Acrocephalus 21 (100): 153 – 159, 2000 Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku Characteristics of nest-sites chosen by House Martin Delichon urbica at Kozjansko Park Katarina Denac Gorki~eva 14, SI-1000 Ljubljana During the course of the youth research camp at Kozjanski Park (June 25th – July 2nd 1999) a research about the breeding ecology of House Martin Delichon urbica in urban and rural habitats was carried out. 826 nests located on 69 buildings in 10 towns were counted. 31% of the nests were occupied by House Martins, 68% were empty. For the remaining 1% of the nests no information on occupancy could be obtained. The number of occupied nests was probably underestimated since some House Martins had already reared their first clutch. Some of the abandoned nests were occupied by House Sparrows Passer domesticus and three by Spanish Sparrow Passer hispaniolensis male. Nests were located mainly on one- and two-storied houses, but all larg-er colonies (more than 20 nests) were located on higher and bigger houses. Less than 5% of all the nests were located on shelves or supports. It seems very likely that shelter from above (roof ), suitable wall material and openness in front of the wall are more important than the shelf itself. The mean height of the nests was 7.4 m (median 7 m), ranging from 3 to 14 m (n = 718 nests). 35% of the nests touched each other. Approximately 60% of the nests were no more than 0.5 m from each other. 89% of the nests were located under the roof and the remaining 11% in the corner of a window or under a bal-cony. Key words: House Martin, Delichon urbica, breeding ecology, Kozjanski Park, E Slovenia Klju~ne besede: mestna lastovka, Delichon urbica, ekologija gnezdi{~, Kozjanski park, V Slovenija 1. Uvod Mestna lastovka Delichon urbica je v Sloveniji in Evropi splo{no raz{irjena in pogosta gnezdilka (Geister 1995, Darakchiev & Fouarge 1997). V ve~jem delu svojega gnezditvenega areala se je s primarnih gnezdi{~ umaknila v urbane predele, le ponekod {e gnezdi v stenah in pe~inah visokogorja (Cramp 1988, Darakchiev & Fouarge 1997, Kmecl & Ri`ner 1993). V slovenski ornitolo{ki literaturi ni objavljenih resnej{ih raziskav o ekologiji gnezdi{~ te vrste, z izjemo nekaj kraj{ih prispevkov (Gro{elj 1988, Kmecl & Ri`ner 1993). Raziskava ekologije gnezdi{~ mestnih lastovk je potekala v okviru “Naravoslovne delavnice Podsreda ’99” v ~asu od 25.6.–2.7.1999 v Kozjanskem parku. Namen raziskave je bil preu~iti gnezditveno biologijo mestne lastovke v urbanem okolju na obmo~ju Kozjanskega parka. V ~lanku je predstavljenih le nekaj grobih zaklju~kov, saj je na~in popisa pri kasnej{i obdelavi podatkov pokazal dolo~ene omejitve. 2. Metoda Gnezda mestnih lastovk smo popisovali v ~asu od 25.6.