaCeli letno konferenco, ki bo tokrat drugaCe nastavljena, saj bo potujoča in trajala do 20. junija. Uvodni del konference je potekal v Cankarjevem domu, kjer so jasno in glasno povedali, da mora zdajšnja vlada spremeniti smer politike in da mora biti enaka do vseh. Predsednik Borut Pahor je namreC ugotovil, da od uspehov Slovenije imajo danes eni veC koristi, drugi manj. Programska konferenca ZLSD bo temu vprašanju namenila najveC energij, kar je razvidno iz samega naslova konference: “Za konkurenčno, a solidarno Slovenijo”. V zvezi s Pahorjevo Združeno listo smo v zadnji številki revije “Mag” prebrali komentar odgovornega urednika Danila Slivnika, ki napoveduje zbliževanje med ZLSD in Janševo socialdemokratsko stranko. Režiser tega približevanja pa naj bi bil sam predsednik države Milan KuCan. Gre za fantapolitiko ali za resno razmišljanje? Težko je odgovoriti, saj si stojita danes stranki daleC ena od druge, Čeravno se obe sklicujeta na vrednote in vsebine evropske socialdemokracije. (r.p.) Capodistria non si divide Capodistria dice “ no” In 28 casi la risposta è stata “sì”, in 8 invece “no”: E tra questi ultimi c’è anche il comune di Capodistria. Questo il risultato del referendum consultivo che si è tenuto domenica scorsa in alcune località della Slovenia in cui si proponeva la creazione di altri 38 comuni. Capodistria, che in passato aveva già bocciato la proposta, ha detto ancora una volta no alla frantumazione del suo comune. La proposta tendeva a scorporare da quello di Capodistria altri tre comuni (Ancarano-Scofije, Villa Decani e Maresego- Monte di Capodistria). II referendum consultivo non ha carattere vincolante per il parlamento che però difficilmente potrà ignorare la volontà popolare. Vertice trilaterale Oggi, giovedì 23 aprile, è in programma a Trieste un vertice Trilaterale a cui prenderanno parte i presidenti del consiglio italiano, sloveno ed ungherese. Nel corso dell’incontro, che si collega all’iniziativa Trilog che ha visto sabato a Udine i ministri della difesa di Italia, Slovenia e Ungheria, in primo piano i temi della cooperazione e della situazione nel sud-est europeo con particolare riferimento alla crisi del Kossovo. Sanità migliore Il ministro della sanità sloveno Marjan Jereb ed i rappresentanti di medici e dentisti hanno sottoscritto un accordo che dovrebbe migliorare la qualità dei servizi sanitari. Intanto saranno fissati gli appuntamenti per le visite, saranno ridotti i tempi di attesa per i pazienti e dovrebbero sparire le differenze nella qualità delle prestazioni dal centro alla periferia. Ma la parte più sostanziosa riguarda gli stipendi dei medici che dal primo maggio subiranno un aumento e dal 1. gennaio del 2000 saranno agganciati a quelli dei giudici. Attenti ai beni... Il numero due del governo sloveno Marjan Podobnik guida la neocommissio- ne governativa che si propone di proteggere il patrimonio pubblico e contemporaneamente di evitare che la proprietà pubblica venga danneggiata. ... e alla sicurezza Il governo sloveno ha i-stituito il consiglio nazionale di sicurezza di cui fanno parte presidente e vicepresidente del consiglio, i ministri di intemi, difesa, esteri, giustizia e finanze, nonché il direttore dei servizi di sicurezza SOVA. Eredità da dividere Il mediatore internazionale sir Arthur Watts che si occupa dell’eredità della ex Jugoslavia, dopo la sua visita a Lubiana, ha espresso soddisfazione in quanto la sua proposta di mini memorandum è stata accolta positivamente dalla delegazione slovena, guidata dal dott. Miran Mejak. La Macedonia in precedenza aveva già datò il suo assenso. • Nel documento sono affrontate le questioni degli archivi, della cittadinanza, delle pensioni, dei diritti acquisiti e dei trattati intemazionali. Četrtek, 23. aprila 1998 Beneška kultura v Škofji loki V Škofji loki poteka v teh dnevih dobrodelna akcija Podarimo knjigo zamejskim Slovencem, ki jo organizira Občina Škofja loka v sodelovanju knjižnice Ivana Tavčarja. Letos bodo zbrane knjige podarili Dvojezični Soli v Spetru. V ta okvir sodijo tri srečanja s kulturnim utripom Beneške Slovenije. V soboto je bilo BeneSko gledališče v gosteh pri Lovskem odru. Predstavilo je Molie-rovo igro “Jur, zaniCan mož”, ki je bila prav toplo sprejeta. V ponedeljek so v knjižnici odprli razstavo knjig Beneških Slovencev. Na njej je nastopil Valentino Floreancig z harmoniko, pa tudi z svojim spisom za na-tecja Moja vas, o tem, kako so nekoč kuhali oglje. Renzo Gariup je pa prebral eno od njegovih pravljic iz knjige ... antadà... Jole Namor in Živa Gruden sta nato predstavili izdajateljsko dejavnost v Benečiji. Tretji veCer, v sredo 22. aprila, je bil spet delno posvečen Beneški Sloveniji. Protagonist srečanja je bil duhovnik in pisatelj Jožko Kragelj. Ob njem pa je nastopila tudi Silly Šubic De Brea. Beseda je na srečanju tekla o Krageljevih knjigah “Ivan Trinko - Zamejski” in “Leta dozorevanja”. V zadnjih letih se torej spet oživljajo starodavne vezi Benečije s Škofjo loko. Vse priložnosti in oblike kulturnega sodelovanja in izmenjav so zelo dragocene, saj na njih lahko gradimo boljše medsebojne stike in vezi. Arte tzigana a S. Pietro Mostra di Cari in Beneška galerija Olimpio Cari con la moglie Wolftraud de Concini Le opere, la musica e la vita di Olimpio Cari sono entrati sabato nella Beneška galerija di S. Pietro al Natisone ed hanno lasciato un segno. L’inaugurazione della mostra è stata l’occasione per incontrare un artista tzigano che - attraverso i suoi dipinti su vetro, molto fantasiosi e variopinti - mette in risalto la sua natura ed il suo spirito. Quello stesso spirito che l’ha portato anche sabato ad imbracciare la chitarra ed a suonare e cantare canzoni in varie lingue, compresa quella degli zingari. Cari, 55 anni, vive e lavora a Pergine Valsugana, in provincia di Trento. Dipinge dal 1985 quando, dopo una visita alla tomba di Marc Chagall, sentì, racconta, un richiamo telepatico alla pittura. Usa la tecnica tradizionale della pittura sul retro del vetro, giungendo presto ad uno stile proprio, molto o-riginale. Ha già esposto in Italia e all’estero, soprattutto in Austria. Ha scritto in una sua poesia intitolata “Libero come la musica tzigana”: “... Cammino ancora per essere libero / come il vento che scuote il bosco / come l’acqua che scorre verso il mare / come la musica di un violino tzigano”. Sensazioni che i suoi dipinti e la sua stessa personalità, come si è notato sabato, esprimono benissimo. 