197. številka. Ljibljaia, ? torek 29. avgnsta 1905 XXXVIII. leto. TN ifamja vsak dan avečer, fafmli nsdeljs tn »raaaika, Ur veHa po pošti arsjemao sa avslro-ograk* dsiels aa vsa iate 16 K, aa sal lato IS K, aa četrt lata € K 60 h, sa aa masac a K SO h. Za LJubljano s »olujanjen na dom aa ;;s U K. aa pol Leta lt K, aa Satrt lata 6 K, aa an meso« « K. Kdor hodi sam ponj. plača aa vas lata M K, as pol lata 11 K, aa četrt lata 6 K 60 h, aa en mesee 1 K 90 h. — Za tujo dažala toliko več, kolikor aaaia poštnina. — ga aarooD« brei istodobne vpoSUjatva naročnine se ne eaira. — Za oznanila sa plačuje od peterostopn« petlt-vrsta pa IS a, če ss se eananile tiska takrat, pe 10 h, če s« dvakrat, in pe 8 h, Če ie tiska trikrat ali večkrat. — Dopis !t< se iavole £rankovatic — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo j« v Knaflovih alieah it. 6, in sieer aradniltva v I. nadstropja, apravniitvo pa v pritličja. — UpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamM^t esnanila, t. j. administrativna stvari. Posamezne številke po 10 h. „Slovenski Narod" telefon št. 34. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. Malo odgovora. (Iz učiteljskih krogov.) Velezanimivi so vselej ČasniŠki glasovi, ki se pojavijo po raznih Časopisih avstrijskega jnga, kadar zboruje naša rZaveza jugoslovanskih učiteljskih društev." Letos smo poleteli na skrajni jug, v mesto, kjer se bojuje Slovan z Lahom, da delata prostor in dobiček Nemcu po znani prislovici: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. — XVII. glavno zborovanje naše „Zaveže" je bilo takorekoČ posvečeno edino le tužni Istri in njenim abnormalnim razmeram. Človek zdravih možgan bi sicer mislil, da pohite na tako zborovanje razen učiteljstva tudi prijatelji Slovanov, voditelji raznih slovanskih strank, da se strujo pri takih prilikah vsi slovanski — vsaj južno-avstrijski — časniki v skupno falango, da poneso med širni svet — če drugega ne, vsaj točna in zanesljiva poročila o tako pomenljivem Bhodu. Toda ti časniki, — izvzet je edini „Slovenski Na rod" — ki so vedno polni slovanskega duha, ki se ta-korekoč tope same dobrotlji-vosti do slovanstva, ravno tičasniki zapuste ali Čisto rta cedilu slovensk oh r v a š k o učiteljstvo pri takih prilikah, ali pa d o n a š a j o taka poročila, da se iz njih takoj spozna — pravi namen — takih poročil. Seveda, ta gospoda si misli: Ti slovanska učiteljska para — vi pijo-nirji narodne prosvete — le borite se; mi se bodemo borili takrat — ko bodemo imeli od tega boja — tudi osebni haaek. Naravnost občudovanja vreden je heroizem slovenskega in istrsko-hrva-škega učiteljstva, da ei upa poleteti in prirediti svoj slovanski shod na kraju, kjer je združen tak polet ne le z velikanskimi gmotnimi žrtvami, temveč tudi z velikimi moralnimi. ! Znano je dejstvo, da so oni učitelji, ki si upajo prijaviti kako poročilo pri takih prilikah — pri takih shodih — zapisani pri naših višjih šolskih oblastvih kakor nemirni duhovi, kakor hujskači, katerim je treba lomiti peruti s tem, da se jim odjeda zasluženi kruh pri kompetenci za to ali ono boljšo službo. Naš vladni sistem ljubi le krotke, duševno omejene in za javnost se pač nič zanima j oče učitelje. Da je bil letošnji občni zbor „Zaveže" prirejen na jako vročih tleh, priča dovolj jasno kratko poročilo v puljskem „Popolo Istriano" — kjer se izraža zamujena in prikrita želja — z dne 19. avgusta t. 1. št. 349 kjer se med „cronaca lo-cale" pravi, da so bili dobili v torek 15. avgusta ob 10. uri zvečer oni slovenski učitelji, ki so zborovali v Pulju, „po grbi", ker so hoteli demonstrovati proti zadrskim italijanašem, akoravno stoji pribito dejstvo, da se je veČina slovenskega in istrsko-hrvatskega učiteljstva vrnila že v torek ob Četrt na sedem zvečer domov, a ostali so pa uživali krasoto brionskih otokov. — — — Drugo zanimivost, ki jo je porodilo ravno letošnje zborovanje „Zaveže" v Pulju je pač to, da je slovenska, oziroma južnoavstrijska hrvaška javnost osvedočena, da se je vgnezdil i v naši kršni Istri klerikalizem, ki deluje sedaj še vedno v okrilju narodnostnega boja, ki pa takoj pokaže svoje roge, kakor hitro dobi o d-kritega in nevarnega sovražnika. Evo dejstev! — „Slovenski Narod" se je sicer čudil v svojem izvirnem poročilu o našem zborovanju, zakaj nas ni pozdravil nobeden istrski hrvaški prvak. Nas, da smo odkritosrčni, ni to „preziranje" prav nič dirnilo. Kajti, kako moremo zahtevati od gospoda dr. M. L agi nje, kako-II. podpredsednika drugeg, katoliškega shoda, da bi n:. oficijalno pozdravljal Gospod doktor ima pač čas hoditi (jer u svagdanji dan moram raditi za svagdanji krnh, buduć neimam ni malene mjesečne kvitance — — —) v Ljubljano na občne zbore bankerotne klerikalne „Gospodarske Zveze", in na katoliške shode, a „Zaveže jugoslovanskega učiteljstva" ni mogel v svojem kraju pozdraviti v teku treh dni, akoravno sta bila dva praznika izmed teh treh dni. — O „sokolu" Spiu-Čiću omenjamo le, da kakor član „lepega kluba" ni mogel in menda tudi ni smel pozdrav 11 a t i napredne „Zaveže". Da, da, gospod profesor, v divni j Opatiji je bilo drugače! Lahko pa rečemo: Sad, kakršnega je obrodilo naše zborovanje leta 189 9. v Gorici, takega obrodi i naš letošnji zbor v P u 1 j u: „1 v Istri ae dani!«--- Velezanimivi so i časniŠki glasovi o našem zborovanju. — Zbrali smo le nekaj cvetk. Puljska lista „Giornaletto" in „Popolo Istriano" sta pisala ono, kar smo takoj početkom a omenili, namreč o „batinah". „Naša Sloga" molči, a „Omnibus" je prinesel le ono, kar njemu prija i kakor on zna. rOmnibus" se v svoji 249. št. huduje, ker mu ni nihče delegr.tov poslal poročila o zborovanju delegacije z dne 14. avgusta. Povemo pa „Omnibusu", če ne smatra „Zaveže", ki šteje 1827 članov, toliko vrednim, da bi poslal svojega poročevalca dva streljaj a daleč, potem tudi „Omuibusa" ne smatra učiteljstvo, združeno v „Zaveži" resnim listom. Naravnost čudovito je pa pisala tržaška „Edinost" o našem zborovanju. Ne vemo, ali bi se smejali „resnim politikom", ki tako radi dajejo lekcije vesoljni Sloveniji, ali bi jih pomilovali. Poročilo o našem zborovanju v št. 226 in 227. je naravnost „epohalno". Poročevalec je pač slišal in videl vse mo-moče in nemogoče vzklike in prizore in mnogo stavkov tega polovičarskega poročila je debelo tiskanih, to pa seveda so le taki stavki, na katere se bo „Edinost" potovo še pri prvi priliki sklicevala. Pazni(!) poro Če vale c raznih vsklikov »Edinosti" je pa menda prespal zanimivi predavanji tovariša M. AnŽlovarja o „0 d-pravi krajevnega plačilnega sistema v Istri" in tovariša I. Sege — „0 istrskem šolstvu". —Pač pa je isti poročevalec pisal na dolgo in široko o „narodnem izdajici", ki je svoje izdajstvo pokazal s tem, da je glasoval z zmernejšo laško stranko, med tem ko so drugi narodni prvaki glasovali z laško radikalno stranko. Krono vsem poročilom je pa postavil ljubljanski »Slovenec« v številki 189 i dne 19. avgusta 1905 pod naslovom: »Bolestna domišljavost«. O d k - i t - s r en :> priznamo, da nas je to porodilo prav razveselilo. Kilif pričaš »S oveneo« o kaki stvari t*ko pisali, potem ve slovenska javnost, daj sa je stvar tako nbru.sla, da je gospoda ne more preboleti in zaide v nekak psihični »delirij tremens« kjer začne psovati na vse strani kakor kak blaznež, ki mu je treba nadeti znanj jopič. — Da, da, gospodje c krog »Slovenca«, »Zaveza jugoslovanskih učiteljskih društe?« Vam je trn v peti. »Mogočen naslov, a sa njim tiči kaj malo« — Ravno 1827 članov, združenih v 33 društvih. »Nekaj ljudi na čelu, ki spijejo in druge terorizirajo, a najpametnejši učitelji in učiteljice so izogibajo take »Zaveze«'*— Gospodje, pridite ie enkrat s številom teh najpametnejših učiteljev in učiteljic na dan,ko je vendar javna taj ne s t, da Vaša »g rasno se razvijajoča, mnogobrojna itd. itd.« »Slomškova zveia« ne Meje niti toliko članov, da bi si upali sklicati pravilni občni zbor v Ljubljano« kaj še, da bi poleteli v Pulj. — In to peče! A- Vojna ali mir? Z bojišča. Dne 23. in 24. t. m. so Japonci iz treh torpedovk streljali na pred gorje Lazare v, kjer je bilo t bli zini videti nekaj sumljivih ladij. Ob nabrežju Tatarskega zaliva se skušajo Japonci opetovano izkrcati, a se abo,e ruskih krogel — Povsod drugod na bojišču niti navadnih prask ni več, Umuč na obsh straneh napeto pričakujejo odločilne besede iz Portsmoutha. Mirovna pogajanja. Odločitev v Tokiju. Včeraj zjutraj se je zbral v Tokiju izredni ministrski svet, ki bo mu prisostvovali tudi stari državniki. Posvetovanje je trajalo do 2 ure po« poldne. Potem so šli zborovalci v ceBarsko palsčo, kjer se je konferenca pod cesarjevim predsedstvom nadaljevala. Politična javnost pričakuje od te seje odločitev, ali se naj sklene mrr ali pa vojna nadaljuje. MestD je mirno. Sobotna seja mirovne konference. — Japonci so pričakovali da pridejo k sobotni seji ruski pooblaščenci z novimi predlogi, vsled česar so proglasili sejo za strogo zaupno, dali zakleniti vsa vrata ter izključili celo tajnike iz seje. Na to prič*Eovanje pa je Vite mirno odgovoril: »Nimamo ničesar ponuditi-: polovica Sahalina in nič odškodnine, to so naše zadnje besede!