–2.7.1999 na obmo~ju Kozjanskega parka, ki zajema pokrajini Kozjansko in Bizeljsko na skrajnem vzhodu Slovenije. Popis je zajel slede~ih deset krajev: Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Drensko Rebro, Koprivnica, Kozje, Lesi~no, Pil{tanj, Podsreda, Veliki 153 K. Denac: Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku Kamen in Zagaj. Za vsako steno smo izpolnili svoj obrazec (~e je bila stavba pravokotna in so bila gnezda name{~ena na vseh {tirih stenah, smo izpolnili {tiri obrazce). V vsakem raziskovanem kraju smo pregledali vse stavbe – z izjemo Drenskega Rebra, kjer smo pregledali le eno stavbo v vsej vasi. V glavo obrazca smo vpisali podatke o naslovu in vrsti stavbe, ekspoziciji in vi{ini stene, globini nadstre{ka, materialu stene, oddaljenosti in tipu prve ovire pred steno, opis stene, datum in skupno {tevilo gnezd (celih, razpadlih, zasedenih). Razdalje (vi{ina, Slika 1: Nekateri parametri gnezdilne stene (a1 = glavni nadstre{ek na pro~elju stavbe, a2 = glavni nadstre{ek na stranski steni stavbe, b1 = notranji nadstre{ek – kot okna, b2 = notranji nadstre{ek – balkon, c = globina nadstre{ka, d = vi{ina nadstre{ka, e1 = vi{ina stene na pro~elju stavbe, e2 = vi{ina stene na stranski steni stavbe, f = vi{ina gnezda) Figure 1: Some of the parameters of the breeding wall (a1 = main jutting roof on the building's façade, a2 = main jutting roof on the building's side wall, b1 = inner jutting roof – window's corner, b2 = inner jutting roof – balcony, c = depth of the jutting roof, d = height of the jutting roof, e1 = height of the wall on the building's façade, e2 = height of the wall on the building's side wall, f = height of nest) 154 globina) smo merili oziroma ocenjevali z dvema palicama. Ena je bila dolga dva metra in ozna~ena na polovici, druga pa je bila dolga 1 m in z barvo zaznamovana na vsakih 10 cm. V grobem smo definirali {est razli~nih tipov stavb: hlev, cerkev, blok (tri- in {tirinadstropne stanovanjske hi{e), eno- in dvonadstropne stanovanjske hi{e, ve~ja gospodarska poslopja (skladi{~e, zadru`ni dom, vinogradni{ko-vinarska zadruga, kmetijska zadruga, tovarna Mont Kozje) in ostala ve~ja poslopja (gasilski dom, kinodvorana, ob~ina, policija, osnovna {ola, trgovina, ambulanta, gostilna). Ekspozicijo stene smo merili s kompasom. Izmerili smo kote, ki smo jim pripisali tudi ustrezno smer neba (npr. S, SSV, SVV, V, JVV, JV ipd). Vi{ino stene (slika 1) smo definirali kot vertikalno razdaljo med najvi{jim mo`nim mestom za gnezdenje in tlemi. Z dvometrsko palico smo jo ocenjevali na 1 m natan~no. Globino nadstre{ka (slika 1) smo definirali kot horizontalno razdaljo med notranjim robom gnezda in skrajnim zunanjim robom glavnega nadstre{ka. Z enometrsko palico smo jo ocenjevali na 5 cm natan~no. Kot glavni nadstre{ek smo {teli napu{~ strehe na pro~eljih in stranskih stenah stavbe (slika 1). Med notranje nadstre{ke pa smo {teli balkone, okna, stebre in oboke (slika 1) – v tem primeru globina glavnega nadstre{ka za samo gnezdo seveda ni bila pomembna, saj je “streho” gnezdu zagotavljala spodnja ploskev balkona ali pa kot okna. Stavbo oziroma steno smo skicirali in o{tevil~ili popisana gnezda. Vsakemu gnezdu na steni smo dolo~ili slede~e parametre: celost (kategorije so bile slede~e: 0 – le {e rjava sled na steni, 1/3, 2/3 in 3/3 – ponazarjajo dele` ohranjenosti gnezd), zasedenost (da ali ne), nagib gnezda (~e je bilo gnezdo na previsni steni, je kot zna{al ve~ kot 90°, na navpi~ni steni pa 90°), {irino in nagib obstoje~ih polic pod gnezdom, vi{ino nadstre{ka glede na gnezdo (definirana je bila kot vertikalna razdalja od zgornjega roba gnezda do spodnjega roba nadstre{ka; ~e je bilo gnezdo vi{je od spodnjega roba nadstre{ka, je