3 Večer sodobne poezije v knjigarni “Compralibro” Skupina Koan v centru Vidma Posvet identiteti v Goric Svet slovenskih organizacij prireja posvet na temo “Identiteta in manjšina. Zavest in odnosi z matico”. Potekal bo v petek 24. aprila ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Na posvetu bodo sodelovali pisatelj Boris Pahor, zgodovinarji Jože Pirjevec, Janez Strgar in Peter Ceraie, Breda SusiC študentka in Giorgio Banchig, glavni urednik Doma. Sledila bo diskusija. A+A a Venezia A pochi passi da Palazzo Grassi, nel cuore di Venezia, è stata inaugurata venerdì 17 aprile la galleria slovena d’arte A+A. L’iniziativa è stata promossa dal Ministero della cultura slovena e dalle Obalne galerije (Gallerie del Litorale) di Pirano. La galleria intende proseguire, in una delle più importanti capitali artistiche del mondo, la sua funzione di promozione della cultura slovena e contemporaneamente di punto di incontro e confronto che ha già svolto con successo a Madrid. Alla presenza di un folto pubblico la mostra è stata inaugurata dalla segretaria di stato per la cultura Majda Sirca e dall’assessore alla cultura di Venezia Mara Ru-miz. Srečanje glasbenih šol v Naborjetu Beneška palaCa v Naborjetu je bila prejšnji petek zopet prizorišče uspešne kulturne manifestacije Slovencev Kanalske doline. Na vrsti je bilo srečanje glasbenih Sol Gorenjske in zamejstva, ki se odvija vsako leto in vsakič je gostitelj ena izmed sedmih sodelujočih Sol. Letos je bilo srečanje že 24. po vrsti in udeležile so se ga šole iz Celovca, Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje loke, TržiCa in seveda prireditelj, Sola Tomaž Holmar. V glasbenih točkah, ki so bile na visoki kakovostni ravni, je nastopilo lepo število gojencev, srečanje pa je uvodoma pozdravil predsednik Slovenskega kulturnega sredisca v Kanalski dolini Rudi Bartaloth. Izrazil je zadovoljstvo, da se na teh sre- Orkester mladih čelistov iz Škofje loke in Radovljice Canjih iz leta v leto potrjuje kakovostna rast slovenskega glasbenega Šolanja, ki se je v Kanalski dolini začelo toCno pred dvajsetimi leti, njegova pobudnika pa sta bila Salvatore Venosi in župnik Mario Gariup. Bartaloth je dejal, da je po dvajsetih letih slovenski glasbeni pouk pomemben del kulturnega delovanja srediSCa Planika, v katerega je vključena tudi sola Tomaž Holmar, ki sicer deluje pod Knjigama Compralibro, ki se nahaja v centralni ulici Vittorio Veneto, v neposredni bližini videmske stolnice, je letos že drugič zapored pobudnik ciklusa prireditev, ki se odvijajo pod imenom ”Zo-nacentro“. Aprila, maja in junija se bo v veCernih urah zvrstila vrsta razstav, literarnih nastopov, video-projekcij, instalacij in drugih umetniških zvrsti. Tako je imel Videm lanske jeseni priložnost spoznati najnovejšo generacijo slovenskih pesnikov; Stege-rja, Zupana, Pikala in Krambergerjevo. V sredo 15. aprila pa je bil v okviru letošnjih prireditev veCer poezije, na katerem so se predstavili trije pesniki skupine ”Ko-an“, kateri pripada tudi slovenski pesnik iz Benečije Miha Obit. Gre za štiri pesnike, prijatelje, ki želijo z združeno akcijo ustvariti priložnost za razmi- okriljem Glasbene matice iz Trsta. Srečanje sta pozdravila v imenu SKGZ Viljem Cemo in v imenu sodelujočih glasbenih Sol direktor Sole iz Škofje loke Bogataj. 1 fEN BEI Y AN l:IKE PIEfW Začnita pisat Tja Senjam Al bo lietos Senjam beneške piesmi na Lie-sah? Sevieda, de bo. Kada? Zadn je dni luja, kar bo senjam svetega Jakoba. An vi, če Zelta predstavit kako vašo piesam, imata cajt do zadnje dni maja za tuo narest. Piesam -morejo bit samuo besi-ede, al pa besiede an tudi glasba - muore bit nova an, sevieda, v slo-vienskem nareCu. Kar jo prepišeta jo muoreta nest na društvo Ivan Trinko v Čedad. Organizatoriij se troštajo, de pridejo blizu tisti, ki so že zlo poznani, pa tudi novi av-toriji, magar iz cielega območja, ki gre od Ne-diskih do Terskih dolin an Rezije, an zaki ne tudi do Kanalske doli- ne. Sijanje in zbranost ob poeziji. DrugaCe pa gre za zelo različne ustvarjalce, bodisi po slogu kot po pesniškem izrazu. V sredo zveCer so svoje poezije brali VidemCan Roberto Russo, BeneCan Miha Obit in ”ameriški“ Goričan reNato alFresco (njegovo ime in priimek zapisujemo, kot je bilo napisano v napovedniku). Pesnike je predstavil lastnik knjigarne in založnik Marco Vittorio, Roberto Russo pa je v imenu skupine ”Koan“ izrazil željo in namen, da bi geografski položaj obmejne dežele tudi v poeziji postal moCan vezni Clen z osrednjo Italijo na eni in vzhodnimi kulturami na drugi strani. Ta naCrt bo skupina pesnikov zasledovala bolj učinkovito, ko bo začela izdajati tudi kulturno revijo, katere izid je napovedan za letošnji september. D. U. Mittelfest, 1’ente si allarga Si ritorna a parlare di Mittelfest. Il programma del festival, che si terrà a Cividale in luglio, è in via di definizione e sarà presentato alla stampa ed al pubblico in tempi brevi. Intanto il consiglio di amministrazione dell’“Asso-ciazione Mittelfest” registra due nuove entrate. Oltre ai rappresentanti dei tre soci fondatori (Giovanni Pelizzo, presidente, per la Provincia, l’assessore Roberto Tan-fani per la Regione e Franco Fornasaro per il Comune di Cividale) dalla scorsa settimana fanno parte deU'organismo anche Mario Delbello, presidente dell’Ente regionale teatrale ed il console o-norario della Repubblica ceca Paolo Petiziol in rappresentanza della Banca popolare di Cividale. Assieme a quelle dell’Ente regionale teatrale, che aveva gestito le passate edizioni del festival e che ha conferito all’associazione significativi beni e strutture, della Banca popolare e della collegata Deutsche bank, sono state accettate anche le domande di ammissione di due soggetti privati. Aktualno Ocena škode Konec prejšnjega tedna je državna