« — Kakor je Vite pozneje izpovedal »Mstino-vencu« dopisniku, je bil naravnost osupel, da je vkljub tako odločni njegovi iijavi Komura vendar prosil, naj se konferenca ne prekine, I ter uo le odgodi do ponedeljka. Vite je t&ko zanesljivo pr.čakoval konec pogajanju, da je že poravnal svrjje račuae v hotelu ter si v New Yorka , najel sobo. Po njegovem mnenju je na japonsko popustljivost delovala japonsko angleška zveza. Ker velja za Rusijo Vitejeva iijava sa ultimatum, so se delegatje zedinili, da ne bo seja prej, dokler ne pride iz Tokija odgovor na rusko izjavo. Mogoče je, da bo vsled tega prihodnja seja šeie v sredo ali četrtek. LISTEK* Veliki solnčni mrk dne 30. avgusta 1905. Ni lepše naravne prikazni, kakor je solnčni mrk. Vsak dan vzhaja in zahaja solnce, a nekega dne nam mahoma zastrne pogled na solnce — neka nevidna stvar, in mi imamo pri belem dnevu pravo nočno temo. Z'vali si iščejo prenočišča, rastline zapirajo čašice, vsa narava hoče zaspati. Nas pa obdaja neka čarovna Bvetloba, nekoliko svetlejša od svita polne lune! Kaj nam pa je zaprlo pogled na solnce? Okrog zemlje se suče naš mesec, ki pride včasih ca tej svoji poti tudi v smer med zemljo in solneem ter tako zakrije pogled na solnce. Ako nam mesec popolnoma pokrije solnce, zovemo to: popolni solnčni mrk, ako pa le deloma, tedaj zovemo: delni solnčni mrk. Tako bo i 30. t. in. solnce mrk-oilo. Popolen solnčni mrk se bo videl v sledečih krajih: v angl. Sev. Ameriki, v Antlantskem oceanu, ¥ ee^TOVvhodni Šppnij», na B*le*»r'b, ▼ Algiru, dalje v Tunsu, potem v Goranjena Egiptu ter na južnovzhodni obali Arabije. Delni so Inčni mrk, oziroma solnčni mrk sploh, se bo videl v vzhodni polovici Severne Amerike, v severni pelovici Atlantskega Oceana, v severni polovici Afrike, v Evropi, v zapadni Aziji ter v severnih polarnih krajih. Pri nas v slovenskih pokrajinah bo delni solnčni mrk ter bo nekoliko nad 0*7 solnčne višine pokrite Začetek mrka bo*) ob 1 h 16 m (sred. evrop. čas) ter konec mrka ob 3 h 3 7 min. Luna stopi pred soln-čno oblo na vzhodni strani ter se pomiče preko solnea tako, da bo v naših krajih (Ljubljani) ob 2 h 2 6 min. največ solnea zatemnelega ter le mal kos solnea (kake 0*3 solnčnepovršine) ae bo bleščal t podobi svetlega krajo« na severni strani izza lune. Nato ae zmanjšuje mrk ter izgine ob 3 h 37 min. Pas, v katerem ae vidi solno« popolnoma mrkneno, je jako osek ter znala v Španiji 200 km. Popolni mrk pa traja ▼ nekate- v Ljubljani približno. rih krajih od 87 do 229 sekund. Tako bo solnce popolnoma nevidno v Burgos 225 v Torrebisnei 224, v Philippeville (Algir) 216, v Ras Ma-hara (Tuni») 210. v Assuanu (Egiptt) pa 153 sekund. Č m višje proti severu ali jugu gremo, tem več je solnea nepokritega, tako, da je na 60° sev. širine, le še polovica solnea zatemnelega. Razne zvezdarne so poslale ekspedicije proučevat ta solnčni mrk. L'ckova zvezdama v Severni Ameriki ]e poslala tri, in sicer na L a brador, v Španijo in v Assuan. Pred vsem ima nalogo fotografirati soln-čno krono, to je ono svetlobo, ki jo vidimo )**) pri popolnih solnčnih *) Kakor je bilo še pred nekoliko desetletji popolnoma nemogoče opazovati solnčne p ro tube rane o (t. j. od solnčnega roba dvigajoče se plamene žarečega vodika) drugače kakor le o popolnem solnčnem mrku, kar pa moremo storiti zdaj vsak dan s spektroskopom, tako je i dosedaj bilo nemogoče opazovati solnčno krono, drugače kakor o popolnih solnčnih mrkih. ABtronom A. Hattekv pa je dne 3. septembra 1904 napravil poskus ter fotogrofoval krono prvič srečno o polnem solnčnem svitu. (Natunvissenschafthche Rundschau 1906, stran 347.) To si naj zapomni posebno g. sobotni podlistkar -Slovenca«}.«, r.\ftŽSB mrkih okrog solnea ter sestoji iz žarečih plinov vodika, železa in Cd-ronice, dalje pa tudi preiskati okolico solnea, ter jo fotograf j vati, da se najde že toliko zaželjeni hipotetični intramerkurjalni planet »Vulkan.