£»3 Mapibop, dna 31. decembra 1908 Tečaj XL5i, i o List ljudstvu v pouk in zabavo, Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijska /loiofo « ir plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopoši']a do odpovedi. — Udje „Katolj Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, _ _ tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5 cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne* zaprte reklamacije so poštnine proste. Pred novim letom. Leto, polno dela in bojev, se umika. Nismo hodili poti strahopetcev in zaspancev. Kjer je bilo treba dela, smo krepko pomagali, kjer je bilo treba boja, smo pogumno udarili. Svojega lica nismo licemersko kremžili, ampak kdor nam je pogledal v obraz in v. oči, zaznal je, kdo smo in kaj hočemo. Odkriti nasprotniki so besneli proti nam, politični licemerci so se hudovali nad nami, vendar mi smo šli svojo pot brezobzirno naprej. Tako bo ostalo tudi v bodoče! Kdor je sovražnik verskega in gospodarskega liberalizma, kdor spozna pogubnost socialdemokraških naukov, komur se noče nemčurske neznačajnosti, komur se studi ne-odkritost in dvoreznost političnih licemercev, naj gre z nami! Naša pot bo oblegana od sovražnikov, bojev, nam ne bo manjkalo, a tudi uspehov in zmag ne! Kdor je pošten in pogumen, naj gre tudi v novem letu z nami! Nismo najeto glasilo kake politične stranke, ampak prosti in neodvisni smo na vse strani. Naša naloga pa je, da prostovoljno služimo koristim slovenskega kmečkega ljudstva na Slovenskem Stajerju, naj si bodo kmetje, viničarji, hlapci ali drugi poljedelski delavci. In ker vidimo in spoznamo v sedanji Kmečki zvezi ono stranko, ki pošteno misli z našim ljudstvom, koje program se popolnoma krije z našimi načeli, za to podpiramo to stranko in jo bomo tudi v bodoče. Kjer vidimo odkritosrčne prijatelje našega ljudstva, tam bomo vedno sodelovali, kjer slutimo in vidimo sovražnike, tam nas boste našli kot neustrašene bojevnike. Noben pristaš Kmečke zveze naj torej v novem letu ne manjka med našinii naročniki. Našel bo v nas zveste, pogumne zaveznike ter odkritosrčne prijatelje. Pred novimi deželnozborskimi volivami stojimo. Vršile se bodo začetkom drugega četrtletja v prihodnjem letu. Denimo, da tudi z enim nasprotnikom sklene Kmečka zveza primirje, vendar še bo treba boja proti trem sovražnim vrstam. V volilnih bojih je najboljše in najostrejše orožje zelo razširjen list. Ce hočete torej zmago Kmečke stranke na celi črti, skrbeti morate tudi za veliko razširjenost „Slovenskega Gospodarja", ki verno služi kmečki stvari. 2 njim v roki boste zmagovali. Na delo torej, da ga sedaj ob novem letu razširite med sosedi in znanci. V mnogočem bo „Slovenski Gospodar" lahko drugo leto postal obširnejši in pozornejši. Mnogo de- la, posebno pa odbijanje napadov, bo lahko prevzela z novim letom „Straža." Vsak napad se mora hitro odbiti, in to bo „Straža" lahko izvrševala, ker bo izhajala trikrat na teden. S tem bo dobil „Slovenski Gospodar" prostora za stvarno tvarino in še bo lažje služil svojemu namenu kot dosedaj. Samoposebi pa se razume, da bo „Slovenski Gospodar" tudi glede odbijanja napadov na svojem mestu, kadar in kjer bo le treba. Listova zgodovina je porok, da tudi v prihodnje ne bomo zbežali in se uklonili pred nikomur. Toda četudi je kak list izborno pisan in četudi zastopa dobro stvar, vendar razširiti ga morejo samo njegovi prijatelji z neumorno agitacijo. Sedaj ob novem letu je čas za agitacijo. Pripeljite v naš tabor nove naročnike. Kesali se ne bodo! Program listu ostane kakor doslej. Nastopali bomo brez strahu, pisali živahno. Za raznovrstnost v listu pa bodo zopet skrbeli naši vrli mnogobrojni dopisniki. Njim smo največ zahvale dolžni za krasen napredek našega lista. To zahvalo jim javno izročamo ter jih prosimo nadaljnega sodelovanja, stvari v korist, njim samim v notranje veselje in zadoščenje. Sedaj smo najbolj razširjen slovenski list na Slovenskem Stajerju. Upamo, da se število naših naročnikov pomnoži. Svoj up stavimo na marljivo agitacijo svojih prijateljev. „Slovenski Gospodar" stane na leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Denar se naj pošilja na naslov: Upravništvo „Slov. Gospodar", Maribor. Stari naročniki naj zapišejo opombo, da so stari, novi, da so novi naročniki. ■ Zelo se je priljubila ljudstvu priloga „Gospodarske Novice." Tudi prihodnje leto bodo jo dobivali „Gospodarjevi" naročniki kakor dosedaj vsakih štirinajst dni brezplačno. Vsebina „Novicam" pa še bo zanimivejša in tehtnejša, ker smo si pridobili novih strokovnjaško naobraženih sodelovalcev. Tudi tukaj nam velja načelo: Ne nazaj, ampak povsod naprej! Na svidenje! Srečno novo leto! | - l politični ogled. j — O položaju. Kakor je to običajno, se bavijo | vsi večji listi v posebnih božičnih člankih o notranjem in zunanjem stanju naše avstrijske politike. V državnem zboru so se zboljšale razmere, ki omogo- Čujejo ustvaritev ministrstva, ki bi naj bilo sestavljeno iz zaupnikov državnozborskih strank. Listi tudi omenjajo, da pri sestavi novega ministrstva pridejo Slovenci, oziroma Hrvati, resno v poštev. Edina zapreka do sestave parlamentarnega ministrstva še je češko-nemški spor. Toda ker leži češkim kakor nem-* škim strankam mnogo na tem, da ne razbijejo seda-njega parlamenta in ga ne dovedejo do razpusta, za to je upati, da bo tudi med njimi prišlo vsaj do začasnega premirja. Glede naše zunanje politike je položaj zelo nejasen. Nezanesljivost Nemčije, s katero smo zvezani, je ojunačila druge države in državice, da se nam zaradi priklopljenja Bosne in Hercegovine kažejo neprijazne, da celo sovražne. Negotovost zaradi bodočnosti se je v zadnjem času! povečala in pripravljeni moramo biti na vse mogočnosti. — Za hmeljarstvo. Zastopniki nemških hmeljarjev so vložili v državni zbornici dne 19. t. m. predlog, naj se sestavi posebna komisija, ki bo preiskovala nazadovanje hmeljarstva. Zastopnik slovenskih hmeljarjev gospod Roblek bo moral hoditi v šolo pri svojih nemško-čeških hmeljarjih. Nemško-češka hmeljarska društva se mnogo bavijo z vprašanjem, na kako podlago se naj postavi prodaja hmelja, ker je dosedanja pridelovalcem skrajno škodljiva in le na korist mešetarjem in kupovalcem. — Nezvesta Nemčija. S krepko roko je naš zunanji minister Aehrental priklopil Bosno in Hercegovino k naši državi. V vseh državah naokoli je zavre-: lo nad to pogumnostjo, Srbija, Crnagora in Turčija so začele celo sablje brusiti, toda Avstrija je stala trdno in ni se ji trebalo bati brušenja sabelj. Toda to je trpelo le tako dolgo, dokler je svet mislil, da je Nemčija naša zvesta zaveznica v miru in boju. Toda prišlo je drugače. V Nemčiji so se zglasili možje, ki so vlado svarili, da se proti Srbiji preveč zavzema za Avstrijo. Spor med Srbijo in Avstrijo le hasni Nemcem, kajti sedafizvozi Nemčija štirikrat več nego poprej. Takoj so sovražniki Avstrije to uporabili. Angleži so liujskali z besedo in denarjem proti Avstriji, ruski minister Isvolski je Aehrentalu očital neodkrito-srčnost, Francija je odklonila med nami in Turčijo posredovanje, italijanski minister Giolitti je objel poslanca Fortisa, ko je v javnem govoru imenoval Avstrijo prvo sovražnico Italije. A Nemčija je šla v, svoji nezvestobi še dalje. Državni kancelar Biilow je sicer javno izjavil, da ostane Nemčija zaveznica Avstrije. A takoj za njim je vstal drž. tajnik Schoen, ki je tajil, da bi Nemčija ponudila pomoč z orožjem. Isto- PODLISTEK. Kratka zgodovina 47. pešpolka. Fr. Drlep. (Konec.) V veliki nevarnosti in od vseh strani že od sovražnika obkoljena bila je zastava 1. bataljona. S požrtvovalnostjo matere, ko vidi svoje drago dete v plamtečih valovih, spustil se je korporal Miha Wu-kan iz radgonskega okraja z nekaj pešci z bajoneti na gručo zastavo obdajajočih Prusov, jih hrabro zavrnil in otel zastavo. Posebno neustrašljivost in hladnokrvnost pokazal je na bojišču Friderik Schwaighofer. Bil jc eden izmed najboljših strelcev. Na povelje, da se je treba pričeti umikati, ta nenadoma pogreša stotnika Dulerja, poveljnika dotične stotnije. Crez 500 korakov šel je nazaj in ga našel na bojišču nevarno ranjenega. Kljub temu, da je bil stotnik precej debel, ga je hladnokrvni desetnik vendar spravil do bližnje sanitetne postaje, da bi ga obvezali. Mislil je, da je tu s svojim ranjencem že v zavetju, kar se naenkrat spet sliši streljanje Prusov. Bilo je treba takoj na noge in spremljal je nevarno ranjenega stotnika celo noč; proti jutru sta dospela v Barduvic, kjer je spravil hrabri desetnik ranjenca v bolnišnico in dobil po 36 urah spet nekaj toplega za želodec. Kot vstrajnega vojščaka nam priča zgodovina tudi tamborja Faleža iz Ješenc, mariborskega okraja, ki je kljub rani na roki še vstrajno daljo bobna! in vspodbujal moštvo, dokler se ni od premočnega krvavenja omamljen zgrudil na bojišču. Vsi ti in še mnogo drugih bilo je odlikovanih in javno pohvaljenih. Po 121etni mirni dobi bila je 5. julija leta 1878 mobilizirana rezerva 47. polka, obstoječa iz 4. in 5. bataljona, in bila tekom osmih dni popolnoma pripravljena za vojsko. Par dni pozneje odpeljala sta se omenjena bataljona po železnici do Oseka, kjer je bil 13. zbor. Dodeljena bila sta tretji gorski brigadi, oziroma šesti peški diviziji, koji je zapovedoval podmar-šal plem. Tegetthofl. Dne 30. julija prekoračile so avstrijske Čete po vojnem mostu pri Brodu Savo. V okraju Doboj je prejel polkovnik pleni. Ki-nart, kot poveljnik 47. rezervnega polka, povelje, razpostaviti oba bataljona v podporo desnega krila glavne kolone. Dne 5. avgusta dospeli so v okraj Koglevice in nato v Maglaj, kjer so slišali prve strele sovražnih topničarjev, ki pa so jih pozdravili z velikim navdušenjem. Proti tretji uri popoldne počile so že prve puške sovražnih kozakov na desno okrilje razpostavljenih avstrijskih čet, kjer sta bila dodeljena tudi 4. in 5. bataljon 47. rezervnega polka. Kritična bila je lega in druge okolščine na bojišču, vendar pa so se po prav malo časa trajajoči bitki pričeli umikati ko-zaki. Ko je polkovnik plem. Ki nart to videl, je zapo-vedal trobiti „naprej!" in kljub temu, da so kroglje padale kot toča, so kmalu dospeli do reke Bozne. Tu so pokrivala tla trupla mrtvih in ranjenih Kozakov, dosti pa jih jo poplavila tudi globoka Bozna. Naši oddelki so ugrabili dve zastavi, dosti orožja in streliva. Od 47. polka bil je tu eden smrtno zadet, eden pa težko ranjen. Enako godilo se jo sovražniku tudi v srednjem in levem okrilju. Fcm. plem. Filipovič je polkovnika Kinarta in 47. rezervni polk z ozirom na bitko pri Magljaju pohvalil tako-le: „Čast mi je, izraziti rezervnemu 47. polku svoje popolno priznanje za tako vzorno vedenje na bojišču in še prav posebno naglašati izborno streljanje in strogo disciplino 4. bataljona." Od moštva bil je odlikovan od 47. rezervnega polka računski podčastnik Matija Kocbek iz Radgone, korporal Andrej Fras iz Cmureka in Še trije drugi podčastniki s srebrnimi kolajnami I. reda, 13 pa s srebrno kolajno II. reda. Dne 6. avgusta povrnila se je rezerva 47. polka proti Caglevicam in dospela 7. avgusta po zelo napornih pohodih v okraj Zepče. Dne 6. avgusta proti 12. uri zapazijo prvo sovražno peško kolono, ki so jo pozdravili na povelje polkovnika Kinarta z živahnim streljanjem dveh stot-nij in enega topničarskega oddelka in se bojevali prav vstrajno do %5. ure zvečer, na kar je došla pomoč, in so se potem z novimi močmi skupno bojevali naprej do 547. ure zvečer. Sovražnik bil je tu primoran se umakniti, in sicer 7-8000 mož in 4 topničarski oddelki. Naše čete ugrabile so dosti streliva, orožja, živeža in še 400 ujetnikov. Pa tudi 47. polk ni ostal brez žrtev, bataljonski adjutant nadporočnik Kubin in trije možje so izdahnili na bojišču, 33 bilo pa je ranjenih, od katerih so še trije kmalu nato vsled ran umrli. Fcm. Filipič je pohvalil vse čete, ki so se udeležile te bitke, in še posebej naglašal hrabrost in pa vstrajnost 47. polka. Presvitli cesar pa je blagovolil proglasiti v kornem povelju za nepopisljivo vstrajnost, hrabrost in hladnokrvnost, s katero se je odlikoval 47. polk na bojišču, svoje najvišje pohvalno priznanje. Današnja števili«« ima „Goapodi r«kc IVovice« l*ot prilogo. Časno je svetoval Billow diplomatičnim potom Avstriji, naj se pobota s Turčijo, in je ta pritisk na nas javil tudi Turčiji. Izredna nesramnost našega zaveznika. Avstrija pa mora sedaj na celi črti i azaj. Pogajati se mora na vse strani, dati si dopasti