komisija za oceno uporabnosti objektov, ki jih je poškodoval potres končala svoje delo in predala zbrano dokumentacijo ministrstvu za okolje in prostor, ki je zadolženo za koordinacijo obnove. Prizadete hiše so bile označene z rumenimi in rdečimi pikami, kar pomeni še začasna možnost bivanja in sanacije (rumeno), ali pa izselitev in možnost rušenja (rdeče). Komisije so pregledale območja občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno in Bohinj. Pregledanih je bilo 952 objektov, od katerih je 311 začasno neprimernih za bivanje. Najbolj je prizadeto območje pod Krnom, kjer bo verjetno treba v Drežniških ravnah rušiti pol vasi (15 hiš). Močno je prizadet tudi del Bovca (Mala vas), kjer je z rdečo piko označenih 42 hiš, z rumeno pa 40. Skupno je v občini Bovec 223 začasno neuporabnih objektov, v občini Kobarid 71, v občini Tolmin pa 13. Komisija je tudi okvirno ocenila škodo na vseh objektih. Ta znaša po dosedanjih, še ne dokončnih ocenah, približno 3110 milijonov tolarjev. Po desetih dneh je položaj na poti postopne normalizacije Samozaverovani ali odprti? Slovenci v Benečiji najbolje vedo, kaj pomeni diskriminacija na narodni osnovi. Manjvrednost in “nevarnost" človeka določajo različen jezik, kultura in tradicija. Zaradi teh razlik je italijanska večina na grob način zapostavljala beneSke Slovence in onemogočala normalen razvoj beneških dolin. Ta preteklost je bralcem Novega Matajurja dobro poznana in je imela vrsto negativnih, mnogokrat tragičnih posledic. Naj bodo ta dejstva razlog za trajno nasprotje med manjšino in večino? V Trstu in Gorici se razvija dokaj ostra polemika o odnosih med slovensko manjšino in italijansko večino. Del Slovencev zagovarja tezo, da identitete ne ubraniš, če se psihološko ogradiš od večine. Potrebna je pozitivna integracija, ki naj prepriča tudi odprtejsi del večine, da se približa Slovencem, njihovi kulturi in življenju. Skratka, ker živimo pod isto streho, oblikujmo skupaj nas večkulturni prostor. Drugi del manjšine zagovarja staliSče, da smo Slovenci itak odprti, ker poznamo dva jezika in dve kulturi. Skupno delo in ustvarjanje prostora, ki bi upošteval večkulturno stvarnost, pa je lahko za manjšino nevarno, nekakšen predprag asimilacije. Ločevanje naj bi bilo jamstvo za identiteto. V tej polemiki se sliSijo tudi glasovi, ki ločujejo za-vednejSe in “prave" Slovence, ki živijo svojo polno slovenstvo v previdni daljavi od večine ter tiste, ki z zagovarjanjem večkulturnih načrtov podlegajo italijanskim asimilacijskim pritiskom. Dve staliSči imata tudi različne politične izraze. Tisti, ki zagovarjajo previdnostno razdaljo med manjšino in večino, se v veliki meri spoznavajo v slovenski stranki (SSk) in njenih stališčih. Ostali se zvečina nagibajo k levim organizacijam in strankam. Zakaj omenjam problem? Zanimivo je namreč, da so se v povojnih časih zanimali za vprašanja beneških Slovencev tisti Slovenci in organizacije, ki danes zagovarjajo tesnejše sodelovanje z demokratično italijansko večino. Kdor zagovarja ločenost, se v preteklosti organizirano ni posvečal problemom Benečanov. Zakaj je bilo tako? Poraja se mi hudoben sum, da so se nekaterim, ki zagovarjajo ohranjevanje “zdravega” manjšinskega jedra, Slovenci v Benečiji zdeli preveč oddaljeni in ne povsem v skladu s “pravim" slovenstvom, kot je veljalo v Trstu in Gorici. Gre le za hudoben sum. Dejstvo je, da je Italija ločevala manjšino v tri kategorije, Benečani pa so bili v najnižji. To ločitev pa so na nek način sprejemali tudi tisti Slovenci, ki so skrbeli za svoje jedro, na Benečane pa so gledali z daljnogledom. V bližnji preteklosti je bilo resnično tako. Skratka, trditev lahko dokažemo. Vprašanje je, katera drža bolj koristi Slovencem: samozaverova-na ali odprta? manj. Potem ko je slovenska vlada sprejela prve, najnujnejše ukrepe, je potresno območje obiskal tudi predsednik vlade Drnovšek. Vlada bo predlagala po hitri poti ustrezen izreden zakon za rekonstrukcijo in kaže, da je osnutek že pripravljen. Pri obnovi bo aktivno sodelovalo več ministrstev, nosilec koordinacije in načrtov pa je ministrstvo za okolje in prostor, skupaj s krajevnimi upravami. Bovški župan Robert Trampuž je v torek spremljal na ogledu škode ministra za turizem Janka Razgorška. Občina pričakuje, da bo vlada zagotovila vse potrebno za to, da bo rešena poletna turistična sezona, ki za gospodarstvo Gornjega Posočja veliko pomeni. Občina deluje zasilno v prostorih kulturnega doma, kjer je tudi štab civilne zaščite in center za vse mogo- V Bovcu potres ni vzel volje do življenja É stato davvero un successo il Primo incontro dei quotidiani delle minoranze linguistiche neH’Unione europea, tenutosi il 16 ed il 17 aprile a Trieste. Organizzato dal quotidiano sloveno Primorski dnevnik e dall’Istituto sloveno di ricerche -Slori, l’incontro ha permesso di conoscere meglio il ricco e per molti versi inesplorato pianeta delle minoranze in Europa. Per molte persone, che pure si occupano di queste tematiche da anni, è stata una vera e propria sorpresa scoprire che in Europa esistono tanti quotidiani delle minoranze, che alcune come quella svedese in Finlandia e quella catalana in Spagna sono talmente forti da averne addirittura dieci la prima e nove la seconda. Ma anche minoranze più deboli, come è il caso dei Sorabi in Germania, che riescono a costo di non pochi sacrifici a mantenere un taliana e due per quella albanese, i direttori del quotidiano ungherese in Slovacchia e di quello russo in E-stonia, nonché i direttori de La Voce del popolo, del Primorski dnevnik, del Dolomiten e del Nieues Siidti-roler. Per loro la due giorni triestina è stata un momento di conoscenza reciproca, di confronto, ma anche un appuntamento molto concreto ed operativo. L’incontro si è concluso infatti con la decisione di i-stituire un’agenzia di stampa presso l’UE con il compito di informare sui temi e sulle attività delle singole minoranze. É stato costituito un gruppo di lavoro per creare una rete d’informazione tra le varie minoranze. E stato infine fissato il prossimo incontro che si terrà tra due anni, questa volta verrà ospitato dal Dolomiten