« Kajti slavni astronom, Laverzier, ki je takorekoč na papirju našel planet Neptun iz nerodnosti v gibanju planeta Urana, je menil tedaj, da se mora i med planetom Merkurjem in solneem nahajati še en planet. Od tedaj se pridno išče ob vsakokratnem popolnem solnčnem mrku po morebitnem planetu »Vulkanu«. O solnčnem mrku leta 1901 dne 18 maja se je preiskala in fotografovala vsa okoliša solnea ter se je dokazalo, da se ne nahaja nikako telo v obližju solnsa, ki bi imelo več kakor 34 angleških milj v premeru. Pri sedanjem mrku se bo Se natančnejše preiskala okolica solnea ter se bo najbrže konečno odločilo, ali eksistira hipotetični intramerkur jalni planet »Vulkan« ali ne. Sedaj v 20. stoletju najbrže ne bo nikogar več, ki bi menil, da imajo solnčni mrki kak vpliv na človeka, ali morda, da so prst božji. Drugače pa je bilo to v blaženem srednjem veku. Znak božji je bil solnčni mrk 1. 944, kajti tedaj je premagal krščanski kralj Radimir saraeenskega kneza Abdarja. Posledica mrka leta 1133. so bili viharji in deževje. Lakota v Nemčiji je bila posledica mrka dne 12. marca 1485. Nič ni čudno, da je videlo preprosto ljudstvo v tej nedolžni naravni prikazni navadno prst božji, to se je vršilo i pri olikancih srednjega veka. V Ara bergu je izšel leta 1642 spis*), v katerem piše neki zdravnik z ozirom na popolni solnčni mrk dne 12. avgusta 1642 sledeče: »Kako se ima zadržati pii dne 12. avgusta nastalem solnčnem mrku. Skušnja bo pokazala, da se bo pri tem mrku zrak predrugačil in zastrupil, radi česar se bodo pripetile razne neprilike ljudem in nespametni živini na polju; zategadelj bo dobro, da se za ta čas vsakdo najboljše pripravi in se par dni preje vzdrži jedi in pijače; dragic: naj si viame Eman uel • kroglice ; tretjič: naj ae na ta dan opravljajo božjeslužna *) Consilium medioorum 1643 Ugodna poročila. Iz Petrograda ae poroča, da napenja Vite vse aile, da bi dognal kako sporasumljenje glede Saha-lina. Posrečila se mu je baje misija tako dobro, da je mir zagotovljena stvar in da se premirje ▼ najkrajšem času podpiše. Novi Japonski predlogi. Vite je mnenja, da je Komun zato prosil za odgoditev seje, da Japonci sestavijo spremenjene predloge. — V soboto zvečer je japonski pooblaščenec Takahira obiskal Viteja v njegovem stanovanju ter imel ž njim daljši razgovor. To je bilo prvikrat, da so se Rusi in Japonci sestali izven zborovalne dvorane. — Vite zanika, da bi bil v seji izjavil o odstopu kakega dela Sa-halina. Nemčija in Francija za mir. Nemški državni kancelar knez Biilow je brzojavno odgovoril na neko časniško vprašanje iz Amerike: »Od začetka Rooseveltove akcije sta nemški cesar kakor nemška vlada vedno zastopala mir, kjerkoli je bila prilika za to. Nemčija je ravno tako kakor Zedinjene drŽave na tem in-teresovana, da se napravi konec vojni« Francoski parlamentarec C 1 e -men cea u pa poziva predsednika francoske republike, naj se takoj pridruži prizadevanju Roosevelta, da se sklene mir. Kar je Francija storila dosedaj v tem pogledu, ne zadostuje Loubet ima najlepšo priliko, da s tem činom častno zaključi svoje predsedovanje. Notranji politični položaj. Dunaj, 28. avgusta. DaneB sa je vršil ministrski svet, ki seje bavil s tekočimi zadevami. Ker pa niso bili vsi ministri navzoči, se je končno sklepanje o proračunu za leto 1906 in glede sklicanja državnega zbora odgodilo na prihodnji ministrski svet. — Iz tega je razvidno, da je poročanje konservativnih listov v tem pogledu zgolj ugibanje. Preden se določi sklicanje državnega zbora, bo imel baron Gautsch konference s klubovimi načelniki, da jih pouči o nalogah državnega zbora z ozirom na ogrsko krizo in o ministrskih konferencah v Išlu. Italijanska vseučiliščna zadeva. Trst, 28. avgusta. V Poreču so imeli včeraj italijanski župani shrd v zadevi italijanskega vseučilišča. Prišli so župani skoraj vseh italijanskih občin v litri ter enoglasno sklenili: Vseučilišče mora biti ▼ Trstu ali ga pa sploh ne maramo. — Istega dne bo zborovali tudi župani Trentina v Rivi. Tudi tem sv se vsi zborovalci izrekli za Trst, odklonili dvojezično fakulteto v Ro-veretu, zahtevali, da se vladna predloga umakne, a poslancu M alfa t-tiju so izrekli nezaupanje. dela ter molitve, naj se varuje, da ne hodijo niti ljudje niti živina ped milim nebom, ali da bi se veliko skozi okna (ki morajo biti ob istem času zaprta) mrk opazoval in tudi, da se isti dan ne prinese voda v hišo, ker bo po velepomembnem mrku istega dne vse okuženo; tudi se mora do noči postiti, da se telesu kaj nevarnega ne zgodi; tudi se ne sme živine gnati na pašo, predno se tla ne posuše, sicer si naj sama (? !) pripiše, če pogine.