bila ta razdalja negativna; ~e je bilo gnezdo pod notranjim nadstre{kom, npr. pod balkonom, je bil ta podatek 0 cm; slika 1) in razdaljo do sosednjega gnezda (~e so se gnezda stikala, je bila razdalja 0 cm, merili smo na 5 cm natan~no). Vsako gnezdo smo narisali v stranskem risu in narisu. Pod rubriko “opombe” pri gnezdih smo napisali tip police, ~e je obstajala (kovinski nosilec, `ica, betonska ali lesena polica), zasedenost gnezda z drugo vrsto ptice in morebitni polo`aj gnezda pod notranjim nadstre-{kom. Acrocephalus 21 (100): 153 – 159, 2000 3. Rezultati V desetih krajih na Kozjanskem in Bizeljskem smo zabele`ili 826 gnezd; za 33 izmed njih ne vemo natan~ne lokacije. V obdelavi podatkov so, kjer je to mogo~e, ta gnezda kljub temu upo{tevana. Pregledali smo 1.077 stavb; kolonije lastovk pa smo odkrili na 69 stavbah (tabela 1). Odstotek zasedenih gnezd je bil 31% (n = 255), nezasedenih 68% (n = 563), v 1% primerov (n = 8) pa zasedenosti nismo ugotavljali. Vsa zasedena gnezda so bila cela. Tabela 2 prikazuje {tevilo zasedenih, nezasedenih gnezd in gnezd brez podatka o zasedenosti za vse popisane kraje. Najve~ gnezd (323) smo na{li v Kozjem, ki je poleg Bizeljskega eden ve~jih krajev tega obmo~ja. Najve~ji dele` zasedenih gnezd (60%) je bil v Koprivnici. V Pil{tanju gnezd nismo na{li. Le 15% (n = 83) vseh nezasedenih gnezd je bilo celih, druga pa so bila bolj ali manj po{kodovana (tabela 3). Od nezasedenih celih gnezd so jih 20 zasedli doma~i vrabci Passer domesticus, v tri pa je na Bizeljskem gnezditveni material nanosil samec travni{kega vrabca Passer hispanio-lensis. Namestitev gnezd na razli~nih tipih stavb prikazuje tabela 4. Najve~ gnezd (38%) smo odkrili na eno- in dvonadstropnih stanovanjskih hi{ah, najmanj pa na cerkvah (0,2%). Le 31 gnezd (4%) je bilo name{~enih na razli~nih tipih polic in podpor (tabela 5), katerih {irina je bila med 0,2 in 7 cm. Najve~ gnezd je bilo na `ici (55%). Le tretjina gnezd na policah in podporah je bila zasedenih. Tabela 6 ka`e pogostost razli~nih namestitev gnezd na steni (n = 821). Pod glavnim nadstre{kom je bilo name{~enih 89% gnezd (n = 729). Pod razli~nimi tipi notranjih nadstre{kov je bilo name{~enih preostalih 11% gnezd (n = 92): 7% pod balkoni, 2% v kotu oken in 2% pod drugimi notranjimi nadstre{ki. Med velike kolonije na stavbah smo {teli tiste, ki so nosile 20 ali ve~ gnezd mestnih lastovk. Skupaj smo zabele`ili 12 velikih kolonij. Najve~je kolonije smo odkrili na gospodarskih in drugih ve~jih poslopjih (kmetijske zadruge, gasilski domovi; 35, 56, 59 in 81 gnezd), nekoliko manj{e pa na blokih (39, 38, 36 in 32 gnezd) in eno- oziroma dvonadstropnih stanovanjskih hi{ah (33, 32, 23 in 21 gnezd). Najve~ velikih kolonij (42%) je bilo v Kozjem. Vi{ino gnezd smo ugotovili pri 718 gnezdih. Tabela 1: [tevilo vseh stavb in stavb z gnezdi mestne lastovke v popisanih krajih, Kozjansko 1999 Table 1: Number of all buildings and buildings with House Martins' nests in surveyed places, Kozjansko 1999 Kraj/ [tevilo vseh [tevilo stavb z gnezdi stavb/ mestne lastovke/ Place No. of all No. of buildings with buildings House Martins’ nests Bistrica ob Sotli 100 9 Bizeljsko 314 11 Drensko Rebro 57 1* Koprivnica 45 6 Kozje 186 18 Lesi~no 76 7 Pil{tanj 