e dalla comunità tedesca del Sud Tirolo Deset dni po potresu je položaj v Gornjem Posočju povsem pod nadzorom. Pomoč je stekla hitro in učinkovito, ljudje, ki so izgubili streho nad glavo so bili začasno preskrbljeni, ekipe gasilcev in civilne zaščite pa so stalno na delu. V Bovcu, ki smo ga obiskali ta teden, je bilo vreme lepo in sončno, kar je vlilo ljudem dodatnega poguma in boljše volje. Potresnih tresljajev skoraj ni več in kaže, da se je zemlja umirila. Iz bovških cest in ulic so bili večinoma počiščeni omet in opeke, ki so popadale s hiš. Življenje deluje skoraj normalno, kolikor je seveda mogoče uporabiti to besedo za potresno območje. Tu pa tam je videti turistične delavce, ki se ukvarjajo s kajaki in čolni za ”rafting“ na Soči. Vtis je, da hočejo ljudje čimprej pozabiti na letošnjo velikonočno nedeljo, ki je bila zanje vse prej kot praznična. Trgovine delujejo normalno, prav tako se je s ponedeljkom redno obnovil šolski pouk, z načrti za rekonstrukcijo pa je seveda veliko dela. V torek je Bovec obiskal minister za turizem Janko Razgoršek, da bi ugotovil, kaj vse mora postoriti pristojno ministrstvo, da bo turistična sezona stekla čimprej in kolikor toliko normalno. Na turističnih objektih je sicer tudi nekaj škode, vendar v glavnem niso bivalno ogroženi. Težje je s tistimi poškodovanimi hišami, ki so imele na razpolago sobe za turiste. Teh bo v letošnji poletni sezoni gotovo nekaj Quotidiani di minoranze uniti da un’agenzia UE Gradbeni delavci so že začeli popravljati poškodovane domove sredi Bovca če informacije. Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Milan Stulc ocenjuje, da se je stanje dokaj normaliziralo. Vse poškodovane strehe so zasilno prekrite, na območje potresa so pripeljali že precej bivalnih zabojnikov in v vsej občini danes praktično ni nikogar, ki ne bi imel strehe nad glavo. Ljudje so nesrečo sprejeli z velikim potrpljenjem in na-splošno ocenjujejo, da so vse pristojne službe učinkovito opravile svoje delo. Nesreča je hotela, da je ravno letos ob koncu aprila na Kaninu toliko snega, kot ga že dolgo let ni bilo. Naprave redno obratujejo in obeta se izredna prvomajska smuka. V Bovcu seveda vsi upajo, da bodo turisti vendarle prišli, kajti to za domačine pomeni kruh, obenem pa tudi upanje v prijaznejšo prihodnost. Dušan Udovič Alcuni dei partecipanti all'incontro dei quotidiani delle minoranze in Europa proprio quotidiano. I direttori dei quotidiani partecipanti erano ben 32 di cui 10 della comunità svedese in Finlandia, 12 dalla Spagna (accanto ai 9 quotidiani in catalano, uno è in galiziano, due sono in basco), due dalla Germania rispettivamente esponenti della comunità danese e so-raba, uno dalla Danimarca a rappresentare la comunità tedesca, quattro dalla Svizzera, due per la comunità i- Dva karabinierja sta se srecala. - A vieš - je jau te parvi - de sem biu tar-kaj liet tu adni majha-ni vasi na vesokim briegu, de sem ratu bisex! - Pa ist - je jau te drugi - sem biu tarkaj liet gor v Spietre, de sem ratu “bilingue”!!! *** ParSla je pomlad an vse sladolednice so nazaj odparte. Tudi tu špaCjo v kažermi od karabinierju je parSu sladoled an ku ga j’ zamerku an karabini-er, je vpraSu komilito-na tam za bankam: - Kere gušte sladoleda imaš? - Vaniljo an Cikola-do! - je odguoriu z debelim glasam, ker je biu zagamjen. - A imaš laringite? - Ne, samuo vaniljo an cikolado!!! Patulja od karabinierju je ustavla an avto. Notar so ble dvie CeCe. - Patent an libret! -so jih poprašal. Potlè, ki sta jih pregleduvala vic ku pu ure, apuntat se j’ parbliZu oknu an vprašu: - Katera od vas je Fulvia Coupé??? *** Dva karabinierja se nista videla puno liet. An dan sta se sreCala po pot an adan je jau te drugemu: - Kode si biu, ki te na videm tarkaj cajta? - Eh, sem biu šu v koma. - SreCan ti, ki si saldu po sviete!!! *** An karabinier je gledu za pisalno mizo an Časopis, kjer so ble samuo fotografije od liepih Žensk. Glih ten-Cas je paršu na vrata apuntat an karabinier ga j’subit poprašu: - A bi jo “nardiu” ti Sidney Rome? - Mah, za glih reC bi naredu rajš Pariz -Dakar!!! *** - Marešjal - je jau brigadier - imamo vse armarone pune tih starih fašikulnu, a morem zaZgat tiste, ki so stari vic ku deset liet? - Tale je ’na dobra ideja, pa za bit buj Sigurni, nardi priet fotokopije!!! Po Nediških dolinah smo imiel posebno Veliko nuoC: potres, ki je moCnuo zajeu Soško dolino, je potresu an ustrašu tudi nas. V Oblici pa so imiel posebni Velik petak an so se ustrašli še vic ku za potres. Okuole osme zviCer je moCnuo triešinlo v turam cier-kve. Striela je takuo moCnuo zajela, de je nardila ries puno škode an ne samuo v cierkvi. Po parvim pregledu, takuo, ki nam je jau srienjski šindak Claudio Garbaz, so zakrestija an faruZ tisti, ki imajo narvic škode. Po hišah so se vederbali televizijski aparati, antene an druge posode, ki gredo na elektriko. Za kar se tiče telefone, kontatorje od luci an od uodè, muoC striele jih je pru vetargala iz zidu-ov. Tekniki od Enel, kar so paršli na prestor so jal, de nieso še ankul vidli take škode zavojo ’ne striele. Dielal so do adne popunoCi za de je letrik spet paršu v vas. Poguoril smo se tudi z gaspuodam iz Gorenjega Tarbjà, Emiliam Cencig, ki opravlja svojo božjo službo tudi v Oblici: “Priet je bluo vse tiho, se ni buskalo an se ni Culo garmiet. Tu an žlah je udarla tela mo-Cna striela. Bluo je pru strašnuo. Zlah so ga Cul do Briega v dreškim kamune, COMPAGNIA ITALIANA NORD MATERASSI « 'De bi spet tukla naša stara ura na tarme!” • • -n T«. ' i " «S /Ž/Z, jih prave... Zgodilo se je na Velik petak, 10. obrila, okuole osme zvičer V Oblici puno škode zavojo močne striele dol na Liesah, an po srienj-skih vaseh. Za kar se tiče škode, samuo cierku an fa-ruz jo imata za vic ku 15.000.000 lir. Zažgalo je vse impiante od eletrika, uniCu je impiant od “parafulmine. Ce je biu kajšan v zakre-stiji za Sigurno ga je bluo ubilo, sa’ je takuo moCnuo udarlo, de mauta je šla od adne stiene do druge, kjer je biu an star armar an ga je vederbala. Vederbalo je vrata, vederbalo je vse, kar je bluo električnega. Hvala bogu, Ceglih škoda je velika, nie obednega udarlo al