Odkritje spomenika na Rabu
Rab, otok v Jadranskem morju, z milim podnebjem, gozdovi, vinogradi, nasadi sredozemskega sadja, turizmom. Številni Slovenci pa se nanj spominjajo s trpko grenkobo in bolečino v srcu, saj so tam preživeli čas, poln trpljenja in ponižanj.
Italijanski okupator je v prvi polo-vici lcta 1942 posckal vinograde na območju Kampor in osnoval konccn-tracijsko taboriščc za Slovcncc, Hr-vate in Zide. Ze julija 1942 so v tabo-rišče pripcljali prvc žnvc. Vsak intcr-nirancc je dobil otcp slamc in šoiorsko krilo za postavitcv šoiura. V šotoru, namcnjenem /a šiiri, jc životarilo ludi po oscm interniranccv, ob pičli hrani, neznosni vročini in žcji. Smrtnost je bila vsak dan zclo štcvilna. V dcccm-bru 1942 so nekaterc taboriščnikc pre-mcstili v Gonars, ostalc pa v barakc.
Januarja 1943 se jc v taborišču os-novala OF, ki je politično organizirala vcčji dcl intcrniranccv, da so ob kapi-tulaciji Italijc razorožili 2200 italijan-skih vojakov in formiraii Rabsko bri-gado, ki sc je čez nekaj dni izkrcala na kopno pri Scnju in se vključila v NOV.
24. scplcmbra 1988 jc bil v Kam-poru odkrit spomcnik ženam, otro-kom in starccm, na mcstu, kier jc bilo takozvano žcnsko taboriščc. Odkril ga jc prcdscdnik taboriščncga odbora za Rab pri ZO ZZB NOV Slovcnijc tov. Hcrman Jancž. V nagovoru jc prcsun-ljivo opisal irpljcnje v tcm največjcm italijanskcm taborišču. Glas sc mu je trgal, ko je podoživljal vcč dcsctcro
pogrebov dnevno, ko so "živi okost-njaki nosili svojc mrtve tovariše po dolgi poti na pokopališee, iz krst pa so nanjc padalc uši. Na poziv predsed-nika tov. Jancža smo sc vsi udcležcnci uvrstili v dolgo povorko proti pokopa-lišču, ki je oddaljeno približno pol urc. Pretresljiv jc bil pogled na ta sprevod, ko so za godbo na pihala, prapori in venci hodili bivši intcrni-ranci s tcžkimi, drsajočimi koraki. Mnogi mcd njimi so prcd 45. leti po isti poti nosili svojc mrtvc tovariše.
Drugi del se jc odvijal kot komerao-racija na pokopališču. Slavnostna go-vornica je bila tov. Tina Tomlje. Vsi smo prisluhnili njcnim iskrenim in toplim besedam, čuteč, da tudi ona podoživlja trcnutke, ki jih je kot otrok doživljala v tcrn laborišču. V teh dvch dnch smo Slovcnci domala poplavili - otok Rab, vscpovsod je odmevala slo-vcnska govorica; ljudje so se srečevali, si scgali v roke in obujali spomine. Res jc bilo cnkratno to doživetje, saj so sc slovcsnosii udclcžili številni bivši intcrniranci iz mnogih slovenskih ob-čin. V zgodnjem sobotnem dopold-nevu so proti Rabu vozile kolone avto-busov, med njimi tudi iz naše občinc.
V svoji srcdi smo toplo pozdravili našo občanko tov. Marijo Mihelič, ro-jeno na Rabu pod platneno streho šo-
tora 5 decembra 1942. Vse, njene starše in sorodnike iz Kota na Kočev-skem so pripeljali na Rab, ko so jim Italijani požgali domačije. Ta trdoživi dojenček, ki ob rojstvu ni imel plenic, ne krem, nc posipov, je bil čez tri tedne poslan z materjo in sorodniki v Gonars. Ob požrtvovalnosti njene materc, sorodnikov in ostalih intcrni-rancev, ki jih je biia ena sama samood-poved, je osemmesečna Marija, ena izmed petih preživelih novoroienč-kov, dočakala kapituiacijo Italijc in se vrnila s starši k dobrim ljudem na Kočevskem, ker jim je bil dom pož-gan. Med njimi je bil tudi borec Rab-ske brigade tov. Dušan Prašnikar. So-deloval je pri razorožitvi Italijanov in aretaciji zloglasnega komandanta ta-borišča. Povedal nam je, da je istega spremljal v Sejske zapore, kasneje pa so ga nameravali prepeljati v Slove-nijo, kjer bi mu sodili kot vojnemu zločincu, a si je sam prerezaJ žile in pozneje umrl. Ima dve njegovi sliki, ki mu jih je odvzel pri preiskavi.
Taboriščni odbor za Rab namerava do lcta 1993 na kamporskem polju zgraditi objekt, kjer je bila stalna raz-stavna zbirka o koncentracijskem ta-borišču. Organizirati moramo v svo-jem okolju zbiralne akciic crajalc naj bi pct let, vsak prispevok pa je treba po položnici nakazati na RO ZZB NOV Slovenije s pripombo »ZA RAB«. Dcnar bo odbor vezal na hra-nilni knjižici.
Pripominjamo, da jc pokopališče na Rabu zelo siabo oskrbovano in bi biio nujno, da tudi sami kaj postorimo. Osnovala naj bi se skupina ljudi, ki bi obča^no pokosila travo, uredila gr-movnice in prevlekla žc obledclc črke na spominskih plošiicah z imeni umr-lih. Prcpričani smo, da bi se našli ljudje, ki bi to storili brczplačno, le da bi jim krili stroške prevoza, preno-čišča in prchranc.
Vsi udcležcnci srcčanja smo bili so-glasni, da je bilo lepo, prelepo. Da smo vse to izvedli, se iskreno zahva-ljujemo za pomoč OO ZZB NOV, Skupščini bbčinc in komisiji za borce, zvczi sindikatov Lj. Moste-Polje, ka-kor tudi podjctju Intcgral za pomoč in razumcvanjc. Dodelili so nam avtobus št. 543-694 in šofcrja tov. Pavla Kon-čina, ki jc bil kljub naporni vožni vedno prisrčcn in nam vscm v veliko pomoč.
JUSTI STR2INAR