« Kljub temu »receptu« srednjeveškega zdravnika, pa lahko zdaj vsakdo opazuje solnčni mrk brez nevarnosti. Navadno belo steklo naj se pocrni s sajami lojeve sveče, ali pa se vzamejo terano-selena stekla. Najboljše pa se opazuje seveda z astronomičnimi daljnogledi. Pri sedanjem letošnjem mrku ae bo pa prvič zgodilo, da ne bodo ekspedicije, posebno Liskova ne, opazovale visuelno (t. j. i očmi) temveč bo vsa dela opazovanja opravljal fotografiČni aparat. ■ > • ■ C« Nagajivoat šlezljskih Nemoev. P r a g a, 29. avgusta. S proaornim namenom so si Nemei izmislili vest, da namerava vlada izdati jeaikovne naredbe za Slezijo. Dasi ae je vlada požurila, da vest razkrinka aa laž, vendar so imeli včeraj Nemei v Opavi protestni shod. Glavni govornik, posl. Som mer, je izjavil, da mu je baron Gautsoh zagotovil, da vlada ne misli izdati naredb, vendar je predlagal, naj ae vladi iareče nezaupnica, ker je le mogoče, da misli vlada Stremaverjeve naredbe raztegniti po eeii Šleziji. Nova stranka na Ogrskem. Budimpešta, 29. avgusta. Ba ron Fejervarv namerava na podlagi novega gospodarskega in socialnega programa, ki ga predloži parlamentu, ustanoviti novo stranko. Kot prve člane upa pridobiti tistih 60 poslanoev, ki so v teku Časa iz stopili is liberalne stranke. Nova stranka se bo imenovala radikalna stranka, in na njo se hoče naslanjati Fejervarvjevo ministrstvo, da bi veljalo za parlamentarno vlado. Turčija proti Bolgarom. Sofija. 28. avgusta. Turška vlada je zaman opetovano prosila bolgarsko vlado, naj ji izroči Armence, ki bo sumljivi atentata na sultana ter so po stentatu zbežali na bolgarska tla. S3daj se baje hoče maščevati zaradi tega nad Bolgarijo na ta način, da hoče odpraviti eksarhat ter zapreti vse bolgarske šole, ki jih ima eksarhat v Macedo-niji in v drinopoljskem vilajetu. Zaradi tega se je knez Ferdinand tako nepričakovano naglo vrnil domov. Položaj na Ruskem. Pttrograd, 28 avgusta. Ii Kavkaza prihajajo vesti o velikih nemirih. Kmetje nočejo graščakom oddajati desetine, se zbirajo oboroženi v večjih gručah ter napadajo graščinska posestva. V DuŠatu so kmetje celo napadli kozake, kar so plačali s 7 mrtvimi. Moskva, 28 avgusta. Sela imenovani vrhovni gubernator Dur-novo hoče odstopiti. — V Rigi je bilo poslopje narodne banke z dina-mitno bombo skoraj popolnoma razdejano. Napadalec je zbežal. Vstaja v nemški Afriki, Bero lin, 28. avgasta. Nadpo-ročnik Paasobe je zalotil s svojim oddelkom kakih 1000 vstašev pri Kipu. Dasi je bilo malo vstašev oboroženih s puškami, temuč le s loki in pušicami, ae je vnela bitka, v kateri bo divjaki izgubili 75 mrtvih, mnogo jih je pa utonilo. Ostali so zbežali. — Na jugu Vzhodne Afrike se je vstaja raztegnila tadi na okraj Lindi. Dopisi. Z Dobrove, Dragi Miško! Dolgo časa ti ža nisem pisaL Nssem Brat Justin. (Iz dnevnika samostanskega novica Priobčil BistriČan) (DzUs.) »Spisal sem pismo do nje. Smolo sem imel, ker to pismo ste vi prebrali in mi še marko vzeli. Ni li to res?« »Res, pater Vigilij!« sem zaječi jal. »Pisma ji nisem poslal, ampak opazoval vas in njo. Oba sta se spremenila; nič več ni bilo onega ljubega pravega prijateljstva ne od vas ne od Albine proti meni in to me je peklo, to me je žgalo. Grozni dnevi so se pričeli za mene. Samota me je trpinčila in vsak sprehod mi je bil prava muka. Zdelo se mi je, da se mi reži in me zasmehuje vsako drevo, vsak kamen in da mi očita: aakaj al ga peljal tja, zakaj ai samemu sebi spodkopal zemeljsko srečo in ai J nakopal ljubo* sumnost, ki te privede v grob preje, nego bi sicer moral umreti! In veter, ko je zapihal, ae mi je posmehoval, češ: to ti je sa bvalo, ker ai ju učil, slasti Albino! Se hujše je bilo pa aa mene v ti imel nič posebnega povedati in to je vzrok Saj ti bode znano, da imamo na kmetih skoraj vedno enolično življenje. Ako pa nimam kaj poaebnega pisati, pa molčim. A danes imam pa gradiva zadosti. Le ne vem, kako bi ga sestavil, da bi ti bilo bal j vleč. Ako bi bilo pa kaj pomanjklji-P* aam popravi, ssj si bolj izurjen v pisavi, kakor jas. Torej začnem a pripovedovanjem. Gotovo ti ie ni znano, da so danes k nam pri-romala s domačim gospodom mala in velika dekleta is Jezice ob S ,vi, ki so zapisana v Marijino družbo in ae imenujejo tudi Marijine device. To je btlo veselje! Jaz sem jih kar gle dal in tudi nekoliko opazoval. oelo čast sem imel. da sem smel z eno govoriti. Kaj sva govorila, ti pa ne morem aapisati. Bi se smejal, da bi bilo za poc'i Povem ti pa, ko sem jih ogledoval, brez ovinkov, da bi se težko našla med odrastlimi in starejšimi Še katera nedolžns, če bi jo opoldan z gorečo svečo iskal. In to je istina, verjemi mi, saj vendar precej dobro ženstvo poznam. Izkrcale ao se, če se ne motim, raz šest ali sedem vozov. »Kdo pa je tista velika, ki tako pokonci gre in nekaj s seboj nese?