pa celuo ubilo!” je zaklju-Cju gaspuod Cencig. Za postrojit lepuo vse električne impiante so v to-rak 21. bli v vasi brez luci od 10. do 13. ure. An škodo, ki so jo utar-piel vasnjani, duo jo plaCa? Srienjski šindak nam je jau, de vasnjani napravejo prošnjo na Civilno zašCito, da jim prizna “stato di calamità”, prošnjo pa jo pošja napri kamunska aministra-cjon... Antà se bo vidlo! Tarčmunska cierku na fotografji, ki je bila nareta lieta 1968 TarCmunsko cierku svetega Ivana (“II mio bel San Giovanni”, kakor je pisu Dante Alighieri ob cierkvi v Firencah, kjer je biu kršCen) sojo lepuo postrojih Tale liepa an velika cierku stoji na varhu Gorice v sredi fare takuo, de jo vi-dejo od vsieh vaseh. Tudi zvonenje velikih an moCnih zvonuov se Cuje po vsi sauonj-ski dolini. Zdaj nie vic mežnarja, an lepi an moCni zvonuovi se Cujejo buj po riedko: samuo kadar kajšan umarje, kar je guod al pa poliete, kadar kajšan nostalgični emigrant jih cje Cut an jih Ce stuort poslušat vsiem. Takuo tudi ura, velika ura, ki je bila na turme, na tuCe vic: je tiha, je šla v barloh (letargo), pa teZkuo, de se nazaj zbudi. Tek je Ze pomau za ušafat denar za postrojit cierku, ka’ nie pomislu, de tudi ura, stara ura “a pendolo” gor s turma, je ’na stvar od cierkve, glih ku zvonuovi? Odkar so jo podarli, kako lieto nazaj, se nie vic varnila na nje prestor. Je ries, de zdaj ura nie vic takuo po-triebna an hnucu, kakor ankrat, pa nie prou, de jo ne bo vic nazaj na nje prestoru. Ce famoštar na more poskarbiet za njo, naj se pomagajo pa tisti od pastierskega konseja an mi farani jim bomo pomagal za jo luošt na nje stari prestor. Jo Cemo Cut nazaj tuC cajt, ki nam je mierla, kadar smo bli mladi an smo dielal po polju, po senozetah an po hostieh. Jo Cemo tudi, ker smo jo pouerbali od naših tih starih. Hvala an sreCno vsiem! J.M. Dragi J M., se hitro zastope, de imaš z-lo rad tojo rojstno vas, ki si jo muoru zapustit že puno cajta od tega. Smo Sigurni, de toji vasnjani, an ne samuo, preberejo toje pismo an de kiek se bo zgodilo. Bomo zlo veseli Ce an dan bomo mogli publikat na naših straneh fotograf jo, kjer se bo vidlo vašo uro lepuo postavljeno, kjer je bla lieta an lieta. Produzione Materassi di ogni Misura: • ORTOPEDICI • ANALLERGICI • LATTICE • LATTICE-COCCO Servizio Riutilizzazione della Lana del Cliente Consegna a Domicilio Ritiro dell’Usato ClVIDALE DEL FRIULI Piazza S. Francesco Tel. e Fax 0432/700019 novi matajur Četrtek, 23. aprila 1998 6 La Palude di Lubiana nel periodo neolitico Le palafitte si costruivano così Una ricostruzione grafica delle palafitte del Ljubljansko barje Le palafitte della Palude di Lubiana furono costruite a partire dal tardo neolitico e furono abitate per 2000 anni, dal 3.600 al 1800 a-vanti Cristo. Finora sono stati scoperti e studiati oltre quindici complessi palafitticoli concentrati in diversi punti della palude: Ig, Resnikov prekop, Maharski prekop. Blatna Brezovica, Notranje Gorice, Parti. Le palafitte erano costruite da pali verticali conficcati nel fondo della palude a sostegno di una piattaforma sulla quale erano costruite le case. Poiché la piattaforma era una struttura piuttosto pesante, i pali verticali dovevano essere molto robusti ed i costruttori sceglievano tronchi di quercia, frassino o sorbo. La durata delle palafitte è stata calcolata in circa 60 anni. Quando la costruzione cedeva per logoramento alcuni pali potevano essere riciclati nella costruzione di nuovi complessi. Non fu subito chiaro se le palafitte sorgessero su un vero e proprio lago o su bassi fondali paludosi. Si affacciarono perfino dubbi se all’epoca della palafitte nella zona esistesse davvero un lago. I pali recuperati durante gli scavi agevolarono i calcoli della profondità delle acque del lago: le piattaforme delle palafitte erano distanziate di 63 centimetri dal pelo dell’acqua. Alcune palafitte sarebbero conformi alla fase della trasformazione del lago in palude, all’inizio dell’Età del Bronzo. Altre stavano invece sulla riva del lago. La dimostrazione della diversa posizione delle palafitte rispetto alla palude è data dall’altezza dei punji critici, dove si verificava la rottura dei pali, che era nei punti di contatto dell’acqua con l’aria. In alcuni complessi il punto di rottura dei pali è poco al di sopra del fondo della palude, in altri i pali erano in parte rivestiti da vegetazione subacquea perché le palafitte erano veramente costruite sull’acqua. Altrove si sono osservate anche delle palizzate di protezione frangi-onde e contro la corrente perché, come nel caso del Maharski prekop, le palafitte erano costruite presso un rapido corso d’acqua. Le protezioni erano formate da una specie di diga, una palizzata più fitta, o da grossi tronchi orizzontali galleggianti dove l’acqua scorreva di lato. Per agevolare l’approdo delle barche erano costruiti dei moli formati da pali orientati perpendicolarmente alle palafitte. Queste erano anche collegate fra loro da ponticelli fissi. Lo scopo delle palafitte era quello di proteggere gli abitanti da pericoli e-stemi. A questo proposito sono stati notati i resti di un ponte levatoio che serviva a raggiungere il terreno asciutto. Il ponte levatoio doveva avere appunto un carattere difensivo, infatti vicino sono state raccolte anche punte di lancia di osso e palle di pietra, atte probabilmente ad essere scagliate con le fionde. La piattaforma era formata da travi di pioppo o-rizzontali legate con vimini ai tronchi verticali. In uno dei complessi palafitticoli sono state individuate cinque case a pianta quasi quadrata di 4 - 4,5 metri di lato. Il pavimento, appoggiato sulla piattaforma, era costituito di argilla battuta dello spessore fino a 20 centimetri ed isolata dalla piattaforma da uno strato di corteccia, ramaglie e fronde. Le pareti erano formate da pali verticali e tralicci di bacchette, rivestiti da strati di fogliame, spalmati di intonaco di argilla ed ulteriormente isolati con muschio. Anche lo spessore delle pareti appesantiva la struttura e perciò in corrispondenza alle case la fila dei pali di sostegno della palafitta veniva raddoppiata e in certi casi erano