65 0 Podsreda 102 10 Veliki Kamen 75 2 Zagaj 57 5 Skupaj / Total 1077 69 * pregledana je bila le ena stavba v vsej vasi / only one building surveyed in the entire village Tabela 2: [tevilo zasedenih in nezasedenih gnezd ter gnezd brez podatka o zasedenosti v popisanih krajih v Kozjanskem parku leta 1999 Table 2: Number of occupied and unoccupied nests as well as nests with no data on their occupancy in surveyed places at Kozjanski Park in 1999 Kraj / Place Zasedenost / Occupancy da / yes ne / no ni podatka / no data Bistrica ob Sotli 9 44 1 Bizeljsko 13 82 0 Drensko Rebro* 10 0 Koprivnica 28 19 0 Kozje 103 217 3 Lesi~no 48 104 4 Pil{tanj 00 0 Podsreda 17 25 0 Veliki Kamen 8 15 0 Zagaj 18 34 0 Kraj ni znan 10 23 0 Skupaj / Total 255 563 8 * pregledana je bila le ena stavba v celi vasi / only one building surveyed in the entire village 155 K. Denac: Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku Tabela 3: Celost nezasedenih gnezd mestne lastovke, Tabela 6: Namestitev gnezd mestne lastovke na steni, Kozjansko 1999 (n = 563) Kozjansko 1999 (n = 821) Table 3: Wholeness of House Martins' unoccupied nests, Kozjansko 1999 (n = 563) Celost / Wholeness [tevilo gnezd / No. of nests 0 1/3 2/3 3/3 108 282 90 83 Skupaj / Total 563 Tabela 4: Namestitev gnezd mestne lastovke na razli~nih tipih stavb, Kozjansko 1999 (n = 826) Table 4: House Martins' nests on different types of buildings, Kozjansko 1999 (n = 826) Tip stavbe / Type of building [tevilo gnezd/ No. of nests hlev / barn 21 cerkev / church 2 blok / block of flats 159 eno-/dvonadstropna stanovanjska hi{a/ 311 one-/two-storied apartment house ve~je gospodarsko poslopje/ 135 larger farm building druga ve~ja poslopja/other larger buildings 198 Skupaj / Total 826 Tabela 5: Namestitev gnezd mestne lastovke na razli~nih tipih polic in podpor, Kozjansko 1999 (n = 31) Table 5: House Martins' nests on different types of shelves and supports, Kozjansko 1999 (n = 31) Tip police/podpore/ Type of shelf/support [tevilo gnezd/ No. of nests `ica / wire kovinski nosilec / metal support betonska polica / concrete shelf lesena polica / wooden shelf 17 8 3 3 Skupaj / Total 31 Table 6: House Martins' nests on the wall, Kozjansko 1999 (n = 821) Tip namestitve na steni/ [tevilo gnezd/ e of enplacement on the wall No. of nests pod glavnim nadstre{kom/ 729 beneath main jutting roof pod balkonom / under balcony 61 v kotu okna / in windows’s corner 15 pod drugimi notranjimi nadstre{ki/ 16 beneath other inner jutting roofs Skupaj / Total 821 Mediana za vi{ino teh gnezd je bila 7 m, povpre~na vi{ina 7,4 m, njen razpon pa je bil med 3 (min) in 14 m (max) (slika 2). Podatki o vi{ini nadstre{ka glede na gnezdo so bili zbrani za 801 gnezdo (slika 3). V ve~ini primerov (564 gnezd ali 70%) je bila vi{ina negativna (-0,1 m do -1 m), najve~krat z vi{ino nadstre{ka -0,5 m (44%). Precej gnezd je imelo vi{ino nadstre{ka 0 m (29%) – pri teh je z vidika za{~ite pred neugodnim vremenom (padavine, veter) zelo pomembna globina nadstre{ka. Minimalna globina nadstre{ka v teh primerih je bila 0,2 m in maksimalna 1,7 m, 60% gnezd pa je imelo globino nadstre{ka med 0,5–1 m; mediana globine nadstre{ka je bila 0,7 m. Le 0,5% gnezd je imelo pozitivno vi{ino nadstre{ka glede