marsikatero poniževanje, to vse pa radi tega, ker je Nemec naši državi nezvest in škodljiv zaveznik. — Na Turškem so razmere vedno bolj zamotane. Imenoma je sultan vladar, a vso moč ima v rokah takozvani mladoturški odbor. Sultan se mu ne upa upirati, v deželi se odboru pokoravajo, zunanje države se odboru klanjajo in se potegujejo za njegovo naklonjenost. Znano je, da sultan m bil nič hud, ko je naš cesar Bosno in Hercegovino razglasil svojim deželam. Saj so pravzaprav te dežele že itak skozi 30 let spadale pod avstrijsko oblast. A vstal je mladoturški odbor ter začel po Turškem vsled bosanske zadeve ljudstvo hujskati proti Avstriji. Upe-ljal je celo bojkot proti uvažanju avstrijskega blaga. Vsakdo se je vsled tega izpraševal: Iz kakih ljuiiij obstoji ta mladoturški odbor. Zaznalo se je, da so j mladoturški odborniki vsi prostomisleci ali celo od- j kriti prostozidarji, ki imajo edino željo, porušiti po- j lagoma vse altarje in prestole. V političnem in de- j narnem oziru pa so mladoturški odborniki popolnoma j odvisni od Angleške in Ruske. Te dve državi jih pla- j «ujeta, njima Mladoturki zvesto služijo. Ni čuda, da 1 se s sultanom ne razumejo in da pri zadnjih volitvah, ki so se vršile pod mladoturškim uplivom, v ev- 1 ropski Turčiji krščanski kandidati niso mogli vspeti. Mladoturki so prodali svojo domovino tujcem, ki jih plačujejo. Mali politični naznanila. Dne 2 3. dec.: Ministrski predsednik Bie-nerth je bu včeraj zopet od cesarja sprejet v avdi-jenci in sicer zaradi vojaških koncesij (popustitev) Ogrski. — Za naučnega ministra na Turškem je imenovan Ahmed Riza. — Nemški listi poročajo, da je Avstrija pripravljena plačati Turčiji kot odškodnino za Bosno in Hercegovino zahtevane 4 mil. funtov. — Petrograška brzojavna agentura poroča, da se je zastopnikom Rusije pri velevlastih, ki so podpisale trgovinsko pogodbo, naročilo, da naj predložijo danes tem velevlastim okrožnico, ki govori o nazira-nju ruske vlade v vprašanju balkanske konference (zborovanja). — Narodno-demokratični člani ruske dume so sklenili odložiti svoje mandate, ker so sprevideli, da ne morejo nobenih koncesij dobiti v prilog Poljakom. Dne 24. dec.: Zdravje ogrskega trgovinskega ministra Košuta se je tako poslabšalo, da pred dvema tednoma ne bo zapustil postelje. — Delavski svet se je izjavil za vpeljavo monopola vžigalic. Ob enem je sklenil naprositi vlado, naj se socialna zavarovalna postava še enkrat predloži delavskemu svetu. —■ Vojno ministrstvo je z ozirom na socialno-demokraško agitacijo omejilo vstop civilistom v vojašnice. — Indija se pripravlja na revolucijo proti [Angležem. Vstaši delajo z bombami. — Pogajanja med Turčijo in Avstro-O grško so se pričela v pon-deljek. Dne 2 5. dec.: Ruski zunanji minister Izvol-ski bo te dni govoril o balkanskem vprašanju v dumi. Izvolsky izjavlja, da bodo velevlasti aneksijo priznale. — Ogrski ministrski predsednik Wekerle je rekel, da bo koalicijsko ministrstvo v Avstriji sestavljeno do 15. jan. — V Belgradu se govori, da pride tja 40.000 ruskih prostovoljcev, med njimi 2.000 mla-deničev iz najboljših krogov, več generalov, 300 častnikov, 200 vseučiliščnikov. — V ruski državni banki so odkrili velika poneverjenja, ki znašajo nad 120 milijonov rubljev. — Socialno-demokratične strokovne organizacije v Nemčiji so izgubile okoli 80.000 članov. — Angleži in Rusi so zopet zahtevali, naj perzijski šah uvede ustavo. Dne 26. d e c.: Kakor se poroča od merodaj-ne strani, se bodo koj po novem letu zopet pričela pogajanja za trgovinsko pogodbo med Avstro-Ogrsko in Rumunijo. — Kranjski deželni zbor bo sklican najbrž 7. jan. — Na Portugalskem so dobili novo ministrstvo. Predsednik je Campos Henriquez. Dne 27. d e c.: Češki „Narodni Listi" poročajo, da namerava vlada predložiti jezikovni zakon in o razdelitvi okrožij na Češkem. — Staročeški iz-vrševalni odbor objavlja oklic na češko ljudstvo, naj pristopi novi staročeški politiški organizaciji. — Sta-rorusinski listi poročajo, da je vlada načeloma obljubila ustanovitev rusinskega vseučilišča, da bi tako prišla v okom narodnim prepirom na vseučilišču v Lvovu. — Nek dunajski časnik poroča iz Carigrada, da je vest, da bi Avstrija ponudila Turčiji za aneksijo Bosne in Hercegovine kako denarno odškodnino, neresnična. D n e 2 8. d e c.: Na Dunaju je obolel bivši češki minister-krajan dr. Pacak. — Srbska vlada je pristala na predlog Avstro-Ogrske, da se trgovinska pogodba s Srbijo začasno podaljša za tri mesece, to je do konca marca. — Ob Drini sta bila dva avstrijska orožnika,, kakor poročajo listi, od! dveh srbskih kmetov napadena. Streljala sta nazaj in oba napadalca ustrelila. — Na Dunaju se namerava ustanoviti trajno češko gledališče. Naučno ministrstvo se je že pogajalo s profesorji, ki jih namerava nastaviti na laškem vseučilišču, ki bo v Tridentu. V ta namen kupi vlada tam nek boljši hotel. Dne 29. d e c.: Trajno uradniško ministrstvo dobi najbrže zbornica, ko se zopet snide, ako bodo ostali brezuspešni vsi Bienerthovi poizkusi, da sestavi ustavno vlado. — Ruski general Lipovac, ki se je mudil v Belgraclu, je ob svojem povratku izjavil, da napove Srbija Avstro-Ogrski najkasneje črez dva meseca vojsko. — Hrvaška vlada zahteva od ogrskega državnega zbora, da se ji izroči več poslancev srbske samostalne stranke, ki so baje zapleteni v ve-lesrbsko zaroto. — Na perzijskega šaha je bil izvršen atentat. Napadalec je bil preoblečen v duhovnika, da je lažje prišel do šaha. Pravijo, da je šaha ranila kroglja v hrbet. Razne novice. Koleknjte vsa pisma s kolkom: m bratom - V pomoč. * Duhovske vesti. Za kanonika lavantinske škofije je imenovan č. g. Jakob Kavčič, profesor na gimnaziji v Mariboru. Iskreno čestitamo! — Prestavljena sta cč. gg. kaplana: Franc Božiček iz Pil-štanja v Pišece in Franc Planine iz Pišec v Mozirje. * Izobraževalnim društvom, ki še niste pri S. K. S. Z. v Mariboru, sklenite to takoj ter javite gori omenjeni Zvezi svoj pristop. Vsa poštena društva pod katoliško-narodno zastavo Slovenske krščansko-so-cialne zveze! * Slovenci, kolekujte novoletna voščilna pisma in dopisnice z obmejnim kolekom! * Plačilne listke za gostilničarje v korist obmejnega zaklada je založila Slovenska krščansko-so-cialna zveza v Mariboru. Somišljenike prosimo, da zahtevajo povsod te plačilne' listke. Le tedaj, če bo obmejni sklad dobro založen, bo mogoče, obmejno delo raztegniti črez celo mejo. * Izobraževalnim društvom. Ob novem letu vabimo izobraževalna društva, da izpolnijo svoje članske dolžnosti nasproti Slovenski krščansko-socialni zvezi v Mariboru. Vsako društvo se je že prepričalo, kako potrebna je osrednja zveza, in večina društev je tudi dobila to bogato poplačano, kar je morala doprinesti osrednjemu društvu. Nadalje izvršuje Zveza naloge, ki stanejo veliko gmotnih žrtev. Opozarjamo samo na okolnost, da je Zveza v tem mesecu priredila pet socialnih tečajev, ki so vsi spojeni z velikimi stroški. Za to pa bi naj tudi posamezniki kakor društva sama podpirali Zvezo pridno in požrtvovalno. Načrtov, misli, veselja do dela imamo dovolj, le gmotno se godi Zvezi večkrat trda. Društva in rodoljubi, posezite tukaj s svojo roko v pomoč! * Mladinskim organizacijam priporočamo ob novem letu, da agitirajo za naročnike krščansko-na-rodnih listov. Štajerski mladeniči se naj zbirajo okoli „Našega Doma." Organizacije same pa naj imajo naročeno tudi „Mladost", potem glasilo katoliške slovenske akademične mladine „Zora" in glasilo katoliško-narodne srednješolske mladine „Mentor." Vsi trije listi izhajajo v Ljubljani in bodo posebno za predavanja nudili mnogo hvaležne tvarine! * „Straža" se bo imenoval list, kojega prva številka je bila zadnjemu „Gospodarju" priložena.1 Izhajala bo trikrat na teden ter stala za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za mesec 1 K. Gmotna podlaga je utrjena in uredništvo dovolj številno, da bo zmagovalo ogromno časnikarsko delo. Poživljamo društva in somišljenike, da naročajo listy in agitirajo zanj. Listi z mnogoštevilnimi naročniki so najboljše orožje v političnem, narodnem in gospodarskem delu. Liberalci delajo z vsemi sredstvi, da utrdijo in povišajo svojo gospodarsko moč. Sramota bi bila, ako bi mi za njimi zaostajali. List je na vse strani neodvisen, smer bo mu dajal konsorcij, kojemu se lahko pridruži vsak somišljenik. * Za Društveni dom v St. Ilju je daroval č. g.> Skamlec 10 K. Živeli posnemovalci. * Viničarji, hlapci in poljedelski delavci so se lahko že v tem letu prepričali, da se je naš list edini spominjal njihovega stanu in se zanj potegoval. Niti liberalni, niti nemčurski, niti socialdemokraški listi tega niso storili. Se bolj kot dosedaj se bo naš list odslej oziral na vaše potrebe in želje. Mi želimo srečo vsem panogam kmečkega prebivalstva, torej tudi vašemu stanu. Viničarji, hlapci in poljedelski delavci pa nas naj tudi podpirajo s tem, da si naročajo naš list in pridno vanj dopisujejo. * Napredek katoliškega časopisja na Kranjskem je vedno večji. Z novim letom bo prinašal „Domoljub" vsak mesec prilogo „Naš kmečki dom", ki bo posvečen gospodarjem, gospodinjam in dekletom. V „Društ-veniku" pa se bo bavil „Domoljub" z društvenim delovanjem. * Deželnozborske volitve stoje pred durmi. Vsaka stranka potrebuje močno časopisje za volilni boj. Kdor želi zmago Kmečki zvezi, naj agitira za „Slovenski Gospodar", da dobi mnogo novih naročnikov in mu vsi stari ostanejo. Kjer je navdušenje, tam so tudi uspehi, kjer je spanje, tam je smrt. Navdušeno torej na agitacijo za kmečki list. * Katoliška mladina. Tudi na Poljskem se je med vseučiliščniki vzbudila katoliška zavest. Ustanovili so si krščansko-misleči akademiki društvo Polonia, ki šteje že 25 članov. Radost nas navdaja, ko vidimo pri vseh narodih, kako se ravno mladina združuje pod krščanskim praporom. * Orožniki. S 1. aprilom 1909 se bodo upeljale pri orožniškem moštvu marsikatere izboljšave. Imenovanih bo izven terce 25 žandarjev postajevodjem in Za posebno hrabre čine v bitki pri Zepčah so bili odlikovani računski podčastnik J. Lehman iz Lipnice, desetnik Franc Ceh iz ptujskega okraja, enoletni prostovoljec razvodnik Jak. Kramberger iz Ptuja in še šest drugih podčastnikov s srebrnimi kolajnami II. reda. Dne 10. avgusta moral je polk dalje in dospel dne 15. avgusta radi goratih pokrajin po jako napornih pohodih v Bjelalovec, kjer je razpostavil straže. V neposredni bližini Bjelaloveca bil je drugi dan sovražnik od vseh strani z velikimi izgubami premagan. 47. polk bil je kot rezerva; dospel je že po noči do Kozeljaka, kjer je med potom trčil večkrat v sovražne oddelke in sta bila od sovražnih patrulj ujeta tudi dva moža. Dne 17. avgusta dospel je 47. polk z velikim naporom v Slažuj, kjer je počival in drugi dan dne 18. avgusla proslavljal rojstni dan presvitlega cesarja Franca Jožefa I. To je bil dan radovanja, vojaške godbe igrale so cesarsko himno in razne koračnice. Dne 19. avg. bližale so .se avstrijske čete mestu Sarajevo, kjer je po zelo napornih borbah in napadih bila bitka zmagoslavno končana. Ob 2. uri popoldne slišali so se še zadnji streli, na kar pa je zavihrala državna zastava, okrašena z avstrijskim cesarskim orlom, katero je avstrijsko vojaštvo pozdravilo z nepopisnim navdušenjem. Ravno 20 dni je preteklo od časa, ko so prestopile avstrijsko čete mejo pa do pridobitve glavnega mesta Sarajevo. Presvitli cesar poslal je na to fcm. Filipoviču sledečo brzojavko: „Zahvaljujem se vam za naklonjeno darilo k rojstnemu dnevu in izrekam vam kakor tudi hrabrim četam za zopetne izdatne učinke, za toliko požrtvovalnost in hrabrost na bojišču moje najsrčnejše priznanje." Od moštva so se pri polastitvi mesta Sarajevo posebno odlikovali desetnik Janez Zelenko iz Krče-vine pri Ptuju, ki je bil odlikovan s srebrno kolajno I. razr., oddelkovodja Filip Walter iz St. Pavla, Jože Koller iz Lipnice in prostak Viktor Lakič iz Radgone, ki so bili odlikovani s srebrno kolajno II. razreda. Ko je bil po bitki dosedanji poveljnik rezervnega 47. polka polkovnik Kinart imenovan poveljnikom linijskega 47. polka, se je poslovil od rezervnega moštva tega polka s sledečo izjavo: „Podčastniki in moštvo 47. polka! Ob usodepol-nih in burnih dneh stal sem vam kot poveljnik na čelu, a sedaj, ko se poslavljam od vas, vam bodi za vašo hrabrost in možato neustrašenost, za vašo vstraj-no in vzorno vedenje, kar ste vsi v polni meri pokazali v tolikih usodepolnih in burnih trenotkih, — moje pohvalno in odkrito priznanje. Zahvaljujem se vam za vašo hrabro vedenje na bojišču, s katerim ste hrabri sinovi Štajerske priborili vrlemu 47. polku nove slave. Moje iskrene želje so, da pri rezerv. 