« vprašam eno izmed njih. Ta je naša predstojnica, Smitova Mioa ji po domače pravimo; ona je tudi naš pevovodja in jo gospodie zelo spoštujejo, je bil odgovor. S* celo godbo dobro zns, pravijo nekateri. Saj nas je učila petje za danes, sem že pozabila, koliko časa, nadaljuje dekletce. Veš, dragi Miško, zdaj sem bil pa radoveden, kakšoo bode petje in krenem jo v oerkev. Maša se prične. Vse je bilo tiho. Š»le čez nekaj časa se zasliši m mm, in pelo se je, da je bilo kaj. Eaa gor, druga dol, in jaz sem moral iz božjega hrama bežati, če n*, bi si bil ves moj Bloh pokvaril. Šd nekaj bi ti bil kmalu pozabil povedati, namreč, da je bila udeležba moških jako pičla. Zdaj sem ti skoraj vse povedal, dragi MiŠko. Le naši oštirji ao godrnjali, da niso primeroma veliko potočili. Gotovo so ženske varčevale, da bi bilo med potjo v Ljubljani še kaj cvčaka. Tako, Miško, sedaj pa končam s željo, da mi še tudi ti v teh počitnicah kaj pišeš. Zdravstvuj! Ttoj Jurkovič. Dnevne vesti V Ljubljani, 29 avgusta. — Osebna vest. V Ljubljani so je danes mudil trgovski minister g. baron C a 11. — Klerikalna hvaležnost. Iz Vrda pri Vrhniki se nam poroča: Kakor znano je 3. julija t. 1. zvečer požar upepeiil velik del vasi Horjula. Dasiravno je približno 2 uri navadne hitre vožnje iz Vrda v Horjul, je bilo gasilno društvo iz Vrda prvo na licu mesta in njegova brizgalna je počela prva delovati, dasiravno ima Horjul gasilce in brizgalno. Le tej točnosti in požrtvovalnosti gre hvala, da se je ogenj omejil, ker ko bo Vrdjani počeli delovati, se ogenj ni več širi), temveč so se še nekatera po slopja, ki so bila v ognju, po truda-polnem delu deloma ohranila, s tem so se obvarovala n s pomočjo pozneje došlih gasilcev ostala pohištva in oerkev, ki so bila v očividni ne varnosti postati Žrtev plamena. Velika večina horjulskih pohištev je za- ggj»^=a»aag»~*** i ■■ ■ s družbi. Dragi so bili veseli, na mojo dušo je pa legala težka britkost, da sem zapuščen, zaničevan. Samo enkrat ljubim v svojem dolgem življenju, a še zdaj se mi ljubezen ne vrača, nego se mi če moja zametu je. Mnogo sem trpel; vsa moja preteklost, katero sem preživel kolikor toliko veselo in zadovoljno, ae mije zdela neumna in otročja, če sem se spomnil na bivši Albinin smeh, sem videl v vsaki potezi njenega obrrza pikro aaničevanje. Očital sem si, da je nisem drugače vzgojil, da bi mi bila vračala mojo ljubezen. In ker aem u videl, da je vse zastonj, da sem sa vselej propadel s bvojo ljubeznijo, se mi je zagnusilo življenje. Oemu živeti, ko sem na poti drugim! Vzel bi si bil življenje, a to se mi je zdelo otročje delo. Ce vidi otrok, da ga bo tovarii premagal, zbeži, če ima le čaa. Enak temu otroku aem ae jaz zdel sebi, ie bi zgrabil sa morilno orožje. Samomor ni junaški čin, ker je samo strah pred večjim trpljenjem, ki čaka človeka. Umreti aem hotel naravne smrti. Tega mi ravno ne bo treba dolgo čakati, ker upam, da ima Bog ie nekoliko usmiljenja a menoj. varovanih pri slavni »Vzajemni« ali, kakor se po domaČe reč*, pri »ško-f )vi« zavarovalaici v Ljubljani. Torej je požrtvovalnost gasilnega društva is Vrda koristila ne samo dotičaim domačinom, ampak k dobri polovici tudi »škofovi« zavarovalnici. Na materijala in za plačano priprego je imelo imenovano društvo pri tem požaru efektivne ikode 115 K, avele-noČi, truda in dela se nikakor ne računi. Da bi se ta ikoda deloma pokrila, se je gasilno društvo obrnilo s proinjami na dotične zavarovalnioe, pri katerih so bila obvarovana pohištva zavarovana. Dve zavarovalnici in sicer »Dunav« in »Vzajemna« v Gradcu sta primerni svoti poslali, akoravno sta malo v H >rjulu zastopani. Samo naša slavna »škofovi« je bila tako moška, da na dotično prošnjo še odgovora ni dala, datd ravno se je njej velika svota prihranila, katera ni v nobeni primeri s pripomočkom, katerega bi bila darorala. Ker je že dandanes vsak pameten gospodar zavarovan, delujejo gssilna društva ne samo v prid bližnjemu, ampak tudi v veliki meri v prid dividend dotičnih zavarovalnic, to bi tudi slavna »škofova« lahko znala. Za tako obnašanje, s kakršnim se je slavna »Vzajemna« v Ljubljani izkazala proti gas lnemu društvujv Vrda, imajo Nemci poseben izraz, in sicer izraz »sor.iib.