na gnezdo. Na previsnih stenah je bilo name{~enih 6 gnezd (0,7%) – v vseh primerih je nagib gnezda zna{al 135°. Previsna stena in pozitivna vi{ina nadstre{ka glede na gnezdo pomenita manj{o za{~ito gnezda pred vremenskimi razmerami. Podatki o razdalji med gnezdi so bili zbrani za 681 gnezd (slika 4). Minimalna razdalja med gnezdi je bila 0 cm. Zabele`ili smo jo pri 35% gnezd (n = 237). Najve~ja razdalja med gnezdi je bila 900 cm (n = 1). Pribli`no 60% gnezd je bilo medsebojno oddaljenih do 50 cm, 33% med 55–250 cm in le 7% med 255–900 cm. Mediana za razdalje med gnezdi je bila 0,3 m. Podatki o ekspoziciji so bili zbrani za 703 gnezda (slika 5). Prevladujejo tri ekspozicije: JV (15%), SZZ (10%) in SZ (10%). 156 Acrocephalus 21 (100): 153 – 159, 2000 160 140 * S 120 'S d 100 z ^ 80 N 0 Sb 60 o i 40 20 0 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 višina gnezda (m) / height of nest (m) Slika 2: Vi{ina gnezd mestne lastovke, Kozjansko 1999 (n = 718) Figure 2: Height of House Martins' nests, Kozjansko 1999 (n = 718) 4. Razprava V zmernih klimatih imajo dve legli v sezoni, pri ~emer so mladi~i drugega legla v gnezdih lahko {e v Mestne lastovke se iz prezimovali{~ vrnejo ve~inoma za~etku oktobra (Cramp 1988, Gro{elj 1988). v drugi polovici aprila. @e v prvih dneh po vrnitvi zasedejo gnezda in v njih preno~ujejo. Ugotovili so, [tevilo zasedenih gnezd v Kozjanskem parku je bilo da starej{e ptice raje zasedejo stara gnezda (~etudi so verjetno podcenjeno iz dveh razlogov. Prvi je ta, da so po{kodovana), mlaj{e pa si zgradijo nova. Obnavlja- nekatere lastovke `e pred za~etkom popisa speljale nje starih gnezd je pribli`no trikrat hitrej{e kot prvo leglo mladi~ev, kar so potrdili tudi posamezni graditev novih. Mestne lastovke so zveste mestu doma~ini. Prva jajca namre~ izle`ejo v za~etku maja, prej{njega gnezdenja oziroma izvalitve, zato se na mladi~i pa se speljejo po pribli`no 50 dneh – torej gnezdu pogosto sre~ajo partnerji iz prej{njih let. konec junija (Cramp 1988). Drugi razlog pa je 280 I240 = 200 d 160 g 120 M I 80 ,3 40 -1,0 -0,9 -0,8 -0,7 -0,6 -0,5 -0,4 -0,3 -0,2 -0,1 0,0 0,1 0,2 0,3 0,5 višina nadstreška glede na gnezdo (m) / height of jutting roof in relation to nest (m) Slika 3: Vi{ina nadstre{ka glede na gnezda mestne lastovke, Kozjansko 1999 (n = 801) Figure 3: Height of jutting roof in relation to House Martins' nests, Kozjansko 1999 (n = 801) 157 K. Denac: Zna~ilnosti gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v Kozjanskem parku 250- # 200-C •s Ł 150- \ ¦o I 100-01) rilo i 50- o- 1 1 0 5-10 15-50 55-250 255-900 interval razdalj med gnezdi (cm) / interspace between nests (cm) Slika 4: Razdalje med gnezdi mestnih lastovk po intervalih, Kozjansko 1999 (n = 681) Figure 4: Interspace between House Martins' nests, Kozjansko 1999 (n = 681) prekratek ~as na{ega zadr`evanja pri nekaterih gnezdih, da bi bilo mogo~e ugotoviti, ali so zasedena. V nekaj primerih smo opazovali par lastovk, ki se je drenjal v ostankih podrtega gnezda, pri ~emer je samec intenzivno pel in odganjal vsiljivce. Literatura navaja, da se mestne lastovke uspe{no parijo le v gnezdu, ~etudi je to {e nedokon~ano (Cramp 1988). Ve~inoma za obe legli v sezoni uporabijo isto gnezdo– zamenjajo ga