47. polku ta hrabrost ne premine tudi nikdar v poznejših časih, in da bi mu bila kot do sedaj tudi v prihodnje sreča tako mila. Vsakemu posebej pa še želim, da se srečen povrne k dragim domačincem." Rezervni polk ostal je nato še dva meseca v Bosni in se podal na povelje presvitlega cesarja dne 28. oktobra 1878 nazaj v Maribor. Dospevši do Kazeljaka, naznanil je tačasni generalni adjutant presvitlega cesarja podmaršal Beck novemu poveljniku rezervnega 47. polka, podpolkovniku plem. Detela, v imenu presvitlega cesarja najvišje priznanje. Od Ogrskega Broda do Siseka pripeljali so se s parnikom in od tam po železnici nazaj v Maribor, kamor so dospeli 12. nov. Vožnja po lepi Štajerski bila je zelo veličastna. Na vseh postajah je ljudstvo z burnim navdušenjem pozdravljalo hrabre domače sinove,, v Mariboru pa je bil še posebno slovesen vsprejem. Nadporočniku Kubinu, ki je padel na bojišču v Žepčah, je postavil 47. častniški kor na tamošnjem pokopališču dne 20. julija 1879 primeren spomenik. V Gradcu postavil se je leta 1878 spomenik padlim v tej bitki. Tudi v Mariboru na Kalvariji se nahaja spomenik, ki se je postavil na podlagi ustanove nekega polkovnika kot člana 47. polka, z nemškim napisom :i „V spomin padlim vojščakom 47. polka v bitkah leta 1848, 1849, 1866 in 1878. V času svojega obstanka, to je od leta 1682 pa do danes, je stal 47. polk 259krat na bojišču in je padlo v teh bojih skupaj 116 častnikov, 4395 mož in bilo ranjenih 217 častnikov in 8329 mož. ¡100 postajevodij pa stražmojstrom. Nadalje se bo polagoma dovoljevala večjemu številu orožnikov ženitev. •Doklade se dovolijo vsem imejiteljem zaslužnih križcev, ne pa samo omejenemu številu kakor doslej. Povišajo se tudi doklade za hrano izven postaje. * Iz finančne službe. Cesar je podelil višjemu finančnemu svetniku in finančnemu ravnatelju v Mariboru grofu Ferrari-Occhieppo povodom njegove upokojitvi pašlov in značaj dvornega svetnika. * Dve promociji. V soboto dne 19. dec. sta bila na dunajskem vseučilišču j»romovirana doktorjem modroslovja gospod Josip Mal, član „Danice", zgodovinar in pesnik, ter pisatelj gospod Ivo Pregelj, bivši urednik „Zore", slavist in germanist. * Iz šole. Deželni šolski svet ]e imenoval stalnega učitelja pri Sv. Urbanu pri Ptuju Franca Fink okrajnim pomožnim učiteljem za okraj Maribor-oko-lica. Stalna učiteljica v Teharjih Barbara Zupanek je stopila v začasni pokoj. * Učiteljska mesta. Na mariborski gimnaziji je razpisano mesto učitelja za klasično filologijo, nemščino in slovenščino. Prošnje [do 31. januarja. Dalje je razpisano mesto1 učitelja in šolskega vodje na eno-razredni ljudski šoli pri Sv. Primožu na Pohorju in na 3 razrednici v Vuzenici. Prošnje do 20. januarja. Mesto stalnega ali začasnega učitelja je razpisano pri Sv. Venčeslu, p. Slovenska Bistrica. Prošnje do 31. januarja. * S. K. S. Z. >za Štajersko ima odborovo sejo dne 7. januarja v uredništvu Slov.' Gospodarja. Prosimo vse gospode, da se važne seje gotovo udeleže. * Finančna straža dobi povišanje plače, ki bo znašala za celo državo 4,000.000 K. Mariborski okraj. m Maribor. Tukaj je umrl dne 26. t. m. preč. o. Nazarij Schonvvetter, frančiškan. N. iy m. p. m Tečaj za oskrbovanje dreves leta 1909. Tečaj, ki se vrši na mariborski vinarski in sadjarski Šoli, se deli v tritedenski pomladni, šestdnevni poletni in Šestdnevni jesenski tečaj. Oskrbovalci dreves se zavežejo, da se dajo v okolici svojega bivališča porabiti za vsa v njihovo stroko spadajoča dela. Dnevna plača za to je 2 K s preskrbo ali 3 K brez preskrbe. Mariborski podružnici c. kr. kmetijske družbe se je naročilo, da predlaga primernega moža iz mariborskega okraja za vsprejem v ta tečaj. Prošnje, opremljene s krstnim listom, nravnostnim spričevalom, Šolskimi spričevali in spričevali o praktični uporabi, se morajo poslati do najkasneje 10. jan. 1909 podružnici. Oziralo se bo pred vsem na kmete in kmečke sinove, ki imajo že praktične izkušnje v sadjarstvu. Starost naj bi bila 20—30 let. Znanje nemščine se ne zahteva. Ubožni udeleženci tečaja lahko dobijo iz deželnih sredstev podpore tri krone na dan. m Slov. esperantski krožek v Mariboru otvori meseca prosinca brezplačni esperantski tečaj. Kdor se ga hoče udeležiti, naj pošlje takoj svoj natančni naslov krožeku (ob mestnem parku 1. III.) m Maribor. Služkinja Elizabeta Majer, doma od Sv. Trojice, si je v Mariboru pri Mariji Zeltener iz zaprte Skrinje na prepovedan način izposodila 50 kron vredno srebrno verižico, od Elize Kidrič v Celju eno bluzo in dežnik, ter od Eme Ahačič v Celju en predpasnik. Za to delo usmiljenja je dobila tri mesece težke ječe. — Andrej Kraus, trgovski učeneo pri trgovcu Susteriču, je na svojo roko prodal mnogo blaga, ne da bi o tem šef kaj vedel. Samoumevno, da je tudi denar romal v njegov žep. V zahvalo za to je dobil tri mesece težke ječe. m Sv. Križ pri Mariboru. Pretečeno nedeljo dne 27. dec. je priredilo tukajšnje bralno društvo dobro obiskan podučen shod, na katerem je domači g. župnik v eno uro trajajočem govoru razpravlja) vprašanje, zakaj ljudje izgubljajo vero. K sklepu so mnogoštevilno zbrani navzoči soglasno izrazili svoje ogorčenje nad tem, da se hoče tukaj zraven že obstoječe dobre knjižnice bralnega društva s pomočjo svobodomiselnega dijaškega društva „Prosveta" ustanoviti še popolnoma nepotrebno, brezbožno, protiversko knjižnico ter tako zasejati med tukajšnje verno prebivalstvo zopet nov prepir in razdor. m Kako liberalci razumevajo slogo! Pri Sv. Križu nad Mariborom obstoji že od leta 1887 bralno društvo, katero zlasti zadnja leta kaj živahno deluje tako na zabavnem, kakor na podučnem polju, kakor je gotovo čitateljem „Slovenskega Gospodarja" itak znano. Kakor slišimo, ima društvo tudi precej obširno knjižnico, katere se tamošnje prebivalstvo, posebno mladina, prav pridno poslužuje. Do leta 1906 je bilo to društvo večjidel le na papirju, kajti v celem tem času je baje od leta 1887, torej skoraj celih 20 let, priredilo le kaki dve veselici, o podučnih shodih pa sploh ni bilo ne duha ne sluha. Na občni zbor se je leto za letom zbralo 5—10 ožjih prijateljev, in tako je društvo životarilo naprej. Dne 6. dec. t. 1. se je, kakor je bilo brati v zadnji številki „Slovenskega Gospodarja", Šolarjem priredila šolska cesarska jubilejna slavnost, pri knteri je nastopil kot slavnostni govornik gospod šolski svetnik in profesor Fr. Haupt-man iz Gradca. V svojem govoru je med drugim omenil, knj hoče on v spomin cesarjevega jnbiiei-i storiti. 200 K daruje v ta namen, da dobijo ubogi daljni otroci to zimo opoldne toplo juho; za ta dar mu bodo stariši obdarovanih otrok gotovo vedeli dolžno hvalo. Manj sreče pa je imel gospod šolski svetnik z drugim svojim darom, s katerim je hotel pokazati svojo vnemo in navdušenje za slogo med svojimi rojaki. Cujte in strmite! Rekel je, da hoče poskrbeti tudi za duševno hrano šoli odrasle mladine, za katero „deloma že skrbi tukajšnje bralno društvo." (Tako njegove lastne besede.) „Toda", nadaljuje govornik, „to meni ne zadostuje." Zanimivo bi zdaj bilo slišati iz ust gospoda šolskega svetnika tudi vzrok, zakaj mu to ne zadostuje, med tem ko mu je prej skozi 20 let zadostovalo, ko bralno društvo ni nič ali le malo storilo. Toda to je gospod šolski svetnik modro zamolčal. Menda pa ni to vzrok, ker je društvo na odločno verskem stališču ? Dejal je dalje, da daruje 200 kron za javno knjižnico, katero želi tamkaj s pomočjo društva „Prosveta" (katerega udje so odločni svobo- j domiselci, torej tudi brezverci!) ustanoviti. Potem pa ! je navdušeno zaklical: „Bodimo složni!" In bržkone : zato, da bi sam prvi pokazal, kako mu je s slogo I bridka resnica, hoče zoper že obstoječo knjižnico, ki i je na zdravi, trdni, verski podlagi, ustanoviti drugo 1 — brezversko in protiversko! Se lepše pa je to, da si je gospod šolski svetnik v svojem nadaljnem govoru lepo naprosil može občinskega zastopa in ude krajnega šolskega sveta, da tej brezbožni knjižnici preskrbijo streho. Seveda, ta dva zastopa sta od vernega tamošnjega prebivalstva naravnost zato izvoljena in nimata nujnejšega opravila, kakor da skrbita za streho za take brezverske knjižnice. Kaj ne, g. šolski svetnik? In javno šolsko poslopje, katero si je križevsko prebivalstvo z velikimi žrtvami postavilo v sladki nadi, da mu bodo iz istega prihajali versko-nravno vzgojeni in podučeni, ne pa po brezverskem berilu zastrupljeni otroci, je menda najbolj pripravno za tako brezbožno knjižnico! Kaj ne, gospod šolski svetnik? In taka otroška cesarska slavnost je menda najbolj primerna za take liberalne protiverske ustanove, kakor je ta nameravana vaša brezverska knjižnica! Kaj ne, gospod šolski svetnik? Ti pa, globoko verno ljudstvo pri Sv. Križu, zdaj lepo pod mizo in tiho, potem bo pa sloga že držala! Kaj ne, gospod šolski svetnik? Znajo pa ti liberalci posebno sloge in kompromise kovati! Hudomušneži šepetajo, da je baje gospod slavnostni govornik v svoji navdušenosti za slogo celo pozabil otročiče pozvati, da bi presvitl. jubilarju živio! zaklicali, in je kar s „Prosveto" sklenil. m Jarenina. Nič veselega ne zveste danes od nas, gospod urednik. Pred kratkim nas je zapustil j za vselej starosta jareninskih fantov, Jože Karner, ) ki nasm kot zvest naš pristaš ostane v trajnem spo- j minu. Kdo se rad nanj ne spominja, ko se je kot sedemdesetletni starček, še večkrat sukal na našem gledališkem odru. In med veselim božičnim (zvonen-jem glasil se je mrtvaški zvon. 6 oseb smo zagrebli v enem tednu, med drugimi pa Štefanovo mla'do ženo Gajžler ter mladeniča Feliksa Likavec, katerega mati je še pred 4 Jdnevi tudi ležala rfa mrtvaškem odru. Bodi vsem žemljica lahka!; m Sv. Bolfenk v Slov. gor. Krasno božično darilo v obliki 30 K je dobilo naše katoliško slovensko izobraževalno društvo od okrajne hranilnice pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Iskrena hvala! Živeli posnemovalci ! m Spodnji Gasteraj. Umrl je v graški bolnišnici Jožef Selenko. Sel si je iskat v tujino zdravja, kjer ga je dohitela dne 21. dec. ob !49. uri smrt. Občina je zgubila v drugič velezaslužnega moža. Pokojni je bil dolgo let občinski odbornik in svetovalec, marljiv in zgleden občan, naročnik „Slovenskega Gospodarja", ud kmetijske družbe. Velezaslužni mož ostane nam občanom v vednem spominu. Bodi mu tuja zemlja lahka! m Iz šentiljskega kolodvora. Piše se nam: Vrnem se dne 26. dec. raz mojih kratkih počitnic iz rojstne mi vasii, tako mile in drage, na kolodvor v St. Ilj, da se popeljem od tod v Maribor. Čakalnica bila je precej natlačena. Pride slučajno nek mladenič ter zahteva v slovenščini vozni listek v Slov. Bistrico. Uradnik ga gleda precej časa, konečno ga vendar pozdravi z nekim „Was?" Mladenič mu ne da odgovora. Uradnik je na to res šel, kakor sem bila mnenja, po omenjeni listek, a črez nekoliko časa se vrne brez listka. Zopet vpraša mladeniča, seveda v nemščini, kaj bi rad. Mladenič mu odgovori povsem mirno: „Vozni listek v Slov. Bistrico!" In — svet ne smeji se — uradnik ga še ni umel! In v tem res nemilem položaju je moralo prihiteti temu uradniku par gospodov na pomoč, ki so mu raztolmačili to slovensko tragedijo, in da se to baje pravi Wind.