raggruppati due o tre pali. Il tetto della casa, a due spioventi, era coperto da uno strato di corteccia di pioppo o di betulla, in seguito da uno spesso strato di paglia. Delle case si è conservato poco: parti del rivestimento di argilla del pavimento con impronte di travi orizzontali; pezzi di intonaco delle pareti con impressioni che riprendevano i segni delle bacchette intrecciate dei tralicci; lastre di pietra della base del focolare; carboni; pezzi di quarzite usati per macinare i cereali. L’elemento principale della casa era il focolare, costituito da una base di metri 1,80 per 1,40 circa, formata da lastre di pietra. Di fronte al focolare stava il giaciglio. Di una casa distrutta da un incendio, che non ha lasciato il tempo per salvare l’arredo, si sono conservate le stoviglie. Riguardo all’epoca di costruzione delle palafitte della Palude di Lubiana, il complesso più antico è quello del Resnikov prekop, successivi quelli di Notranje Gorice e Blatna Brezovica, più recenti il complesso di Maharski prekop e Parti. Le diverse specie legnose usate in tempi diversi sono indicative dell’evoluzione tecnologica dei costruttori delle palafitte. Gli scavi nell’area delle palafitte hanno portato alla luce un importante materiale archeologico, particolarmente manufatti di ceramica di tutto il periodo di frequentazione e di bronzo dell’età dei metalli. Non poco materiale proviene da ricerche subacquee, di cui diremo qualche risultato insieme alle altre. (Archeologia, 26) Paolo Petrieig —-------------------------- Minim— V nediejo 19. aprila na pobudo Planinske družine Senìam planincu na Sv. Martinu Iz vrha Svetega Martina smo se v nediejo opudan sprehajali z očmi po vsieh naših bližnjih varhovih od Kolovrata do Krna an okuole, okuole do Matajurja. Vsi so se lepuo pokriti s sniegam svetil an laSCiel pod soncam. Gledal smo lepe dreSke an sriedenj-ske vasi an potle smo lahko spustil naS pogled iz Huma pruoti furlanski ravnini. Ries Svet Martin, kadar je nebuo čisto, ti ponuja tarkaj liepega, JL^V. V nediejo spet po potieh V. Staniča V nedeljo bo na pobudo Planinskega društva Kanal že tradicionalni Pohod po poteh Valentina Staniča, ki gre od Solkana do Kanala ob Soči. Člani Planinske družine Benečije so že vičkrat bili na telem liepem pohodu. Se lanskega lieta, ko je lilo ku iz škafa. An puojdejo an lietos. Odhod iz Čedada (avtobusna postaja) bo ob 6.30. uri. Za druge informacije pokličita Gregoria (tel. 727530). ki se ga ne vidi vsak dan. To parvo na varhu an potle an par metru buj nizko pred cierkvico smo se planinci iz Benečije an iz novogoriškega prostora zbrali na maši, ki jo je molu mons. Marino Qualizza. Iniciativa za telo lepo srečanje je paršla s strani Planinske družine Benečije, ki je začela svojo letošnjo sezono (čeglih tala nie ta parva pobuda) ku po navadi. Doma. 1. maj Planinska vabi na Slavnik Planinska družina Benečije organizira za petak 1. maj izlet na Slavnik. Organizatorji bi radi najel tudi avtobus, saj takuo bi bil izlet še buj veseu, če bo zadostno število ljudi. Odhod iz Čedada bo ob 7. uri zjutraj. Tisti, ki Zeli iti na izlet, naj se oglasi do torka 28. maja. Za vse informacije lahko pokličete Maria Gosgnach v Azio na tel. 727064. Telekrat smo prehodil li-ep kos podutanskega an gar-miškega kamuna po zlo liepi stazi, ki gre od Hlaste do vrha Svetega Martina. Do ne-dieje je biu daž, zatuo so bla tla mokre an nie manjkalo luže. Trieba pa je reč, de tisti od Planinske, ki so stazo očedli so nardil zaries lepuo dielo. Zjutra v Hlasti se je zbrala pru velika skupina ljudi, saj so planinci iz Nove Gorice paršli z avtobusom. An potlè se je začela liepa pot do cer- kvice Sv. Lucije nad Barca-mi, še buj napri smo videl zi-dišče cierkve svetega Sinžili-ha nad Kosco, potlè smo paršli na Prievaio an od tu do varha Svetega Martina. Tri ure an pu hoje so jal organizatorji an takuo je bluo, čeglih kajšan je manj cajta za-mudu. S Planinsko, ki je naprav-la postojanko s čajem med potjo an potle na interpode-ralni ciesti no malo pod varham pravo kuhinijo, kjer so nam skuhal dobro paš- tošuto, je lepuo sodelovalo kulturno društvo Rečan. Tuk se staža iz Prievaia začne vzpenjat navzgor so nas čakal s čajem, kafetam an belgijan-skim galetam. Po stazi smo prebieral imena krajev. V liepem številu so paršli tisti od pevskega zbora Rečan, ki so piel mašo. Bluo je ries lepuo an prisrčno srečanje, takuo, ki sta v svojih pozdravih poviedala predsednik Planinske Igor Tuli an predstavnik novogoriškega društva Anton Glešič. Del planincev med mašo pred cerkvijo svetega Martina Risultati Amatori Reai Filpa - Poi. Valnatisone 7-1 1. Categoria Verbano - Pub da Sonia 1 -6 Costalunga - Valnatisone . 2-3 Psm sedie - Basaldella 2-1 3. Categoria Calcetto Fortissimi - Savognese 1-1 Bicinicco - Bar Crisnaro 5-10 Juniores 6-3 Prossimo turno Lestizza - Valnatisone Giovanissimi 1. Categoria Savorgnanese - Audace 2-2 Valnatisone - Bujese Esordienti 3. Categoria Buonacquisto - Audace 0-4 Savognese - Comunale Faedis Pulcini Esordienti Audace - Torreanese rinv. Audace - Comunale Faedis Pulcini Azzurra - Audace Amatori Poi. Valnatisone - Reai Filpa Al tram - Pub da Sonia Asaf - Psm sedie Cividale Classifiche 1. Categoria Latte Carso 54; Cividalese, Domio 52; Tarcentina 46; Venzone 44; Reanese, Union 91, Riviera 43; Costalunga 39; Torreanese 36; Bujese 35; Valnatisone, Corno 33; Tavagnacco 28; Cussi-gnacco 18; Ancona 15. četrtek, 23. aprila 1998 3. Categoria Lumignacco 68; Paviese 63; Comunale Faedìs 50; Stella Azzurra 43; Fulgor 41; Gaglianese 31; Serenissima, But-trio 28; Savognese 28; Nimis* 27; Moimacco* 24; Chiavris 22; Fortissimi Udine 15; Cormor 12. JUNIORES Valnatisone 59; Cividalese* 58; Bres-sa/Campoformido 50; Comunale Fae-dis* 49; Natisone* 48; Union 91* 45; Cussignacco* 42; Lestizza* 41 ; Azzurra* 39; Lavarianese* 38; Buonacquisto * 24; Fortissimi* 18; Sangiorgina Udine* 16; Flumignano* 15; Mereto/Don Bosco* 8. Giovanissimi Audace 55; Pagnacco* 51 ; Gaglianese* 45; Sangiorgina Udine*, Biauzzo/A* 44; Savorgnanese* 38; Majanese’ 32; Natisone 24; Arcobaleno/Pro Osoppo* 20; Astra 92* 17; Ba-saldella* 16; Bressa/Campoformido* 15; Cussignacco* 2. Amatori (Maxicono cup) Cerneglons*, Moulin rouge, Dai Geis 4; Pub da Sonia*, Al tram, Verbano 2; Virtus Udine* 0. Le classifiche dei campionati giovanili e a-matori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno i giovani della Valnatisone sconfitti nettamente a Lestizza cedono il titolo alla Cividalese Juniores, lo scettro passa dì mano Per la Valnatisone un successo che significa quasi salvezza - La Savognese raggiunta nel finale di gara Pareggio dei Giovanissimi dell’Audace - Avanzano Pub da Sonia e Bar Crisnaro nella Maxicono Cup Con il successo in zona Cesarini ottenuto sul campo triestino del Costalunga, la Valnatisone ha fatto un passo in avanti verso la salvezza. 