le, ~e prvo leglo mladi~ev propade (Cramp 1988). Pogosto se dogaja, da nesparjeni samci zasedejo po{kodovana gnezda in jih branijo s petjem in odganjanjem vsiljivcev (Cramp 1988), vendar smo v vseh zgoraj omenjenih primerih v po{kodovanih gnezdih videli po dve lastovki. Majhen dele` gnezd na policah lahko pripi{emo splo{nemu pomanjkanju gnezdilnih polic, ~eprav so za namestitev gnezda morda pomembnej{i drugi faktorji (vi{ina in globina nadstre{ka, material stene, oddaljenost prvih ovir), ki dajejo gnezdu kritje pred neugodnim vremenom ali pa omogo~ajo, da lastovka pripne gnezdo k steni. Med razli~nimi tipi polic prevladuje `ica, kar pa je zgolj odsev dejstva, da je bila `ica precej dolga in je tako lahko dajala oporo ve~jemu {tevilu gnezd kot pa drugi nosilci (betonske in lesene police, kovinski nosilci), ki so bili kraj{i. Pomembnej{a od polic je streha, ki varuje gnezda pred padavinami (Cramp 1988). To lahko vidimo tudi iz rezultatov raziskave na Kozjanskem, kjer ve~ina mestnih lastovk gnezdo pripne pod napu{~ (in sicer 158 vi{je od spodnjega roba napu{~a) ali tik pod notranji nadstre{ek (pod balkon ali v kot okna). Izogibajo se previsnih sten (nagib gnezda > 90°) – verjetno zato, ker dajejo slab{o za{~ito pred de`jem. [tevilo gnezd na nekem tipu stavb je odvisno tudi od {tevila (razpolo`ljivosti) tega tipa stavb v posameznem kraju. Najve~ gnezd je bilo resda name{~enih na eno- in dvonadstropnih stanovanjskih hi{ah, ki so v popisanih krajih {tevil~no prevladovale, vse ve~je kolonije mestnih lastovk pa so bile na ve~jih in vi{jih stavbah, kar je verjetno povezano z ve~jimi stenami. Visok odstotek velikih kolonij v Kozjem gre pripisati dejstvu, da je to razmeroma velik kraj s {tevilnimi visokimi stavbami (ve~nadstropni bloki, kmetijska zadruga, gasilski dom). Gnezda mestnih lastovk v urbanih predelih so obi~ajno name{~ena precej ni`je kot na naravnih stenah, marsikje so pripeta celo v kot okna, ki ga ljudje nenehno uporabljajo. Oboje govori v prid trditvi, da se je mestna lastovka precej dobro prilagodila na sobivanje s ~lovekom. Njeno raz{irjenost v mestih omejujejo koli~ina hrane, razpolo`ljivost gnezditvenega materiala (blata) in ustreznih sten. Da gnezd ni bilo v Pil{tanju, je mo`nih nekaj medsebojno povezanih razlogov. Gre namre~ za majhno, razmeroma tesno grajeno vas s {tevilnimi pritli~nimi hi{ami in ozkimi Slika 5: Porazdelitev gnezd mestne lastovke glede na ekspozicijo, Kozjansko 1999 (n = 703) Figure 5: Distribution of House Martins' nests in view of their exposition, Kozjansko 1999 (n = 703) Acrocephalus 21 (100): 153 – 159, 2000 prehodi med ve~jimi stavbami. Morda igra kak{no vlogo tudi dejstvo, da v vasi `ivi le {e nekaj prebivalcev. Podatki o materialu stene so bili zbrani precej nesistemati~no (klasifikacija bi morala biti podana vnaprej), vendar smo med raziskavo opazili, da mestne lastovke gnezd ne pripenjajo na z lesom obite ali neometane ope~nate stene, rade pa gnezdo od strani oprejo na lesen tram, ~e seveda obstaja. Popisovali smo le stene z gnezdi. Stene na stavbi, ki niso nosile gnezd, so morda imele ugodno ekspozi-cijo, vendar lastovkam ni ustrezal kak drug parameter (bli`ina visoke ovire, neprimeren material stene, premajhna globina ali vi{ina