-Feistritz. Take uradnike nam nastavlja južna železnica po našem slovenskem Štajerskem! m Slov. Bistrica. Nova železnica nikakor ni po volji našim Bistričanom. Pa je tudi ta kolobocija čudna. Samo en voz ima za ljudi, tako da če jih pride malo več, pa jih ne more sprejeti. Zdaj po zimi nič ne kurijo; kdor hoče na toplem biti, si mora drva seboj prinesti in sam zakuriti, ali pa doma ostati. Lukamatija jako slabo žvižga, čeravno so drva za kurjavo iz Dunaja naročili, ker pridejo bolj po ceni kot naše domaČe! Vozi pa naš železni, črni konj ta-ko hitro, da ljudje, ki nočejo vlaka na južni železnici zamuditi, grejo rajši peš, ker je bolj „gvišno." In bistriški trgovci vozijo blago še vedno po stari cesti na vozovih, ki imajo pol železna in pol lesena kolesa, kakor poprej, ko še ni bilo lukamatije. Vozniki vozijo ceneje kot železnica; ni se torej čuditi, da je bistriško domoljubje pri koncu, ako se le da kaj prihraniti* Prej tak vik, koliko dobička bo železnica prinesla celi Avstriji, da, še celo Azija in Afrika bodo imeli hasek! Očka Stiger so vagone, ki bodo prišli, množili s tisoči in vse je imelo usta odprta, da zavživa pečena piščeta — katera so pekli očka Stiger. In za te zasluge je Kresnik poplačan; tam, kjer se začne ta cesta, ki se je sramovala iti na Crešnjevec ter so rajši prej skrila v zemljo, tam je postaja po potrebi in ta se bo imenovala zanaprej „Postaja Kresnikova." Ali bode okrajni zastop tudi napis naročil, še ne vemo. Eno je gotovo. Mestna gospoda se bo lahko vozila, če železnica tudi ne bo nesla; vsakokrat mora plačati 40 v in ob novem letu bodo dobili veselo voščilo od železnice: 4000 K. In drugo je gotovo: če se napravi še ena postaja v sredini 1. km, se bo promet iz mesta „postotil." Tedaj bi železnica morebiti nesla! Da se je moralo ravno to pozabiti! m Laporje. Na Štefanovo po večernicah je Simona Brgleza, ki je bil miloščinar naše župnije, ravno pri razdeljevanju miloščine v župnijski pisarni zadela kap ter je Črez dve uri previden s sv. zakrar menti v Gospodu zaspal. Bil je mož blagega, tihega značaja. N. v m. p. I m Siv t. slov. izobraževalno društve v Laporja priredi dne 10. januarja po večernicah v stari šeli poučno zborovanje. Predaval bo g. Goričan o raznih gospodarskih vprašanjih. Gospodarji in gospodinje, mladeniči in dekleta, udeležite se vsi tega gospodarskega zb< rovaija! m Sv. Andrai v Slov. flor. Zahvala. Voj. veteranskemu društvo pri Sv. Andražu v Slov. gor. so v teku tega leta darovali za cesarski jubilejni trak in slavnost sledeči gg: dr. Kronvogel, društv. pokrovitelj itd. 20 K, Mar. Golob pri Vurberga, botra društv. zastave 31 K, Iv, Kerst. Strelec, naduč. ravnotam 22 K, Jak. Kliner 33 K, Jak. Čuček. c. kr. urad. na Dunaju 10 K, Dav. Zupančič, veleposest. v Ptoju, Ig. Pravdič pri Sv. Andražu v SI g po 5 K, Ant. Šamperl, lov. Jož. in Neža Rolla, gostil, po 4 K, J< ž. Kaisersberger terg. dež prid. 3 K 40 v., Ant. Ilešič terg. 3 K 20 v., Vin. Zorko c. kr. poštar, Tom. in Mar. Poš gostil, po 3 K, Jurij Cuček gostil., Jož. Bliš vin. terg. po 2 K 20 v, Peter Zorko društ. tajnik in hornist, Tom. Petkovič po 2 K, Al. Rižner 1 K 60 v., Fr. S:monič 1 K 20 v., Leop. Suhač Obč. P., Jan. Vojsk, Fr. Ilešič, Jan. Čuček fant, po 1 K Juri Jurtela 60 v., Kata Ilešič in Lojza Plesec po v., Vsem blagodušnim darovalcem, podpornim in častnim članom izrekamo tem potom prisrčno »abvalo, ter želimo vsem srečno in veselo novo leto! Odbor. Gregor Druzovič, predsednik. Peter Zorko, tajnik. ""In Sv. Lenart v Slov. gor. Za jubilejno šolarsko kuhinjo so dalje darovali sledeči gospodje ozir. den. zavodi: Posojilnica v Celju 4in. dr. Fr. Kovačič, prof. bogoslovja Maribor 6 K, dr. Fr. Lukman, prof. bogoslovja Maribor 2 K, Jos. Cvihte nabral v Slov Bistrici 1 K Skupaj v tun izkazu '¿44 K 89 v. Vsa nabrana vsota skupaj *78 K 49 v. Vsem velikodušiiim, požrtvovalnim rodoljubom hvala najprisrčnejša! Živeli nasledniki! Spominjajte se ob novem letu „Dru&tv. doma" v Št. Ilju v Slov. goricah. — Vsem pa: Sreče polno novo leto! Št. Ilj v Slov. gor., 28. grudna 1908. Za odbor: Franjo Žebot. ptujski okraj. p Ptuj. Za kandidata v deželni zbor in sicer za volilni okraj Ptuj, Ormož, Ljutomer, St. Lenart, Rogatec, Pobrežje pri Ptuju in Slatina so postavili Nemci našega župana Orniga. p Ptuj. Zahvala. Častiti petorici slovenskih domačih umetnikov: g. o. Alojziju Sedivy, gosli; Fr. Vabič, violoncello; gdč. Anki Schreiner, glasovir, ki je priredila iz človekoljubnih nagibov v prostorih ptujske čitalnice dne 20. jdecembra 1908 komorno-godbeni večer, kojega fcisti dohodek v znesku 101 K 20 v se je podaril v nakup tople obleke revni šolski mladini ljudske šole v ptujski okolici, izrekata naj-prisrčnejšo zahvalo krajni Šolski svet in šolsko vodstvo. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Dno 26. in 27. dec. sta se predstavljali pri nas igri: „Krčmar pri zvitem rogu" in „Nezadovoljni drvar." Obe igri ste jako lepo uspeli. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Nemila smrt je pokosila s svojo neusmiljeno koso Marijo GaŠparič v Sejoncih dne 12. dec. in sina Alojzija šest dni pozneje. Bodi jima žemljica lahka. p Občno bojno dmšt«o v Ptuj i priredi v nedeljo dne 3. j a«. 1809 v fi stilni g. Weiisenst«in*a v Ptuja običajai društveni več« (veselico). i T ¡'i o> (Wirt (uti / ' Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. V ljutomerski okolici se ljudje zelo pritožujejo nad netočnim dostavljanjem poštnih po-šiljatev, kakor sploh zoper celo poštno upravo. Naj bi se v tem oziru nekaj uredilo, 1 Ljutomer. Zadnji čas so zopet začele krožiti vesti o železniški zvezi Ljutomer-Ormož. Stvar bi se naj dognala prihodnje leto. Ko bi le ne ostalo zopet samo govorica kakor že tolikokrat. 1 Ljutomer. Naš okraj je vedno bil zvest „Slov. Gosp." Mimogrede se je ugnjezdilo sicer med nami tudi nekaj ptujskega lističa, toda kmalu je bil razkrinkan in sedaj ga imajo le isti, ki sploh za sprejemanje boljše hrane niso dovzetni. „Narodni List" pa se sploh nikdar ni dopadel našim ljudem, ker so po okraju ljudje že poznali delovanje njegovega urednika. Sicer se v Vučji vasi in novejši čas tudi v Radencih močno trudijo za njegovo razširjatev, toda zaman. Zdravim ljudem taka hrana ne ljubi, če mu ponujajo isto tudi sladki lizuni in zviti izdajice. Prija-jatelji in somišljeniki, mi ohranimo zvestobo in ljubezen svojemu staremu prijatelju „Slov. Gospodarju", izpodrinjajmo njegove nasprotnike in agitirajmo zanj. Vsak njegov prijatelj naj stori kaj zanj! Število njegovih naročnikov naj se zopet poviša med nami! 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Obmejni kolek in vžigalice v prid obmejnim Slovencem prodaja pri nas edino trgovec Jožef Farkaš. Ali se drugi trgovci narodno in versko probujenega gornjeradgonsko-ljuto-merskega okraja sramujejo delati za obrambo svojih obmejnih bratov? Zavedno slovensko ljudstvo, kupuj svoje potrebščine v onih trgovinah, ki se ne sramujejo v dejanju kazati svojega verskega in narodnega mišljenja, zahajaj povsod v prodajalnice, kjer dobiš obmejni kolek in vžigalice v prid obmejnim Slovencem. Svoji k svojim! 1 Gor. Radgona. Dne 30. t. m. je imel okrajni zastop plenarno sejo. 1 Kapela. Našega mladeniškega sestanka, ki se je vršil dne 8. dec., so se fantje v lepem številu udeležili. Govoril je mladenič Žebot o organizaciji mladine. Navajal je tri vrste sovražnikov: slabo časopisje, liberalizem in alkohol. Jeden najgrših časnikov je ptujski „Stajerc", zato je dolžnost vsakega vernega Slovenca, da ga zatira, kjer ga more. Velika nesreča za naš narod je liberalno učiteljstvo, ker nima srca za mladino. Nasproti pa je krščansko misleče učiteljstvo pravi blagor za narod. Mi Kapel-čani smo lahko z našimi učitelji zadovoljni. Najhujša nesreča za ljudstvo pa je alkohol, ki pokvari človeka dušno in telesno. Kdor se vda alkoholu, je siromak celo življenje. Mladina bi naj ne iskala zabave v alkoholu, ampak v izobrazbi. Izobrazuje se pa lahko v bralnih in izobraževalnih društvih, mladeniških in dekliških zvezah. Pri nas že imamo Mladeniško zvezo. Želeti bi bilo, da bi si tudi dekleta ustanovila svojo Dekliško zvezo. Gospod Žebot nam je govoril vsem iz srca in le želeli bi, da bi nas še večkrat obiskal. 1 Gornja Radgona. Dolgo že ni bdo nič brati v Slov. Gospodarju o gornjeradgonskem kmetskem bralnem društvu; gotovo bi si ta ali oni lahko mislil, da spi spanje pravičnega. Da temu ni tako, pač Jmoramo omeniti veselico, zidruženo s tombolo, katero je dne 27. decembra t. J. priredilo kmet. bral. društvo. Zbralo se jo toliko občinstva od blizu in daleč, da so bili prostori Karbaš-ove gostilne popolnoma polni. Gotovo ni bilo nobenemu žal, da je prišel na to veselico, saj je bil vspored tako raznovrsten. Ali ni novoosnovani moški pevski zbor nad vse krasno izvajal 'svoje pesmi, ali še niso dolgo zvenele po naših ušesih pesmi: „Slavčku", „Fanti na vas gredo", „Eno devo" itd. Res na vsporedu ni bilo bogve kakih vratolomnih skladb, ali najpriprostejša pesem je lepa, ako se proizvaja tako, kakor je treba. In v tem oziru novona^topivšemu pevskemu zboru — čast! — Želeti bi le bilo, da bi se pri drugih prireditvah rajši odzval želji občinstva ter z bolj pogostim petjem razveselil ljudstvo. — Kdio se ni divil lepi igri „Najdena hči"? Ali se nismo čudili Irmi (Nežika Osojnik), kako je udano prenašala usodo kot sužnja v Kornelijini (T. Kovačič) hiši? Kdo ni zapazil nevoščljivost in zavist suženj Afre '(T. Hrašovec) in Lize (Marice Zemljič) ? Gotovo ni nikdo prezrl Kar-tažanke Irene (N. Tomažič), kako je ljubila svojo nekdanjo prijateljico. (V vsej hudobiji se nam je pokazala Solima (Ajnica Osojnik), ki se je pa potem zato bridko pokorila. Občudovali smo Hnzo (T Zemljič) in Elmo pfrist'na Pintarič), kako (ste bili pripravljeni vzeti in so učiti Kristusove vere. — Po igri se je vršila efektna tombola, ki je vzbudila veliko smeha in tudi marsikaterega osrečila s krasnimi dobitki. Živili igralke gornjemdgonske „,Dekliške zveze" in pevci kmet. bral. društva! Priredite nam Šo v kratkem kaj tacega! Slovenjjraški okraj. S V Topolšici pri Šoštanju je pri Juvančičevih «morda sinaha svojo taščo. Bil je že dalj časa v hiši nemir in prepir, ki je končal tako žalostno. Morilka se je takoj po izvršenem zločinu sama javila sodniji. Zahtevajte povsod vžigalice: V korist obmejnim Slovencem! Konjiški okraj. k Konjice. „Stajerc" se deli v Konjicah v trgovinah Detitschegga, Baumanna, v trški „veksel-kasi" in okrajni hranilnici. Ali imajo ti dovoljenje za razširjanje te kuge? — Crez božične praznike je s poslopja c. kr. okrajne sodnije visela bela zastava v znamenje, da je jetnišnica brez jetnika. V pondeljek so pa že pripeljali enega tička in bela zastava je šla počivat. k Konjice. Tukajšnji okrajni glavar pl. Leh-mann je nastopil vsled bolezni štirimesečni dopust. Med tem časom bo vodil okrajno glavarstvo okrajni komisar dr. Alfred pl. Ehrenwerth. k Konjiška okolica. Pred nedavnim časom bil sem v trgovini nemškutarskega trgovca, pa mi pravi da je iz Kmečke hranilnice izginilo 30.000 K — vkra-deno ali poneverjeno. Pravim mu, če jih je kdo odnesel, je bil gotovo nemškutar, ne pa pošten slovenski kmet, in vtihnil je. No, tisto pa tako vemo, da je nemškutarjem že davno pamet vkradena. — Pretekli četrtek pred božičem pa mi jokaje pripoveduje nek;', kmetica s prihovske fare, da so ji v okrajni hranilnici povišali obresti za vknjižen dolg od 5% na 514% ravno sedaj, ko je kmetu tako huda za denar, češ, po celem svetu so se obresti zvišale. Ko pa jim pravi: bom pa drugje dobila, pa vas plačala, tedaj so pa vsi trije uradniki prosili, naj tega nikar ne stori, saj bo po novem letu zopet po starem. Kmetje, sedaj veste, kje je treba tem ljudem stopiti na prste, da zacvilijo. — Govori se, da misli tudi okrajna hranilnica spremeniti pravila po vzgledu bistriške okrajne hranilnice. Slovenski odborniki, udeležite se seje in glasujte proti! k St. Jernej pri Konjicah. Tu so mislili konjiški liberalci ustanoviti posojilnico iz političnih namenov, pa jim je spodletelo, ker smo kmetje spoznali, kam pes taco moli. k Žiško bralno društvo ima na Novega leta dan po večernieah svoje občno zborovanje z običajnim spi redom. K mnogobrojni udeležbi vabi vljudno Odbor. Celjski okraj. c Občina Kokarje v Savinjski dolini je sklenila soglasno*oster protest proti postopanju nemških vse-učiliških rektorjev nasproti slovenskim dijakom in resolucije, jv katerih zahteva slovensko vseučilišče v Ljubljani; ugovarja, da bi se lašjko vseučilišče ustanovilo prej nego slovensko in povrh še v Trstu in odobrava opoziciohalno stališče „Narodne zveze". c Savinjska dolina. Po Savinjski dolini se še vedno nahajajo dvojezični napisi, tako n. pr. tudi v Mozirju. „Slovenski Gospodar" je dne 17. grudna ožigosal „Bierhalle" in „Hotel zur Post." In kaj se je doseglo s tem? V soboto dne 19. dec. je neka oseba v hotelu izjavila proti množici gostov: ja, naši so že rekli, da bodo sedaj odstranili — slovenski napis — gujte! — in ostane samo nemški, saj od kmetov tako nimajo nič! Torej samo kmet je slovenski, kaj pa pristaši Narodne stranke, ki zahajajo v gostilno, so li ti res nemčurji? c Savinjska dolina. Življenje je čudno! ;Mislili smo, da bo po hudih volilnih bojih trpel Slovenski Gospodar na svojem ugledu in na svojih naročnikih v naši krasni dolini. Toda ravno nasprotno! Le par mesecev je trpelo slepo sovraštvo, in sedaj tudi roka najhujšega nasprotnika rada sega po Vašem listu. V /celjskih listih se Jiberalci drug drugega kadijo. Vaš list pa