1 ragazzi valligiani hanno ribaltato il risultato che era a loro sfavore grazie a due calci di rigore trasformati entrambi da Pa-viotti. In precedenza Sicco aveva realizzato il momentaneo gol del pareggio. Domenica a S. Pietro, ospitando la Bujese, gli azzurri hanno la possibilità di ottenere la salvezza matematica. E’ svanito all’ultimo minuto il successo della Savognese sul campo dei Fortissimi, ad Udine. Infatti i padroni di casa hanno rimontato il gol dei gialloblu messo a segno da Podorie-szach. La Savognese domenica concluderà il campionato ospitando il Comunale Faedis. Dopo un campionato condotto in testa alla classifica gli Juniores della Valnatisone hanno dovuto cedere il passo ed il titolo ai biancorossi di Cividale. I ducali sono venuti fuori alla distanza approfittando delle troppe distrazioni dei valligiani nel girone di ritorno. Vincendo il recupero con l’Azzurra per 3-2, i ci-vidalesi hanno tolto ogni speranza alla Valnatisone, sconfitta pesantemente a Lestizza. Sotto di quattro reti, i ragazzi allenati da Moratti hanno rimontato parzialmente mettendo a segno tre reti con Chiuch (doppietta) e Del Gallo. Nel finale i padroni di casa hanno allungato. I Giovanissimi dell’Audace sono stati costretti al pari sul campo della Savorgnanese. Alcune infelici decisioni arbitrali hanno determinato il risultato. Sono andati in gol, per i valligiani, Mattia Cendou e Du-riavig. Ora l’Audace attende il risultato di domenica prossima dei rivali di Pagnacco, dovendo osservare il turno di riposo. Largo successo in tra- Cividale s’arrende, il Reai non ha eguali REAL FILPA 7 POL, VALNATISONE 1 Reai Filpa: Predan, Gariup (27’ st Barbiani), Oviszach, De Biagio, Mottes (1’ st. Fatovic), lussa (16’ st. Montanino), Sedi (10’ st. Fazio), Stefano Dugaro, Antonio Dugaro (21 ’ st. Para-van), Chiacig (21 ’ st. Benati), Petricig. Poi. Valnatisone Cividale:: Bucovaz, Lava-roni, Lippi, Ruggero Dominici, Tomad, Qua-lizza, Francisco Cantoni (1’ st. Giovanni Dominici), Lauber (21’ st. Freschi), Catania, Bolzicco, Nigro (21 ’ st. Faenza). Podpolizza di Pulfe-ro, 18 aprile - Il primo incontro degli ottavi di finale dei play-off del campionato amatoriale del Friuli collinare si è concluso con un largo 7* successo dei padroni di casa che hanno fatto la differenza, grazie al loro maggior spessore tecnico e all’esperienza, nei confronti dei ducali. I neopromossi ospiti hanno dato filo da torcere nella prima mezz’ora ai ragazzi del presidente Batti-stig, dando poi il via libera ai valligiani nella seconda parte del primo tempo. Walter Petricig e Stefano Dugaro del Reai Filpa Dopo una fase iniziale di studio, su un tentativo non riuscito di fuorigioco da parte della difesa cividalese, al 4’ il portiere Bucovaz usciva sui piedi di Antonio Dugaro atterrandolo in piena area. Lo stesso attaccante trasformava la massima punizione. Tre tentativi del Reai con Stefano Dugaro, Petricig e Sedi venivano neu- tralizzati da Bucovaz. Su classica azione di contropiede al 20’ i ducali con Catania si portavano in parità. Un bel pallonetto di Chiacig al 25' riportava in vantaggio i valligiani. Ci riprovava ancora Catania su servizio di Cantoni, ma la sua conclusione veniva respinta alla grande da Predan. Iniziava quindi lo show di Stefano Dugaro che prima centrava la parte superiore della traversa e poi al 32’, su punizione dal limite, faceva centro sorprendendo Bucovaz. La quarta rete veniva realizzata al 36’ da Sedi che riprendeva la sfera respinta dal portiere sulla precedente conclusione di Stefano Dugaro. La ripresa iniziava con un tentativo, al 6’, su punizione di Giovan- ni Dominici terminato poco alto. Buona opportunità per Catania (il migliore degli ospiti assieme a Bolzicco) che saltava Predan uscito dalla propria area, ma si vedeva respingere la sfera dal recupero di lussa. Prima della sostituzione, al 16’, lussa concludeva in gol una triangolazione con Petricig. Il Reai arrotondava il risultato al 28’ con un colpo di testa di Paravan ed al 30’ con un pallonetto di Paravan. A cinque minuti dal termine Bucovaz veniva espulso per aver intercettato di mano il pallone fuori a-rea. In porta andava Ruggero Dominici che riusciva a rimanere imbattuto. Domenica alle 10.30 a Carraria si giocherà la gara di ritorno. Paolo Caffi formazione imbattuta dal alcuni anni. Rinviata invece a causa del maltempo la gara dei Pulcini tra l’Audace e la Torreanese. E’ iniziata con un suc- cesso l’avventura nei play-off per gli over 35 del Psm sedie di Cividale. I ducali, grazie alle reti di Paiani e Romano Bergnach, hanno amministrato la gara nonostante la rete messa a segno dagli ospiti. Risultato tennistico del Pub da Sonia sul campo udinese del Verbano. Tre reti di Andrea Scuderin, due di Caucig ed una di Gianni Qualla sono il botti- S premočno zmaqo proti ekipi Gemonese Tolmin v polfinalu Claudio Bledig - y'alnatisone sferta degli Esordienti che, con i gol di Faracchio, Va-lentinuzzi, Francesco Cendou e Sibau, hanno violato il campo del Buonacquisto. Nel torneo notturno di Buttrio, superando per 5-1 la Gemonese, il Tolmin si è qualificato per le semifinali. Stasera, giovedì 23, alle 19, i giovani sloveni incontreranno il Tolmezzo, N. K. TOLMIN 5 GEMONESE 1 Tolmin: Kavčič, Jagodic (1’ dp Sokanovič), Baloh ( 1’ dp Samir Kalako-vič), Sanel Kalakovič, Ru-čna, Marjanovič, Tonkli, Lazarevič, 2gavec, Rutar, Petrovič. Buttrio, 16 april - Nadaljuje