-g«. — Novo mesto in uradi. Piše se nam iz Novega mesta: Splošno je znana stvar, da je meBtno županstvo v zadnjih letih mnogo storilo za o. kr. urade. Zidalo je poslopje za poštni urad, davkarijo, prispevalo prostore za justično poslopje in za okrajno glavarstvo ter se tudi že pogodilo in zavezalo za prostor za zidanje prepotrebnega gimnazijskega poslopja. Stori se vse, kar mogoče. A mislite, da je to — nekaterim — uradnikom dovolj? Ne, nikakor ne! So pač taki, ki morajo vedno ruv&ti bodisi proti svojim souradnikom, ako pa tam ni več mo goče, pa proti drugim strankam ali pa celo proti mestnemu in sosednemu županstvu ter občane ene občine proti drugi ščuvati. In to delajo možje, kateri so že davno zaslužili rudi njih nesposobnosti bodisi v nastopih v uradu ali pa sploh radi svoje neodkritosrčnoBti napram uredništvu kakor tudi strank, da bi se jih poslalo v nez«8lužni pokoj. Znano je, da je svoj čas, pred 10 leti, oddalo tukajšnje županstvo prostore za finančne urade prav po nizki oeni, t. j. za letnih 1800 K. A čez leta se je pa pokazalo, da so ti prostori, katere uporablja finančni erar za svoje urade, mnogo prenizko oddani in da občina za to stavbo izdani denar komaj slabo obrestuje, ne pa amortizira. Zato se je pri občinski seji z dne 9 junija 1906 soglasno sklenilo in županstvu naročilo, da se mora za prihodnjih 10 let od 1800 K na 2100 K finančnemu erarju najemnina zvišati. To pbpol- Prijatelj prijatelju ne more storiti na svetu hujšega, nego da mu prevzame dekle, njegov najdragocenejši zaklad. To ste storili vi. Zato sem vas sovražil, da bi vas bil pomandral in stri v prah, a naznaniti vas vkljub temu nisem hotel in mogel vašim predstojnikom. Ljubesen je bolezen. Resničnost tega izreka vidite dovolj jasno na meni. Ljubezen me je vrgla na smrtno posteljo, s katere ne bom vstal sam nikdar več; drugi me bodo vzdignili in nesli tja v mrzli grob, kjer bom našel mir, katerega sem tukaj toliko let užival, a ga naposled izgubil. In ta čas pride kmalu, kmalu . . . Redovnik ne sme ljubiti ženske, to veste. In vendar mi ni vest nikdar očitala kakega pregreška, ko sem ljubil Albino. Tudi danes mi ne očita. Srce je mirno v tej stvari, delal bi aoper svojo voljo in prepričanje, ako bi bo šel take reči spo vedo vat. A moj spovednik, pater Zenon, vem, da bi naredil tak obraz, da bi me bilo kar strah« Umolknil je. Oko, ki je begalo dolgo časa semtertja, se je ustavilo noma opravičeno zvišanje se je tudi e. kr. finančni direkciji naznanilo. Omenim naj le ie, da ima davkarija za svoj urad na razpolago Šest zelo prostornih, visokih in svetlih prosto rov z ognja in vloma varno blagajniško sobo in stanovanje za slugo z dvema sobama in drugimi potrebnimi prostori. Urad za zemljemerca ima tudi dve zelo veliki sebi. Finančna straža ima štiri soDe s dru gimi prostori, kakor kuhinje, klet itd. Torej ako je tako obsežno stanje previsoko cenjeno na 2130 K, potem pač ne vem, kaj se Še vse sploh hoče za borih letnih 2130 K. Pa saj o. kr. finančna direkcija še ni nič o tem rekla, pač pa so se iznašli nepoklicani, kateri rujejo — mesto da bi se brigali za svoj urad, da ne bodo vedno brezpotrebne tožbe in sovraštvo med uradni t ?om, kaj šele preiskave, katere ne delajo prav nobene časti ne splošnemu uredništvu ne dotičnemu uradu. Ako možu v mestu urad ne ugaja, naj pa gr^ ▼ pokoj, za katerega je itak že zrel, ako tudi ne — zaslužen. Vemo dobro, kaj dotičnemu gospodu in njegovemu famulusu ne diši _ je pač višja oblast prebliio urada in se ne da tako aannomogočno posto-pati. Seveds, ako bi bili na drugem koncu mesta ali pa oelo v drugi ob čini, bi se ložje kazali kakor samostojni urad in bi ne imeli vedno višje instance za sabo. Prestrogo nadzorstvo pač ne diši ljudem, ki imajo navado le zahrbtno nastopat: in ki splch niso na svojem mestu. Tadi njega famalus bi pri prodaji grunta za novi urad kaj zaslužil, ako tudi ne direktno, pač pa — po žvah: — Vse je