pripoveduje vsem, tudi domišljavim liberalnim učiteljem, ki se sedaj selijo v socialde-mokraški ,tabor, bridko resnico. To ljudem dopade, liberalci pa se boje vaših udarcev. Slov. Gospodar se danes v Savinjski dolini več upošteva, kakor kedaj poprej. Pa je tudi celjski okraj dobro urejevan, in novic najdemo y njem več nego v celjskih listih. Prijatelji, podpirajmo list z dopisi in agitirajmo za njega. Korajža velja! c Mozirje. Naše kat. slov. ¡izobraževalno društvo je imelo dne 13. t. m. svoj prvi redni občni zbor. Iz poročila tajnikovega je razvidno, da je društvo vrlo napredovalo. Ze prvo leto svojega delovanja je priredilo sedem gledaliških predstav, nabavilo si je lepo knjižnico, iz katere se je prebralo blizu 1500 knjig. To je dokaz, da mladina rada čita in da se pridno izobrazuje v socialni stroki. Društvo ima pridne fante in dekleta, ki so spretni igralci, kar se je pokazalo pri zadnji igri „Mlinar in njegova hči". Društvo ima tudi svoj 'tamburaški zbor, ki zelo dobro uspeva. Blagajnik poroča o društvenem stanju. Društvo si je nabavilo nov gledališki oder in Čital-niško opravo; vkljub temu, da je imelo veliko stroškov, ni bilo primanjkljaja. Društvo je imelo veliko dobrotnikov, ki so darovali društvu razna sredstva. V odbor za prihodnjo leto so bili izvoljeni sledeči: Ivan Cesar, predsednik; Matija Mrzlak, njegov namestnik; Fran Gosak, tajnik; Franc Brdovnik, njegov namestnik; Ant. Lekšo, blagajnik; Fr. Strucelj, njegov namestnik1; Ivan Kač, knjižničar. Pregleden valca računov sta Fortunat Skruba in Jurij Erzenič-uik. Društvu želimo v prihodnjem letu veliko uspeha^ c Rečica ob Savinji. .Ustanovni shod dne 20. t. m. je pokazal, kako pametna je bila misel, ustanoviti šolo kršč. socialnega stremljenja ¡v župniji, ki (je po številu duš največja v gornji Savinjski dolini. Navzlic slabemu vremenu se je zbralo nad ,50 vrlih mož, mladeničev 'in mladenk. Počastilo nas je tudi zastopstvo izobraževalnega društva v N^azarjihi s svojim neumornim organizatorjem na čelu. Sklicatelj otvori shod z veselo nado, da bo izginila vrzel, ki bi postala ¡v doglednem času nevarna, če ne pogubna za našo mladino, zlasti možko. Stvar, ki se je po vsem Slovenskem sijajno obnesla, pri nas ne bo brez sadu. Priprosto, pa piodonosno je gibanje in delovanje izobraževalne organizacije. Njen cilj je: iz drage nam mladine vzgojili plemenite in izobražene, katoliške in narodne, delavne in vstrajnel Jmladeniče in mladenke. Izobraževalno društvo hoče ohraniti in gojiti v svojih članiii veselje do življenja, ki je neobhodno potrebno za nravstveni in gmotni prospeh nar rodov. Društvo nalaga delo, skrbi pa tudi za razvedrilo, uči porabiti čas, denar in duševne kot telesne moči v najboljše namene. Ker mu je smoter blagor naroda in zasebnika, zato uporablja družbo in posameznika za obrambo in napredek. Ne sili v politično gibanje, pač pa pripravlja člane za politično življenje; v /tej izobraževalni šoli so tri učiteljice: črka, živa jbeseda in izkušnja. Novo društvo hoče pripomoči, da se maše ljudstvo zave, kaj tirja od njega življenje, naj bo in ostane katoliško-yerno, slovensko-natbdno, telesno-zdravo, Igospcjdarsko-trdno, sploh pa srečno. Nato pozdravi zborovalcei Jv imenu nazar-skega bratskega društva veledelavni p. Anzelm. Govoreč o napredku izvaja: beseda napredek zahteva le dober pomen; slab napredek je nazadovanje, laži-napredek. Najimenitnejši napredek pri človeku je pač: um bodi vedno bistrejši, plodovitejši, srce vedno blažje; pa tudi gmotno stanje bodi vedno ugodnejše z ozirom na drugi del našega bitja, na telo. Za vsak napredek je kajpada treba sil, a le /v slogi je moč, v skupnjosti, vzajemnosti; v združenju. ¡Vspeh skupnega dela je večji, ko vsota vspehoy posameznega dela. Ce ne budemo delali roko v roki, če ne bodemo navduševali drug drugega, smo (kmalu proč, če se pa družimo k skupnemu mišljenju in delovanju, bo naša moč velikanska. Naš narod je majhen in ubog narod, ali mogočen narod. Tur&ke čete nas /niso podjarmile, nemški naval nas je teptal, » ne poteptal, vlada nas je odrivala in pozabljala, a ostane* mo ji vedno v spominu. Toda pritiski od zunaj so tako številni in močni, da moramo slednjič omagati, če se i naš odpor ne podvoji in potroji, Mlač-nost in popustljivost in 'nedelavnost ter nesloga, to je bila dozdaj naša nesreča. Torej le vkup, le vkup, uboga gmajna, pa ne k vešalam, ne k meču, ampak k .delu in izobrazbi, to se pravi k smotrenemu delu, ki dela železne roke, ¡jekleno voljo, pa mehko in blago srce! Društvo na pravi podlagi, kat. slov. izobr. društvo! Pruštvo na narodni podlagi, iki jo tvorijo velikanski kameni kat. cerkvenega mišljenja in prepričanja. Tako društvo je električna luč, ki zasveti tudi v temo nezavednosti, verske in narodne. Društva vstajajo, rastejo, cvetejo: mladina dobiva pogum, strast gine, kreposti se množijo, lepa prihodnjost se nam bliža. Namesto kletve — petje, namesto pijančevanja — branje, namesto tepeža — telovadba, "mesto pohajkovanja delo in učenje. Stariši, vzdramite se, v društvu odložite polovico jarma — vzgojo odrasle mladine. Mladina ijioče in mora biti Vesela; dajmo ji poštenega veselja, in izginilo bo krivopotno. Mladina čitaj, mladina poj, mladina uči se! Mladost je norost, se pravi. Jaz pa pravim: to ni povsem res. Mladost je pripravljena za norost, če ni stvari, iki bi to žilavost pri mladini obrnila v dobro smer: krepiti um, blažiti srce. Knjige, predavanja bogatijo um; petje, prijazno občevanje, lepi vzgledi pa blažijo srce. Učelnci kat. slov. izobr. društva ne poznajo surovosti, kjer pa te ni, tam je blago srce doma. Vrlo torej, plemenita kat. slov. socialna četa napreduj, druži se, beri, uči se, bojuj se in zmaguj, v kar po-mozi Bog in vaša požrtvovalnost. — ¡Ko se prebero pravila, določi članarina, pristopijo mailodane ivsi navzoči. V odbor so izvoljeni: možje Fr. Rakun, župan; Fr. 'Stiglic, Ant. Turnšel<, trjgovca; Jv. Vajd^ občinski sluga; mladeniči Janko Bider, poslovodja; Ant. Jamnik in Matija Irmančnik. Društvo se pri-druži K. S. Z. v Mariboru. Dobremu začetku naj sledi najboljši konec - a še le vi daljni, daljni bodočnosti ! c Dobrna. Prisiljeni smo zopet vsled nasprotnega izzivanja govoriti o naših razmerah ter pokazati danes na žalosten konec politike Hazenpihlovega Avguština, kakor ga imajo sedaj pred očmi dobrnski Slovenci in posilinemci. Mož jo je zavozil tako, da ga njegovi lastni pristaši preklinjajo. Dokler je imel denar in je plačeval, da je tekio po mizah, so vedno lačni in žejni povsejsilinemci lizali Avguštinovo vino in pivo in se mu prilizovali. Sedaj, ko je zmanjkalo cvenka, se skoraj nikdo ne zmeni zanj. Poskrbel pa je Avguštin, da se mu še povrh smeji cela Dobrna. Bilo je dne 2. dec. in kot ognjevit fajerberkar hotel se je s svojo družbo postaviti in do sitega nahajlati pri — Orozlu. Izdal je povelje: v fajerberkarsko sobo ne sme noben Slovenec in tam se ne sme govoriti slovenski. Povrh ni bil Avguštin daleč proč, ko se je govorilo med povsejsilinemci, da bo ta in to Sloveneq tisti večer tepen. Pa možakarji s Hazen-pihlovim Avguštinom vred so pozabili, da je Orozi sedaj lastnina posojilnice na Dobrni. Zgodilo se nekaj, na kar Avguštin gotovo v svojem življenju ni nikdar mislil. Lastni pristaši so ga na zahtevo Slovencev morali spraviti iz sobe, kakor je tudi par sitnih lajerberov bilo postavljenih na — luit! To je bilo smeha, ko so bili v sobi namesto fajerberkarjev sami Slovenci. Sploh je bilo obnašanje nekaterih fajerberkarjev tisti dan takšno, da je načelnik Kirbisch pred časom zapustil svoje podložne. O vseh rečeh iz usmiljenja nočemo govoriti. Za Avguština pa letošnji december ni srečen. Komaj je minil teden od tistega zanj neveselega večera, moral je iti izpod Orozlove strehe, pod katero je doživel toliko veselih, nazadnje pa žalostnih ur. Prijatelj Peter Okroschnik mu je prepustil tiho kamrico, kjer sedaj premišljuje minljivost vsega posvetnega. Kakor če se utrne zvezda na nebu in pade v temo, enako je minila slavna slava Hazenpihlovega Avguština. Ko bi ne bilo tako slabo vreme, bi jokali za njim, pa saj smo pred nedavnim Časom napovedali tak konec. Moralo je tako priti in prišlo je. c iS v. Peter v Sav. dolini. V letošnjih Mohor-skih večeriiicah opisuje jako zajiimivo pisatelj vodstvo občine iu posojilnice v. vasi Smarjeta na Kranjskem. Vodstvo je bilo namreč v irokah napredujakov, kateri so vso pozornost obračali na to, ua ni denar ležal v kaki nogavici zavezan, ampak da je bil vedno živahen promet v ujihovih gostilnah in trgovinah. Največja skrb naprednjakov je bilo pa blagostanje občanov, in zaradi te „neizgruntajne" skrbi naprednjakov je prišla skoraj polovica najboljših posestnikov kmetov ob kmetije ter so se radi ali neradi morali podati v koče, katere so imeli za gostače. Ko je bila že cela vas žrtev teh „ljudskih prijateljev", se je vendar našel mož, ki je prijel pero in opisal voditelje posojilnice navprav laskav način ter je poslal svoj dopis v no,vina. Ko sem prebiral te vrste, mi je prišla nehote na misel naša Kmečka posojilnica, katero so v mrzlični in nervozni hitrosti osnovali naši, za napredek občine nad vse „neskrbni" napred-njaki, kateri sestojijo iz jako lepe ¡šestperesne deteljice, namreč: iz enega kramarja, «fenega godca, bivšega kovača in pa bivšega piskromojjstra. Dva kmeta sta pa privzeta zato k tej odlični družbi, da tvorita (najspodnejša dva peresa pri detelji, da se namreč stekajo spokorne (solze gornjih štirih peresc na spodnja dva, kar baje njima jako ug)aja. Da, srečni smo Sentpeterčani, ki imamo ne le tri, temveč celo šest tako odličnih mož v načelstvu. Tako upamo, da bodemo še hitreje delali korake na potu napredka, katerega smo po mislih našega gospoda učitelja jako potrebni, kakor se je tudi izrazil pri nekem slavnostnem govoru: da smo namreč Sentpeterčani deset let vzadi za naprednimi Gotovljani, kateri so že pred devetimi leti 'bili tako napredni, da so pustili, da se je hlevski gnoj razirošen na njivi sušil, ker se na ta ¡način dobi jako lepa in pa cena stelja. Ta napredni strokovnjak v gospodarstvu je steblo gori imenovane deteljce. Imamo pa tudi pri nas jako vsiljivo osebo, namreč Zajca, kateri pa ne mara ne troperes-ne njivske deteljce, še manj mu pa diši šestperesna liberalna detelj ca, ampak diši mu povzročiti preobrat pri prihodnjih občinskih volitvah, da bi prišla njegova ljubezniva deteljica na konja, potem bi tudi Zaje gotovo bolj mirno spal. Pa dragi bivši posili-Nemec, mi kmetje smo si dobro zapomnili vzorno gospodarstvo p,osili/nen](škega „paša", tkai,erem|u ste tajkratni njegovi privrženci vse dovolili. Dragi mi kmetje, spomnim vas tukaj na pravljico O dihurju, kralju kuretine, kateri je jako modro vladal v kurjem kraljestvu, dokler se mu ni oglasila! zelja po petelinovi krvi. Ko se ga je pa polastila krvoločnost, si ni mogel drugače pomagati kakor s tem, da je začel svoje ministre-peteline daviti in jim piti rudečo kri. Tako bi se (tudi nam godilo, ako bi nad-nami takšni ljudje vladali. Ker ^a imamo pri nas, hvala Bogu, kmete-možakarje. na katere smo lahko ponosni, in kateri zaslužijo vse našo zaupanje, si bomo izvolili možer kateri bodo res skrbeli za blagor lobčine, ne pa sa^-mo za velikanski promet v krčmah in šnapsput kah. — Celjski liberalni listi imajo pri nas dtva mlada dopisnika. iTo sta pomožni učitelj Žagar in dijak Filip Uratnik. Mladiča ne bodeta nič dosegla. c Sv. Peter v Savinjski dolini. Svojim (očem nisem verjel, .ko sem bral v dveh Številkah Slovenskega Gospodarja zaporedoma, da se je vdeležil agitacije in volitve proti krščansko-mislečim možem v Grižah naš podloški Sedmine*:. Torej tako daleč si že dragi moj na potu napredka. Komaj sva se otresla sramotnega imena ^posilinemca", katerega /sva si «astno prislužila s tem, da sva bila pcfcorna sluga nekdanjega Lenko-paša, kateremu sva slepo pot skala nemškutarski občinski voz naprej, \jn že zopet delaš nove nespiametnosti, ne le v domači občini, ampak hodiš še po drugih okrog. Kot tvoj prijatelj te ljubeznji-vo posvarim: varuj se moj dragi, da ne bodeš bridko enkrat obžaloval. Ne vidiš nič, v kaki tovaršiji da si? Spomni se samo na bivšega "kovača, sedaj poštnega hlapca. Poglej v bližnji trg! Ali jsi res popolnoma oslepel, da ne {vidiš nič? In pa ti Fli§, vzemi večernice v roko ter premisli, k^ko izvrstno se je godilo Stankotu v Smarjeti, ki je stradal in stradal, samo, da je Albin lahko potem y Ameriki pošteno Živel za njegove