se uspešni pohoti mladih nogometašev iz Tolmina, ki so se s premočno zmago nad ekipo Gemonese uvrstili v polfinale mednarodnega večernega turnirja začetnikov. Dečki, ki jih trenira Marko Pitamic, se bodo v četrtek, 23. aprila v polfinalu srečali z ekipo iz Tolmeča, ki je premagala Astro 92 z gladkim 4 - 0. V drugi polfinalni tekmi se bosta spoprijeli Udinese in Pro Gorizia. Naloga tolminske ekipe proti Huminu je bila kaj lahka in to se je pokazalo Milenko Petrovič že na začetku, ko so Slovenci povedli v prvi minuti z neubranljivim strelom Lazareviča, proti kateremu nič ni no del largo successo. Il Bar Crisnaro, vincendo anche il ritorno con il Bici-nicco, si è qualificato per le semifinali della Maxicono Cup che si terranno nel corso del mese di maggio. mogel vratar Di Bernardo. Takojšen zadetek je popolnoma zmedel nasprotnike, ki so morali že po naslednjih desetih mi-, nutah kasirati drugi gol z Žgavcem, ki je bil za obrambo Gemonese nerešljiv problem. V 14. in 15. minuti je za Tolmince spet zadel Tonkli, medtem ko je sedem minut kasneje Can-dolini dosegel častni zadetek za Gemonese. Tudi v drugem polčasu je bil Tolmin gospodar igrišča in je v 23. minuti dosegel peti gol z Žgavcem. Četrtek, 23. aprila 1998 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa ìmpenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 ' čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC .....730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica „732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljenoev...732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno „...713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 SOVODNJE MHI illllHI1 '■■■■■■■■■— Barca V nasi vasici imamo puobčja Naša vasica, ki je ar-zpartjena na dva kraja, do-lenja an gorenja Barca, je mikena an v nji živi le malo judi. Med njimi pa je še kajšan puob an kajšna čeča, ki nieso zapustil telo vasico sauonjskega kamu-na za iti živet dol v dolino. An glih an mladi par, ki živi tle par nas, nam je šenku adnega puobcja. Rodiu se je kak dan pred Veliko nočjo, so mu diel ime Michael (se prebere Maicol). Njega srečna mama je Deborah Deslizzi iz Sauodnje, njega srečan tata pa Franco Carlig - Kar-ličjove družine tle z naše vasi. Za rojstvo otročiča se vesele vsi, v parvi varsti noni an vsa Zlahta, pa tudi parjatelji mladega para. Puobčju Zelmo, de bi rasu zdrav, srečan an ve-seu. SREDNJE Cernečje Noviči v vasi V saboto 18. aprila zjutra v cierkvi svetega Pavla. ki stoji glih na varhu malega brega, kjer je po-legnjega tudi vasica Cernečje, sta se poročila Andrea Qualizza - Kanauča-nu tle z naše vasi an Annamaria Vesnaver taz Tar-sta. “Je bla ’na liepa poroka” so nam jal vasnjani, “kjer okuole mladega para so se stisinle njih družine an kupe z njim prebral svete pisma an druge molitve”. Drugi dan, v nediejo 19., družina od noviča je poklicala vse tiste, ki so bli par maš v hišo za popit na zdravje mladega para. Andreu an Annimariji, ki bojo živiel tam v Tarstè, zelmo veselo an srečno življenje. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine Včlanjen v USPl/Associalo alTUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 'Žiro račun SDK Sekana Štev. 51420-601-27926 I^tna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: 1 modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% CERCO urgentemente casa o appartamento nelle Valli del Natisone, possibilmente nei comune di Stregna o S. Leonardo. Telef. al 727732 (anche segreteria telefonica) CEDAD V centru dajemo v najem mansardo m2 115 v popolnoma obnovljeni hiši. Telefonirati v uradnih urah na štev. 0481 - 535713. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 27. APRILA DO 3. MAJA Sriednje tel. 724131 OD 25. APRILA IX) 1. MAJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. Vendo due divani, uno a due posti, uno a tre, di colore verde scuro, imbottitura piuma e gommapiuma, come nuovi. Telef. ore serali 714016 LAPIDI - MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone e Zona Industriale 45 e tel. 0432-727073 V nediejo 19. obrila 16 otruok iz špietarskih vasi so parjel iz rok monsinjora Mateučiča parvo sveto obhajilo. Sveta maša je bila zlo ganljiva še posebno kar otroc smo zmolil Ceščena si Marija. “Takuo smo molil mi, kar smo bli mineni“je jala zlo kontenta 'na nona ‘ LA MARMI,, Dl NEVIO SPECOGNA SPETER Ažla Parvo sveto obhajilo an inauguracjon faruta Bo velik senjam telo nediejo, 26. aprila v Ažli. Lietos bo spet parvo sveto obhajilo v cierkvi v vasi an tuo se ni gajalo že puno liet sa’ tudi otroc iz Ažle so se kupe z drugimi otruok iz vsieh farah, ki spadajo pod Spietram parvi krat obhajal v Spietre. Lietos bo takuo, ki so želiel vsi vasnjani: parvo sveto obhajilo bo spet v njih cierkvi, ki stoji na sred vasi. Par sveti maš, ki bo ob 10.30, bo pieu pevski z-bor Pod lipo. Po sveti maši bo inauguracjon postrojenega fa-ruža. Otroc, ki bojo par svetim obhajile, za telo parložnost ponudejo za pit an kiek za pod zob v-siem tistim, ki pridejo na inauguracjon. V postrojenim faružu odprejo tudi razstavo, mostro “Immagini del passato”. Na razstavi se bomo l^hko ogledali kopje od fotografijah, adne zlo zlo stare, druge pa od kakega lieta od tega, ki so jih imiel vasnjani tam doma an ki pričajo o življenju, ki je bluo v vasi. Mi smo jih že videli an muormo reč, de so ries lepe an zanimive, interesant. SVET LENART Dolenja Miersa Zapustu nas je Giuseppe Floreancig V čedajskem Spitale nas je zapustu Giuseppe Floreancig - Bepic Bled-cju po domače. Imeu je 76 liet. Bepic je biu iz Podlaka, pa tudi on je preživeu puno liet svojega življenja po sviete. Kupe z njega ženo, ki je Arsilia Bleutova iz Lombaja, je Ziveu v Avstraliji do malo liet od tegà. Njega hčere pa so ble Ze zapustile tisto daZelo an adnà od njih, Gabriella, se je oženila v Hrasto- vije, kjer živi kupe z nje družino. Kar Bepic an Arsilia sta se varnila damu, sta šla živet v Dolenjo Mier-so. Venčni mier pa bo Bepic počivu v podutanskem britofe, kjer je biu njega pogreb v pandiejak 20. obrila popudan. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo, hčere, zete, navuode an vso drugo Zlahto.