nadstre{ka). Videti je, kot da se lastovke izogibajo skrajno severnim in ju`nim do jugozahodnim legam, kljub temu pa ekspozicija stene za izbiro mesta gnezditve pri mestni lastovki o~itno ni odlo~ilni pogoj. Zgornje meje oddaljenosti prvih ovir od stene so bile dolo~ene subjektivno. Da bi neko stavbo ali drevo res lahko razglasili za oviro, bi morali ugotoviti vi{ino in {irino ovire (da jo bi primerjali z dimenzijami stene) in stopnjo prekrivanja gnezdilne stene z oviro (ovira je namre~ lahko name{~ena tako, da steno popolnoma prekriva, ali pa tako, da prekriva le del~ek stene, na katerem niso nujno tudi gnezda lastovk). Te h podatkov `al nismo zbirali. Zahvala: Za neutrudno terensko delo, navdu{enost in poslu{nost se prisr~no zahvaljujem ~lanom ornitolo{ke skupine: Petri Bernard, Danilu Bre~ku, Sabini Bun{ek, Gregorju Godlerju, Evi Leskov{ek, Jasmini Mikli~, Katarini Po`ar, Petru Po`unu, Gregorju [e{ku, Petri [terlek, Maji To~aj in Franciju Zidarju ml. Denisu Vengustu in Toma`u Jan~arju se zahvaljujem za pomo~ pri vodenju terenskega dela, slednjemu pa tudi za zastavitev raziskave o gnezdenju mestne lastovke in izdelavo obrazca za popis. Velika zahvala gre prijaznemu in ustre`ljivemu osebju Uprave Kozjanskega parka, {e posebej Vesni Zakonj{ek, skrbni voditeljici tabora, in Franciju Zidarju, direktorju Kozjanskega parka. 5. Povzetek Raziskavo ekologije gnezdi{~ mestne lastovke Delichon urbica v urbanih in ruralnih habitatih smo opravili med mladinsko raziskovalno delavnico v Kozjanskem parku (25.6.–2.7.1999). Popisali smo 826 gnezd na 69 stavbah v 10 krajih. 31% gnezd je bilo zasedenih, 68% nezasedenih, za 1% gnezd pa podatka o zasedenosti nismo imeli. [tevilo zasedenih gnezd je bilo verjetno podcenjeno, saj so nekatere mestne lastovke do za~etka popisa `e speljale prvo leglo mladi~ev. Nekatera nezasedena gnezda so zasedli doma~i vrabci Passer domesticus, tri pa samec travni-{kega vrabca Passer hispaniolensis. Gnezda so bila prete`no na eno- in dvonadstropnih stanovanjskih hi{ah, ve~je kolonije (ve~ kot 20 gnezd) pa so si uredile domovanje na vi{jih in {ir{ih stavbah. Manj kot 5% gnezd je bilo na policah in podporah. Verjetno so zadosti velik nadstre{ek, primeren material stene in odprtost stene bolj pomembni kot sama polica. Mediana vi{ine gnezd je bila 7 m, povpre~na vi{ina 7,4 m, gibala pa se je med 3 in 14 m (n = 718 gnezd). 35% gnezd se je med seboj dotikalo. Pribli`no 60% gnezd je bilo medsebojno oddaljenih do 0,5 m. 89% gnezd je bilo name{~enih pod glavnim nadstre{kom, preostalih 11% pa pod notranjim nadstre{kom (pod balkonom, v kotu okna). 6. Literatura Cramp, S. (eds.) (1988): Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Africa, The birds of the Western Palearctic, vol. 5. Oxford University Press, Oxford. Darakchiev, A. & J.P. Fouarge (1997): Delichon urbica House Martin. In: Hagemeijer, E.J.M. & M.J. Blair (eds): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser, London. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana. Gro{elj, P. (1988): Mestna lastovka Delichon urbica. Acrocephalus 9 (37-38): 71-72. Kmecl, P. & K. Ri`ner (1993): Mestna lastovka Delichon urbica. Acrocephalus 14 (60): 168-169. Prispelo / Arrived: 8.3.2000 Sprejeto / Accepted: 8.5.2000 159