pristradano denarce. Torej š» enknrt opomin za novo leto. Bodita pametna obadva, jaz sem se že spametoval ter sem zvest pristaš Kmečke zveze, ker nemčurstva sem se otresel, liberalc pa bili nečem, in to tudi Vama iz vsega srca želi: Uga-nita kdo. c St. Pavel pri Preboldu. Odlikovanje. Gospod Norbert Zanier iz St. Pavla pri Preboldu je bil sedaj meseca decembra zopet za razstavljena vina lastnega pridelka odlikovan, in sicer na internacionalni razstavi v Presburgu na Ogrskem s prvim darilom, namreč z diplomo in zlatim častnim križem s krono; to je letos že tretje odlikovanje s prvim darilom, za kar mu iskreno čestitamo. c Sv. Pavel pri Preboldu. Dne 2. dec. 1908 obhajala se je tukaj, kakor je že poročal „Slov. Gosp.", jubilejna cesarska slavnost. Za Sv. Pavel pa je bila ta slavnost še posebno znamenita. Pred slovesno sv. mašo so se namreč po kratkem nagovoru blagoslovile dve krasni šolarski zastavi, ena za dečke, druga za deklice, kot spomin na to izvanredno slavlje. Zasluga, da so se mogle nabaviti res dve umetno izdelani zastavi, je pred vsem tukajšnjega vrlega, za vse lepo in dobro vnetega gospoda nadučitelja v pokoju J. Vidica. On sam je prevzel vso skrb in trud ter začel nabirati prostovoljne prispevke pri svojih nekdanjih šentpaveljskih učencih in prijateljih. Nabral je res lepo svoto 177 K, za kar mu naj bode na tem mestu očitno izrečena najprisrčnejša zahvala. Toda ta svo-ta vendar še ne bi bila zadostovala za nabavo tako umetnih zastav, da jih ni dična gospa Marica dr. Vi-diceva na Dunaju lastnoročno izdelala. Denar se je namreč porabil samo za nakup blaga in podob. Za ves njen požrtvovalni trud in za olepšanje naše veličastne cerkve vsled teh dveh zastav izrekamo ji odkrito priznanje in najtoplejšo zahvalo. Pri slovesnem blagoslavljanju so sodelovale kot kumice gospa Val. Cvenkl namesto obolele gospe mame Ane Zanier in gospa Ana Vidic, katere so pripele zastavam krasne od njih samih kupljene trakove. S tem svojim blagim činom so zelo povzdignile celo slovesnost in gotovo veliko pripomogle, da ostane otrokom v trajnem spominu. Najprisrčnejšo zahvalo pa moramo izreči tudi vsem blagim darovalcem in sicer: g. Anton Fischer, župnik v Mozirju, 10 K; g. dr. Franc Vidic, urednik drž. zak. na Dunaju, 10 K; g. Oton Vidic, c. kr. sodni tajnik v Celju, 10 K; g. Josip Vidic, nadučitelj v pokoju v St. Pavlu, 10 K; č. g. Mihael Plešnik, župnik v St. Pavlu, 10 K; Č. g. Vinko Kolar, farni provizor v Reki, 10 K; č. g. Jernej Burkle, župnik v Dobji, 20 K; gospa grofinja Thun v St. Pavlu na letovišču, 20 K; gospod Norbert Zanier, veletrgovec v St. Pavlu, 10 K; g. Franc Piki, trgovec v St. Pavlu, 5 K; g. Rud. Potočnik, c. kr. sodni adjunkt v Idriji, 5 K; g. Janko Zotter, nadučitelj v Gomilskem, 5 K; g. Marschitz, nadučitelj v Braslovčah, 5 K; č. g. župnik Matija Skorjanc v St. Janžu na Dr. polju, 10 K; gospa Katarina Vedenik, gostilničarka v St. Pavlu, 2 K; za trakove: kumica gospa A. Zanier 20 K, kumica gospa Ana Vidic 20 K. Se enkrat najprisrčnejša zahvala in stoterni Bog plati! c Dramlje. Razveljavilo je okrajno glavarstvo dne 11. dec. volilne imenike za nove občinske volitve. Za župana je to letos že četrti nos, ker se pusti od tajnika Jarnoviča slepo vladati. Prvi nos je župan dobil, ko je namestnija meseca julija razv-Vjavila spomladanske volitve; drugi nos, ko je okrajno glavarstvo dne 30. avg. z žandarji zabranilo, da niso prijatelji Narodne stranke izobraževalnega društva pred rojstvom zadušili; tretji nos, ko je zopet namestnija zavrgla prepoved občinskega zastopa, da ne sme prositi kaplan za prostovoljno bernjo: četrti nos ima župan za zopet slabo sestavljene imenike. Ali nočete, oče župan, tajniku naročiti, naj rajši dobro opravlja občinske posle, kakor da se vtika v reči, ki ga nič ne brigajo?! On je občinski služabnik; plačuje ga vsa občina s svojimi davki; tudi vsi, ki nismo liberalci, moramo za njega plačevati. c Dramlje. Izobraževalno društvo ima svoj shod na dan sv. Treh kraljev. c Sv. Miklavž nad Laškim. V kratkem priredi naše izobraževalno društvo tombolo in poučni govor o živinoreji. c St. Jnrij ob juž. žel. Katoliško bralno dru- S štvo v St. Juriju ob juž. žel. želi vsem Članom, podpornikom in prijateljem srečno novo leto! — Odbor. I c St. Jurij ob juž. žel. Požarna bramba oko- i lica St. Jurij ob juž; žel. želi vsem društvenikom in i dobrotnikom društva veselo novo leto! — Načelstvo. i c St. Jurij ob juž. žel. Volilci občine trg St. Jurij ob juž. žel., pozor! Imenik volilcev občine trg j St. Jurij je postavljen že na ogled od 27. dec. in bo | razpoložen do 10. jan. Vsi davkoplačevalci, poglejte, j če ste vpisani v imenik, drugače ne boste smeli vo- j liti, Če niste vpisani v imenik. Torej še enkrat pozor j na imenik! c Šmarje pri Jelšah. Dne 28. t. m. umrl je nek- ' daj daleč okoli znani gostilničar in mesar Karol Ja- ; godič ml. v gostilni gospoda Grada, h kateremu je na Božič še sam prišel. N. v m. p.! c Gornjigrad. Naši liberalci radi govorijo o blamažah. Ko bi le svoje strahovite blamaže hoteli videti. Ali ni to blamaža, če skupščina okrajnega zastopa da odboru krepko klofuto s tem, da mu noče potrditi računov za leto 1906 in 1907? Natančne podatke o tem krasnem računu bomo prinesli, ko bo zopet skupščina, kajti zadnja skupščina ni odboru potrdila računov. Ali ni to blamaža za liberalce, da so nameravali sklicati protestni shod zoper Nemce in pozivati k bojkotu, ravno med tem je pa tista liberalna stranka naročila svoje potrebščine za teater v Neu-Rup-pinu od Prusov, ki so največji sovražniki Slovanov. Ko bi to kupili vsaj pri avstrijskih Nemcih, ne — naši liberalci hočejo plačevati v rajhovskih markah. Ali ni to za liberalce blamaža, ko so naenkrat trdili pri svoji posojilnici, da izplačajo hranilne vloge le tistemu, na čegar ime se glasi knjižica, dasi je to zoper vsa pravila, a ko se jih je malo postrašilo z advokatom, so si pa koj premislili. Ali ni to blamaža, da še dosedaj ne pokažete pri posojilnici računski zaključek za leto 1907? Nadalje! Zakaj molčite o tem, gospodje od občine, kako ste sestavljali volilni imenik za občinsko volitev? Učitelja, ki je bil komaj mesec dni v Gornjemgradu, ste takoj vpisali; kaplana, ki je bil tedaj že 14 mesecev v občini, ste pa izpustili. Ravno tako so „pozabili" na odličnega častnega občana, mil. knezoškofa ljubljanskega, in so ga izpustili. Ko bi prem. gospod knezoškof ne imel preveč važnejših opravkov, gotovo bi vam v zahvalo vrnil diplomo. Se boljše! Reklamacijska komisija je smatrala dva sodna oficijanta, ki ne plačujeta nobenega osebnega davka, za c. kr. državne uradnike in jih je sprejela v volilni imenik. Ja, ja! c Izobraževalno drnštvo v Št. Petra v Sav. dol. vabi na veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 3. januarja 190b ob 3. uri popoldne v prostorih g. Alojzija Šribarja v Dobrteši vasi. c Sv. Jnrij ob Jaž. žel. Katoliško bralno društvo pri Sv. Jurija ob juž. žel. ima dne 10. januarja 1909 po večernicah svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v spodnji dvorani na Kukovičevem. Po občnem zboru je tamburanje in petje. Vstopnina je prosta. Vsi udje in prijatelji društva se k mnogobrojni udeležbi uljuilno vabijo. Odbor. e Kmetijsko kat. izobraževalna drnštvo na Frankolorem priredi poučni shod v nedeljo dne 3. prosinca 1909 v sobi občinske pisarne. Na shodu bode predaval potovalni učitelj g. Goričan o kmetijstvu. K obilni vdeležbi uljudno vabi predstojništvo. c Št. Jnrij ob Juž. žel. Podružnica c. kr. kmet. družbe v Št. Juriju ob juž. žel. vabi vse cenj. člane in prijatelje podružnice na svoj III. redni občni zbor, ki se vrši z običajnim sporedom dne 10. prosinca 1909, ob 1. uri popoldan v dvorani g. Al. Nendl-a v Št. Juriju ob j. ž. Vrši se tudi podučno predavanje dež. potovalnega učitelja g. Martina Jelovšek. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno Vodstvo. c Ustanovni zbor „Izobraževalnega drašiva" pri sv. Emi je izvolil sledtči odbor: predsednik Anderlič Janez, posest, podpredsednik č. g. župnik Jožef Plepelec, tajnik Jurij Kovačič, tajn. nam. Žolger Franc, blag. Fraic Gril, blag. nam. Drofenik Valentin, knjižn. Franc Ogrizek, revizorja: Anton Ogrizek, stud. iur. in Matevž Strašek. Poročilo prihodnjič. Brežiški okraj. b Malikamen. Smrt ne izbira, temveč od kraja pobira kakor pač zavihti svojo koso. Tu pade pod njo dozorela trava, tam zopet nežna cvetka v najlepšem pomladnem cvetu. Tako je tudi tukaj nemila smrt pobrala pridno, krščansko deklico, Marijo Radaj, v najlepši mladostni dobi, staro 24 let. Ob odprtem grobu so ji zapele pevke: „Na grobeh" in „Nad zvezdami." Ob tvojem grobu, draga Micka, žalujejo posebno stariši, katerih up in tolažba sta s teboj vred pokopana v hladnem grobu; dalje žalujeta brata, ki sta s teboj izgubila ljubo, edino sestro in sploh mlad'na drago tovarišico. Mi ti pa kličemo: Mirno spavaj, draga Micka! b Pismo s slovenskim naslovom me pride po svetu ? Nedavno jeizAmerike došla razglednica, ki na naslovni strani razun pečata ni imela nič drugega nego besede: Gospod Alojz Kalina, hotelir na Griču pri Brežican. Čatež." Ako pa pri nas oddaš pismo naslovljeno v Jarenino, Vuzenico, Konjice itd., bo pa hodilo Bog vedi kje po Galiciji, Bosni in po Češkem, samo v prave roke ga naši vzorni nemškutarski, poštni uradniki ne znajo spraviti! b Sv. Vid pri Planini. V nedeljo dne 27. dec. smo imeli zopet dve gledališki predstavi, kateri je priredilo tukajšnje Gospodarsko bralno društvo, in sicer se je igrala igra „Lurška pastarica", katero so predstavljale mladenke Marijine družbe, in igra „Krčmar pri zvitem rogu", ki so jo predstavljali mladeniči tukajšnje Marijine družbe. Obe igri sta se vrlo dobro obnesli. Soba je bila natlačeno polna. Vsem igralkam in igralcem izražamo tem potom najiskre-nejšo zahvalo za njih trud in požrtvovalnost. Pa tudi preč. gospodu župniku in duh. svet. se še posebno zahvaljujemo za njihovo veliko požrtvovalnost in trud, ki so ga imeli zraven. Od naših vrlih igralcev in igralk pa pričakujemo, da nam kmalu zopet priredijo kaj jednakega. Korajža veljal b Pilštanj. Zima je sicer zunaj; toda v naših dušah je začela cveteti blagodejna pomlad. Kako tudi ne — saj se vsako nedeljo zbira nad 200 naše na-depolne mladine v prostorih našega „Kat. slov. Izobraževalnega društva". Tukaj se navdušujemo za vzore, katere bi morala imeti naša slovenska mladina. Kaj lepo .nam je te vzore zadnjo nedeljo orisala mladenka, Bevčeva Cilika. Poznamo jo že sicer kot izvrstno igralko pri naših ljudskih igrah, toda, da nas bo v tako krasnem govoru tako navdušila za Cilje in vzore naše slovenske mladine, tega pa nismo pričakovali. Pa tudi naši fantje ne zaostajajo. To nam svedočijo krasna predavanja prejšnjih nedelj: a) Zakaj in kako naj se izobrazuje slovenska mladina. b) Kako moramo Čitati knjige in časopise, c) Zakaj nismo izgubili svojo narodnost, d) Daj, celo na prepotrebno gospodarsko polje smo se spustili. Kaj mičfno in zanimivo nam je razlagal naš vrl mladenič J. Vrenko o novih amerikanskih nasadih. (Tako živimo na ¡našem starodavnem pilštanju. Včasih si pa zapojemo kako narodno, da mogočno odmeva ob razvalinah starodavnih gradov lepa slovenska pesem. b Kozje. Gospodarsko bralno društvo je imelo y nedeljo dne 20. dec. svoje letno občno zborovanje in.vplitevrftovega odbora. Voljeni so gospodje: Marko ftoinažič,, predsednik; Ivan Sketa, podpredsednik; Mihael Pustišek, tajnik; Vinko Bostošek, blagajnik; !Jožei Prešiček, knjižničar; Anton Maček in Avguštin Palir, odbornika; Vinko Holler in Janez Planine, namestnika. Tako je tedaj seetavljen nov odbor in upamo,, da bo tudi marljivo deloval. Opozorimo že danes, da se v kratkem zopet priredi igra, ki bode povzročila mnogo smeha in zabave. Vsem prijateljem društva pa želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1909. Drobtinico. i. d Darovi cesarju ob njegovi 601etnici. Ob svojem GOletnem vladarskem jubileju je dobil cesar toliko darov iz Avstro-Ogrske, kakor tudi iz inozemstva, da imajo uradniki na dvoru polne roke dela, da vse pregledajo in urede. Zlasti mnogoštevilne so literarne in umetniške posvetitve: Ode, himne, novele, essayi, razprave, statistike, biografije; potem glasbena dela: koračnice, gavotte, valčki, simfonije, dalje fotografije, slike, risbe, rezbe, kipi itd. Nek kmetič je napravil cesarju en par toplih lovskih copat iz klobučevine in jih sam prinesel na dvor, češ, da se cesar ne bo zopet prehladil. In res, dar je bil hvaležno sprejet. Nek drug kmetič iz Ogrske pa je pripeljal z ogrskim trakom ovenčano jagnje; lepo živalico so pokazali cesarju, ki je ukazal, da se jo spravi v Schonbrunn. Od ženskega dela svojih državljanov je dobil cesar kar cele zaloge nogavic, robcev in drugega perila iz finega domačega platna ali batista, vse izredno skrbno izdelano in zaznamovano s cesarjevimi inici-jali. Zlasti krasne so vezenine bukovinskih kmečkih žen in pa preproge, zavese itd. s Sedmograške. Pa tudi na cesarjev okus z ozirom na jedi in pijače ljudstvo ni pozabilo. Najboljše izmed najboljšega je romalo na cesarjev dvor: kumarice, čebula in različna zelenjava — z vsem tem je dvorna kuhinja za dolgo založena. Češko pivo leži poleg vin iz vseh vinorodnih dežel Avstro-ogrske; potem sir, sadje, pitane gosi, surovo maslo, jajca, klobase itd. itd. Z eno besedo: kar sta zmogla um in dlan, vse je bilo poklonjeno cesarju. Končno ne smemo pozabiti še nekega Gali-čana, ki je pisal na dvor, da je spisal 78 vrstic dolgo slavnostno pesem, ki bi jo rad cesarju osebno prečital, kajti je res zelo patriotična in zanimiva. Seveda so možu pisali, naj ne povzame dolge in drage poti na Dunaj, ker cesar res nima časa, da bi si pustil deklamovati pesmi. d Božičnih daril za vojake v Bosni in Hercegovini je dunajsko in graško časopisje nabralo že veliko število. Samo gospa pl. Vesbach na Dunaju je odposlala 100.000 K. Zbirke posameznih listov so uprav ogromne. Izšle so tudi posebne „vojaške znamke" na korist avstrijskim vojakom ob avstro-ogrski meji.: d Grozovit potres v Južni Italiji. Strahovit potres je bil dne 28. t. fm. v Južni Italiji. Središče potresa je bila Messina. Begunci, katere je pripeljal nek razdiralec torpedovk v Palermo, javljajo, da sta mesti Messina in Reggio di Calabria popolnoma porušeni. ^Razvaline so začele goreti in se dviga nad razrušeno Messino gost »dim. Po potresu je nastal silen vihar ter se utrgal oblak. Mrtvih da je 20.000 oseb. Prebivalstvo jo bežalo v? cerkve, ki so se pa tudi podrle in zagreble pod razvalinami na tisoče ljudi. Begunci so tako preplašeni, da so skoraj blazni. Mrtev je v Messini župan in več poslancev. Potres je spremljeval tudi podmorski potres, ki je valove visoko kot hiša metal proti mestu. Valovi so bili visoki 10 metrov, [glavni sunek je trajal 32 sekund. Podobno je bilo v Catanijn Tu je podmorski potres trajal 42 i^ekund in je morje poplavilo obrežje. Nekaj hiš in cerkva je čisto razpokanlh. Vojne in druge ladje so odplule na pomoč z vojaštvom. Italijanski kralj se je s posebnim vlakom odpeljal v Neajpolj, da se popelje na kraj nesreče. Iz Palerma se je odpeljalo v Sicilijo 6000 vojakov. d Čudna zgodba iz neke pošte. Neki gospod, vrl narodnjak, je poslal za Društveni dom v St. Ilju prispevek po poštni nakaznici, na katero pa je samo napisal: p. Sv. Ilj. Ta nakaznica je potem srečno romala po dveh drugih St. Iljih, St. Ilja v Slov. gor. pa ni našla, ampak je črez več dni priromala tje, od koder je bila poslana. Čudno je pri tem samo to, da pošiljatev ni našla St. Ilja v Slov. gor., kjer je pošta, dočim je romala po drugih St. Iljih, kjer ni pošte. Sploh pa je pri mnogih naših poštah takšen red, da je treba korenite izpremembe. d Nesramnost laške iredente. Dunajski „Vater-land" poroča: Kako globoko je v Italiji sovraštvo proti Avstriji, priča poročilo iz Rima, da je te dni visela v dvorani časnikarskega sindikata (pravno zastopništvo) slika Oberdankova, pod to sliko pa foto-gralija našega cesarja, obešena na vrv. Ker s!ike niso odstranili, so ondotni avstrijski časnikarji izstopili iz sindikata. sv. Mohorja v Celovcu, in sicer iz peresa slavnega in priljubljenega pisatelja, našega štajerskega rojaka Ksaverja Meška: „Na smrt obsojeni." Dramatska slika v treh dejanjih. ^Lansko leto so to pretresljivo igro iz življenja koroških Slovencev uprizorili v. ljubljanskem gledališču in tudi v Mariboru, toda v silno skrajšani in popačeni obliki. V tisku je celotna in deloma tudi predelana. Boljši odri naših društev s spretnimi igralci se je bodo morda lotili; utis bo globok. Vsekako pa si naj igro nabavijo vsa društva za svojo knjižnico. § Cas. Znanstvena revija Leonove družbe. Letnik III., zvezek 1. in 2. Vsebina: Urban Tekstor in prvi spor z luteranstvom (prof. dr. Jos. Gruden). Psihologija mas (Fr. Terseglav). O kartelih in tru-stih (drž. posl. dr. Jan. Ev. Krek). O socialni etiki in pedagogiki (šolski svetnik prof. dr. J. Bezjak). Novi čuti (dr. Fr. Grivec). Matija Naglič in njegova rokopisna ostalina (Fr. Rebol). Ali so na zvezdah živa bitja (kanonik Iv. Sušnik). Nekaj slovanskih vprašanj (dr. L. Lenard). Nove knjige, listek, glasnik Leonove družbe. Najnovejše novice» Umrl je v Pilštanju vpokojeni nadučitelj jubi-lar gospod Jožef Cižek. Rajni je bil vrl katoliški mož. Slava njegovemu spominu! Naj v miru počiva! liraslovče. Bralno društvo ima svoj redni občni zbor dne 10. jan. popoldne po večernicah v društvenih prostorih z običajnim vsporedom. K mnogo-brojni udeležbi prav uljudno vabi odbor. Socialni tečaj v Šoštanju, ki se je vršil dne 29. in 30. dec., se je vrlo dobro obnesel. Udeležni-kov je bilo samo iz šoštanskega okraja okoli sto. Govorili so gospodje nadrevizor Pušenjak, dr. Verstov-šek in dr. Kovačič. Tudi v Ljutomeru je bil socialni tečaj, ki se jo vršil isti čas ko v Šoštanju, prav dobro obiskan. Vsled potresa v Siciliji je baje 148.000 ljudi mrtvih. Obsojeni so bili predvčerajšnjim v Celju vsled izgredov dne 20. sept.: Anton Gaischek v tridnevni zapor ter povrnitev stroškov, Peter Hess v globo 10 kron in Konrad Jevšenak na 24urni zapor ter povrnitev stroškov. Listnica uredništva. Pojasnila o msimtih daj® npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanja znamko za 10 vinarjev. Loterijske številke. Dne 24. decembra 1908. Gradec 17 49 4 87 5 Dnnaj 30 5 51 21 23 Volar, vajen poljskega dela in živinoreje, čez 80 let star, z dobrimi priporočili, se sprejme takoj v stalno službo za letno plačo 150 Ii v stolnem župnišču v Mariboru, i stolni trg št. 20. 1064 Sobo s hrano išče mirna oseba aa takoj ali nekaj pozneje; naslov na npravništvo tega lista pod znamko „Soba". 1036 Kolarski učenec se takoj sprejme pri Jakob u Jurkov č, kolar Kri-žovci pri Ljutomeru. 102B Fran j o Gnilšak, Sv. Barbara v Halozah naznanja, da ima na prodaj podlago (ključice) za na suho cepiti riparie port&lis. Cena po dogovoru. 1048 Uradne Ženitna ponudba. Železniški uslužbenec se želi seznaniti z i .______, ». gospodično z nekaj premoženja. ¿J0.8«8*™ v, me8te Ponudbe pod šifro: „Železniški | Spod. Stajerakez dohroidočogo- uslužbenec na uredništvo. 1054 j Bt lflb0' ^tajal.ščem lep,mi hlen, ________ j veliko ledenico in lepim vrtom, se Službo orgsnista in cerkovnika : Pod jako ugodnimi pjgoji proda, želi takoj nastopiti izveiban Ceci- i Kje, se izve v upravništvu tega lijanec, dober krojač, zanesljifega ! lista. 988 obnašanja. Ako je treba, nastopi j tudi tajništvo. Franc Roveredo or- i ganist Markt-Griffen Kärnten __1060 : 2 Žagarja in 1 kurjač (Heizer), se ' sprejme takej na p*rno žago Za- j garji morajo znati delati na (Kreis ; gater) delo od kosa; plača dobra, trezni imajo prednost. Več se dogovori pismeno. L. T. parna žaga Spod. Idrija (Kranjsko). 1061 Najboljše harmonike, glasne, po nizki cen' izdeluje Franc Bukšek, izdelovatclj harmonik na Bregu pri Ptuju. lUt9 V trgovino z mešanim blagom se se sprejme deklica, z začetno plačo mesečno 7 K. Naslov v uredništvu. 1050 %avitke Samo dva dijaka ali gospodični pod strogim nad-' zorstvom sprejme nadučiteljeva vdova. Naslov in pojasnila pr. Španec, vad. učitelj, Maribor. _1052 Orglavee In cerkovnik se sprejme na Zusmu. 1051 Prepozno smo dobili: Slovenjgradec, Sv. Lenart nad Laškim. t Iščem kompanjona ali prodam, Oba dopisa sta za prihodnjo številko že zastarela. — Prihodnjič pride: ► žago, mlin, kovačijo, tovarno samo-Dunaj, Sv. Lenart v Slov. gor., Dramlje, Kapela, Št. Ilj. Globoko: £ kolnic, veliko vodno moč na lepem Še enkrat ponavljamo, kakor smo to že večkrat storili, da taki slavo- ? kraju, blizu kolodvora. Več pove spevi gospodom niso ljubi. — Loka: Preosebno. — Konjice: Ze prestaro. — Sv. Peter v Sav. dol. V celoti žal ne moremo pr nesti, prenarediti nam pa ne pustite, torej? Pozdravljeni 1 — Sv. Tomaž pri Ormožu: Dovolite nam, da še s tem nekoliko počakamo. >%vj. i, I . iét^Jf & natisom, in brez natisa? vsake velikosti in kakovosti ■priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Ilampilje iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. umnnnnnnm Mnogo, mnogo 1,000.000 K bi že samo v našem cesarstvu letno vež prigospodarili, ko bi se p. n. posestniki posluževali „Palma", ki pospešuje opitanje-vsakovrstnih perutnih in dojivnih | živali, jih obvaruje bolezni in i ozdravi sigurno, če so bflane za | difterijo ali pa v prebavilih. 1 K i pošt. znamk (nakazano 6 v. več) „, : , ., T •, v. , , i prinese Palma z navodilom pošt- Učenec dobrih starišev, vešč obeh oat 8pod 4 K ni povzetja! deželnih jezikov se sprejme takoj priporočam se I. E. Welxl, pri-v trgovino z mešanim blagom An- j * ž|v živi] Maribor, Zofiji» uredništvo tega lista. 1042 v trgovino ton Pleterski, Kozje, Pusten fsnt, ki bi imel veselje se -j učiti kot cecilijanski organist, in j tudi mizarstvo, se takoj ob novem j I letu sprejme; zglasit se je treba i ' pri Gregor Sobci, organist v Gre- j binji Markt Griffen Koroško. 1045 i trg 3. čez sto priznanj. Prospekt prosto. 1001 Na prodaj II Proda &e v enem mesta na Spod. Štajerskem gostilna, zraven vrt, 6 oral. njiv ia , travnikov za 10.000 K 6000 K trgu Mozirje, katerih najemnik je . b , g tj dru 0 08tane d*sedaj trgovec, Rudolf Pevec. • J " ' «T , ,, Trgovina se nahaja v bližini farne ; lahko vknpzeno. Naslov Mar-cerkve in so tudi pogoji (najemnina) primerni. Pogoji zvejo se osebno pri posestnici Ani Strenčan V najem se dajo z dnom 1. apri-' lom 1909 prostori za trgovino v Gospod J. E. Weixl, Maribor. Z veseljem Vam naznanim, da sta moja puli^ rana — ki sta najbráé že bila bolana, ko sem ju kupila -- z uporabo Vašega sredstva „Palma", reiena. Ko že 3 dni nista ne jedla ne pila, sem jima vsakih 2 ur po 1 srednjo žlico od „Palma" zalila. Kmalu sta začela sama zobati ter Palma piti, in v 14 dneh sta bila — kljub velikemu mrazu — ozdravljena. Za božič sicer ne bosta pripravna, a smelo ju smatram za dobro novoletno pečenko. Z dobro vestjo morem torej vsakemu posestniku perutnine Vaš res neprecenljiv preparat „Palma" priporočati. Z udanostjo C. Vučnik, m. p. nadučiteljeva vdova. T Mozirju. * 1043 j Maribor, 20. decembra 1907. ~ ... Q1 _ , ^ _ v . . . . Ofllas. Na prodaj je na Slov. Ko- 26. nov. 1908. - Prvo državno perotnino- in kuncerejsko roašbpm ^„tilna pri farni cerkvi § dmst«o n» Dunaju Je vsled skozi ve« mescev s „Palma" d.seglih s j že£ pogtaje £er premogokopa ) ugodnih presUuaevalnih uspehov vpeljal j ta preparat v svoja velika ; ¡,dd¿jen0 sam0 n. podaji od Ce-društveua rejHča. lOOO \ lovca ter jezera. H gostilni pripada a IMBOliUBMBBBl^BIfflBIBliBliMBHBBBBfa^llimi I nekaj njiv, travnikov, in gozda. j> I Hiša je enonadstropna, na novo | zidana, h k> teri pripada naravna prostorna klet v skalo, kar je naj- * | bolj pripravno za večjega vino- ¡ l gradnika ali vinskega trgovca. J Kupci naj se blagovol jo obrniti ' na France Kamnika», * Ljubljani, ' Soteska it. 4. 1016 tin Toplak, trgovec Sv. Martin pri Vnrbergu. 1028' Naznanilo. Štajerski deželni zbor bo tudi v leta 1909 priredil vi-ničarske tečaje, na katerih se bodo temeljito izobrazili preddelavci in viničarji za amerikanske nasade in sadonos- ' nike. Ti tečaji se bodo vršili na: 1. deželni sadjarski in j Proda se novozičana hiša s 3 vinarski šoli v Mariboru, 2. deželni viničarski šoli v Silber- ; stanovanji in trgovino Pozor, kmetice in dekleta T V moji lekarniški praksi, ko- ¡^Tvn"lipni^r^ždni^^loHV-Ljuto.eru^ j | ^^J^&V&TZ . j —k—i * _ n----t.....- R J-*»i- - - - -- 1 rast las, t. j. Kapilor št. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (frauko na vsako pošto) je: eden lončič 8 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naalo-vom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrae 4. deželni vinidarski šoli v Gornji Radgoni in 5. deželni i yrt p^brež.e št. 215 pri viničareki šoli v Skalcah pri Konjicah. , Mtriboru._______1013 Tečaji se začnejo 15. februarja in končajo 1. decem- | k w bra 19''9. Spreje'o se bode v Mariboru 14, v Silberbergu J Ir^l^^«ilH?!« 24, v Gornji Radgoni 16, v Ljutomeru 12, v Skalcah 12 i ® » posestnišk h in viničarskih sinov. i revmatizem, trganje po udih, celo Ti dobijo v omenjenih zavodih prosto stanovanje, hrano, i najtrdovTatnejšo bol odstrani hi- in mesečno 8 K plače. < tro in gotovo samo iz rastlinskih Itobrazba M teh .e.ajih je v prvi in t j in revmatično olje". Mazanje ne i "3. . ".-J™ Književnost. le toliko teoretična, kolikor je potrebno za preddelavce in samostoine viničarje. Po skbpu tečaja dobi vsak udeleženec hasne nič. Steklenica z navodilom spričevalo o svoji uporabi. — Za sprejem v enega teh te- j uporabe 6 K. Veliko sijajnih za-čajev morajo prouči vložiti d6 10. januarja 1909 proš- | Ko^R^^lTd^ njo na deželni odbor. V prošnji je natanko navesti, v kateri 118 Bavarsko. 851 kraj želi prosilec Prošnji je priložiti: 1. zdravn ško spričo- ( -—--—-— valo, da rima prosilec naleiljive bi lezni, 2. nravstveno spri- Rnske galošne Z zvezdo Čevalo od žnpniiskega ura 'a, 3. dokazilo, da je star 16 let, 4. odpustno spričevalo iz ljudske šole. Pri vst pu w mora vsak zavcati od 15. februaija do 1. d cembra 1909 neprenehoma ostati v tečaju in kar se tiče izobrazbe ubogati vsa navodila deželnih stTDkovnjakov. ali I poštnim povzetjem „Provodnik", nsnjate ga-! m*dne, razne copate, dežnike, nogavice in rokavice, priporoča § „Na smrt obsojeni?" Narodna igra za večje flrolltvene odre je ravnokar izSla v tiskarni Družbe Gradec, 24 d-c. 1908. Od delelnega odbora itajerike^i. p. Kostič « Celju. 175 (i) Štefan Kaufmann trgovina z železnino v U ulgotii, priporoča 998 peči, Štedilnike (Sparberd) in vsakovrstno posodo. RUDOLF NOVAK, jermenar, sedlar in moinjar samo lastni izdelki in najboljše blago Priporoča p. n. občinstvu vse vrste konjske oprave, jezdne Priprave, reči potrebne za potovanje itd., najboljše mošnje Za sejme. Maribor ob p. Burjplafz št. 2. - Naznanilo. I. Žolger, trgovec na Bregu pri Ptuju, naznanja, da je dolgotrajno bolezen srečno pre-tsl in ?pet deluje v trgovini. Vabi torej prija7.no t se svoje stare znance na obilni obisk; posebno pa £e povdarja, da ima v zalogi vžigalice v prid obmejnim Slovencem. 1027 Združeni trgovci T7- dolini opozarjajo slavno občinstvo na ukaz graške trgovske zbornice, da je pod kaznijo od £0—100 K prepovedano novoletna in druga darila dajati. 1047 Cepljen® trte I. kakovosti vseh najboljših vrst na običajnih podlagah imajo za oddati: I. štajerska, trsničarska zadruga, pošta Juršinci pri Ptuju ; trsničarska zadruga pri Sv. Eolfanku pri Središču; trsničarska zadruga v Ljutomern; trsničarska zadruga v Žetalah pri Rogatca ; 865 Ceniki so na zab te vanje brezplačno na razpolago. laznanilo. Vinogradnikom naznanjam, da imam 50.000 cepljenih trt na prodaj in sicer vrste Mosler na pcrtalis 20.000, Burgunder beli 20.000, Silvanec na Portaiis 10.000. Trte bo dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena 100 komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip. Portaiis 10.000 stanejo 100 komadov 3 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti, dokler je kaj zaloge. Ivan Vertjak, posestnik in trtnar, Spodnji breg, Ptuj. 982 lian Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10. Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja m likera. Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajngko kislo -S*"«»-«*» vodo, gaiieo, žveplo in rafije. 180 za in po O O o O ¥ Gornji Poiskali pri Pragarskem ima tvrdka K. & K JEŽEK veliko zalego vsoh vrst kmetsSih strojev in se vsem kmetom posebno priporoča. V zalogi so vedno vitli ali gepelni, predležja mlatilnice, slamoreznice, reporezmee, mlini za jabolke, grozdne stiskalnice, žitne čistilnice, drobilni mlini, brane, plugi itd. Podpisani posreduje naročila na vse vr*te kmetijskih strojev, sesalk, bencinovih motorjev, motorje na plin, stroje za opeko, opreme za opekama itd. — Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji, tudi se vsa popravila sprejemajo in po nizki ceni zaračunijo. Zastopnik in oskrbnik zaloge Franc Kampuš v Gornji Polskavi pri Pragerskem. 434 O o o Veselo, srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom, znancem in odjemalcem ter ■»■»■»>•»>••»• se tudi za naprej priporočata Jožef in Alojzija Kirbiš, iogs gostilna in mesarija. Maribor, Vlktrlnghofova ulioa. franc"divjak; slikar in pleskar v Mariboru, župnijska ulica št. 7. želi slavnemu občinstvu prav veselo 1056 leto ter se priporoča še za nadalje. Vsem mojim velecenj. dobrotnikom, naročnikom, znancem in prijateljem želim srečno Novo leto. Ob enem se priporočam vsem, naj mi blagovolijo to sedanje zaupanje tudi za naprej ohraniti. Z odličnim spoštovanjem «n® Iv. Sojč, kipar Vitanje. Priporočam veleč, duhovščini svoje SVOJI K SVOJIM! a m 9 0 ® ■M t 't w 1 S S ? 0 a > Semenska trgovina, edina slovenska odlikovana in strokovno uredena in umetno vrtnarstvo je Alojzij Koraka y Ljubljani, katera obstoji že 34 let in si držim 460 vrst najboljših polskih zelenadnih in cvetličnih semen, za katere kakovosti jamčim, posebno za to leto si m se založil tako, da morem vsem zahtevam ustreči; moja semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preskuševa-lišču preskušena Tu se tudi zdelujejo venci in šopki sveži in suhi, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto li 09 se dobi brezplačno. Z odličnim spoštovanjem 1035 Al. Korsika. ►d o ao o £ N P s» et © <1 M M. <■» © © » najboljše kakovosti, lepo varčno goreče, po ceni, s franki-rano pošiljatvijo. ! Franc Gert, 1057 medar in voščeničar, Maribor, Gosposka ulica. ' Vinogradniki, pozor! m j Kdor želi kupiti na suho cepljene trte najboljših vrst cepljeno na podlagi Rip,-Portaiis in sicer 1. vrste 100 po 15 K, 2. vrste 100 po 9 K, korenjaki Rip.-Portalis 100 po ' 3 K, se naj oglasi na nsslov: Valentin Raknša, trtničar j na Ž vabi, pošta Sv. Tomaž pri Ormožn. iobs Slovenec Konrad Skaza, i 7 i delavnica za vsa cerkvena dela v St. Ulrich, Groden, j ========== Tirol ============ i se naj topleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska ! s&loga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in ; franko. Postrežba solidna in hitra. 681 j h Jožef Pfeifer* v Hočah pri Mariboru tovarna za kmetijske stroje in livarna za železo. Izdeluje v velikem številu najnovejše in boljše rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm, ali od V4 do 6 colov. K. M. H. Cena 120 kron. Jamstvo eno leto. Popravila strojev točno, po ceni. Slovenci, zahajajte y domačo tovarno po stroje! Prodaja se tudi na obroke. Izdeluje tudi rezalnice za repo, sesalke za gnojnico, vitelje, raznovrstne mlatilnice, čistilnice itd. itd. po najnižji ceni. Drozgalnice za sadj s, najboljša sistema. Ceaiki se pošljejo brezplačno, 823 Cit&j 1 Pakraške želodčne k&pljioe. Staro slovito, izvrstno delajoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprlo £a nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji —- pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo sa «sdriaige dobrega prebavanj». JDelovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za Hi stoklenie (1 dvanajsto« vtca) d K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se na-vota naiknKMrt od: . P» Juri&<čas 666 lekarnarja t Pakracn it 201 (SUvonij»), Ceno posteljno perje. 1 kg sivega, pnljenega K S —, pol belega K 8-80, belega K 4 —, prima perje mehkega kakor puh K 6 —, voleprima oglajenega najboljše Trste K 8—, mehkega perju fpnha) sivega K 6'—, belega K 10 —, prsnega puba K 12*—, od 5 kg naprej poštnine prosto. Narejene postelje iz gostonitega, rdečega, modioga, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170X11'' cm z (lvema «glavnicama, te dve 80XS8 cm. zadosti napolnjeno, z novim, sivim očiščenim, košatim in stanovitnim perjem K 16 —, napol mana K 20 —, maha K 84 —, pernica sama K li —, 14 —, 16-—, «glavnica K , 3 50, i'—. razpošilja po povzetju, zarojnina 898 zastonj, od K 10.— naprej poštnine prosto Maks Berger v Dešenicn &tev. 235, Snmava. Kur ne ugaja,so zameni ali pošljedenar nazaj. Ceniki zastonj in pošt. prosto. Karo! Kocijančič kararrosoški mojster MARIBOR, sžsssso Schillersfrasse 25. isdeiajo siltarje, priiaice, podobe in vsa druga stav-< m-;ka deia a kamna, i rti, spomenike itd. Zalega 3*jotev}J«nlh nadrobnih 456 m«nlkev. »sar Vsi marmornati jritarji t baziliki t Maribora so moje delo. Psaojilnica v Framu, reg. zadruga z neomejeno zavezo poobrestuje od 1. prosinca 1909 hranilne vloge navadno 4i|4°|O , proti 4 mesečnej odpovedi po 41/i°/0. Posojila daje od 1. prosinca 1909 brez vknjižbe po 57»%, proti vknjižbi po 574%; proti vknjižbi na pupilarno varnost po 5%. NaSelstvo. 1040 Zahvala. V Bogu nam je nenadoma preminila nepo-zabljena, pridna mladenka, edina hčer Marija Radej, na Malemkamnu župnija Koprivnica, Podpisani se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, kakor tudi veleč, duhovščini za tolažilno sočutje in za spremstvo. Najudanejšo zahvalo vrlim, mlad. pogrebcem, posebno vzglednemu rodoljubu g. Maksu Moškonu, ki je poskrbel za nagrobne vence. Posebno še izrekamo zahvalo koprivniškim pevc;m za žalostinke, in končno vsem župljanom, ki so se udeležili pogreba. Bog ji daj večni mir. Malikamen, dne 27. dec. 1909. Žalnjoča rodbina Radejeva. 1069 Oče. Mati. Bratje. 2 a hval \m Zahvaljujem se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za sočutje v bolezni in smrti nepozabnega, predobrega očeta, soproga, gospoda Dragotina Faiss, organista in upokojenega učitelja y Zaverču. kateri je po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Dalje se zahvaljujem za spremstvo k zadnjemu počitku, prečastiti duhovščini, osobito gospodu dekanu Jožefu Kralj kot voditelju pogreba, gospodu Davorinu Kralj, župniku v Leskovcu. Posebno se zahvaljujem, dtmačemu gospodu kaplanu Vinku Kranerju, za tolažilne besede v bolezni. Nadalje se zahva jujem za udeležbo pogreba cenj. učiteljstvu, c. kr. orožništvu in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. — Za vse izraze sočutja najprisrčnejša zahvala Zaverč, dne 24. grudna 1908. 1062 Ana Faiss. r; T. E : v ., r v V .' • - t . - T 1 . . . . Blran SL BIÍOXEHSKÍ DDBPDBHEí 31. decembra 1908. 1 a (0 ® ® ai <9 SI M M o «a ° a ■ r—< S a N a> a TS O SI m—• BS •rt 03 (M A a ■ »m ® o ffl ■rJ a bi l> O a rt h rt a o a Ph a Si .1*1 ffl M Xi o Si o a • rt ffl a ■rt . 03 a ai cs 2 ® «.2 . f. > ei "iS > o ■g M 'i? th RS » a > M o rt tri 2 > u P« CŠ UA 03 CD M ai B N ■S ¿ ®š MM ffl ¡3 * OÍ O ffl ti O 09 rt NJ ¿ fl ® O o i» a o « (H „ S ® S S- O &< M S 3 ® H ja ® o .2 ® >"3 o « ai ■c A o S > »« ai ® >N 2d - © ^ S rt to -h N ^ ft« o o ¿J asu o ® .a > I ® M © "H! w a . % d s a g' o g yi 05 " I « |g »S •r. si a * (S ki C! o Ph pride in zato priporočam cenj. občinstvu, mojo veliko zalogo jaslic, svilenega pasirja, zlatih in srebrnih okraskov, molitvenike, fiine kasete s pismenim papirjem, knjige s podobami, peresnike, albume za razglednice, sliko in znamke, kakor tudi drugo galanterijsko blago, po nalnižji ceni. Z velespoštovanjem VILKO WE1XL Maribor, Gosposka nlica 33. Edina narodna trg o- vina s masrifaMsr. ia žpssarijgkiie blapia lin, ©ITOtMM priporoča b»eJ. sšSiastvsi ■svoja velike, atv? Ceas Bili«, «ssfrai, Mre. Kdor ho®5 dobro kisli?, BtORS S narodno tigcftao «>¡.53 7 70lifei zalogi, fetósr tudi matraco, dlvaal, otročja postelja ter «gledala po najnižji eaaL Freno Fletera, Maribor . Scrsžka cesta It. 10. S ^ar o j i Ss s-«roj ima! T Hcva freiianii promet Je tekom osemmesečnega poslovanja čez en milijon kron. Hranilne vioje se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/s. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, no da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hrcniine položnice na razpolago (šek konto 97 078). RentDi davek plača posojilnica s^tna. posojila se ¿kjejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varno.-sti po 4s/i%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5V«7o in na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojaj n* zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojihaca v s?ojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dola posojilnica brezplačno, Piranka pkiSs le koleke. Ura«*??® u?e so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopcMna in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvsamit praznike. — V uradnih urah so" sprejema iu ia-plačuje denar. pojasnila se dajejo in prošnje sprejemajo ssak delavnik od 8.—12. dopoldan in o<\ 3.—-*. popoldne. 6 PnsoJIIntea Inis l»dl nn «li»n«io lir