prav dobro premišljeno in napeljano, a naj bodeta preverjena, da si naše županstvo ne bode pustilo od takih Jjadi spletkariti. K -se je njima — v rjib uradu — posrečilo, to se jima sedaj ne bode — kajti govorili bodemo glasno in razločno. Torej na svidenje! — Škof na Bledu. Z Bleda se nam piše. Predzadnjo nedeljo je župnik takole oznanil s lece: L,ubi Blejčani! Ker smo z božjo pomočjo cerkev BreČno dozidali, bode od sedaj vsako leto cerkveno žegnanje in efer 11. nedeljo po binkoštih, to je letos dne 27. t. m.. Prej ta dan je zapovedan post; posta oproščeni so le tujci, jaz (župnik) in moji gostje. Na Bledu imamo torej r zapovedan post, in sicer post, ki ga še v prstki ne najdeš in ga je zapo-vedal župnik Oblak, ker smo z božjo pomočjo, t. j. z našim denarjem se zidali cerkev. Prav je, da se Blejčani večkrat postijo, ker prvič je to za zdravje debro (ne bo treba k Rik-letu v kuro !), drugič se pa denar prihrani, ako se res posti, in tega bo treba Blejčanom, ker cerkev žre, hudo žre! Vidi se, da je Oblak jako skrben dušni pastir, ker ne skrbi samo za duše, ampak tudi za telo MF" Dalja v prilogi. ^sW , , . .»p- . . , m--------- - - jr |||r- naenkrat na meni. Iz njega sem bral samo milino in ljubezen do mene »Frater Justin,« je rekel mehko bolnik, »vi ljubite Albino?« in položil mi je roko na ramo. »Ljubim jo, a če bi vedel, da bi mogel vam pomagati, jo pustim,c sem odvrnil in solze so se mi vdrle yo licih. Tudi patru Vigiliju se je poro-ailo oko. »Ne govori tako, mladenič,« je rekel in mi ovil roko okrog vratu, »z menoj je ven. Ko odideš iz samo stana, povej Albini, da ji odpuščam in da vama želim največjo srečo ia zadovoljnost v zakonu. Spominjajta se v molitvi mene, ki sem vaju «» šalo mislil združiti, ki sem vaju pa v resnici. Ljubita se med seboj, na vaju bode pa gledal z nebes pater Vigilij!« Jokala ava oba, in z močjo, k tere bi ne bil priaodil patru Vigiliji v tem atanju, me je potegnil k aeoi in me poljubljal. Njegove solze so pa kapale po mojem liou ... Dne 81. decembra Pater Vigilij je danea ajutraj umrL Šel aem ga kropit v njego- ee Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 197, dne 29 avgusta 1905. in — mošnjičt k Žegnanje nove cer* kve je bilo vkljub temu, da nas je počastil sam »prevzvišeni«, jako kla verno. In ta sprejem! Ja preljubi knoz in šk f sedaj si videl, dobro videl, da te tudi Gorenjci ne marajo; tako žalostnega sprejema menda še ni imel na Gorenjskem. Smelo r 2em, da marsikaterega vaškega kaplana slovesnejše sprejmejo, kakor so pa v soboto na Bledu škcf* Jeg liča sprejel1. Na cesti v Grad je sU! reven slavolok, pod katerim se je zbralo kakih 15 Marijinih devic z zastavo, par starih ženic in nekaj vaških prglavcev. Na čelu te garde ja stal potrtega srca župnik s škro-plnico v roki in nemirno pričakovel svojega gosta. Res, prežalosten sprejem sa kneaa in škofa! Nobenega občinskega svetovalca, ne župana, ne šolske mladine, ne pevcev ne po žarne bramb**, ne ljudstva, nič, nič, vse prazno pod slavolokom I Videlo se je škofu, da je bil »hudo iznena den«, ker tako sijajnega sprejema gotovo ni pričakoval. Poglejmo pa zd*j, kako presrčno je bil na pr. dovaki župnik Aljaž zadnjič sprejet. Kakor kakega zmagovalca so ga sprejeli in v triumfa so ga peljali v iupnišČe, za našega škofa se pa še stare babnice niso dosti zmenile. Ali škcf še ne vidi, kam je prijadral s svojo politiko, ali še ne vidi, kako ga ljudstvo zaničuje, kako mu povsod hrbet obrača? A prav je tako! Šcof, ki je toliko zla, toliko sovraštva povzročil v deželi, tudi nt zas'uši drugačntga sprejema! — Poštna Test. Ričunski podčastnik I. razreda Gustav Rajšp pespolka št. 47 je imenovan poštnim asistentom v Bruobu ob Muri. — Šolske vesti. Provizorični učitslj g. Fran Bratoš v Kemniku je premeščen v isti lastnosti na pet razredmeo v Loški potok pri Kočevju. — Tja pride tudi absolvirana učitelj sta kandidatinia gdčna. Josipina Majde od Sv. Križa pri Litiji kot provizorična učiteljica. — K odkritju Prešernovega spomenika so nadate pri javila svojo udeležbo društve: »Sava«, društvo svobodomiselnih akademikov ca Dunau; »Danica«, društvo bat akademikov na Dunaju, iu »Celjsko pevsko društvo« z zastav. — Prešernov spomenik. Genija nad Prešernom so te dni montirali ter že trdno sedi na visoki skali. S tem in z vdelanjem obeh reliefov je izvršeno najtežje delo; tekom tega tedna se postavi Še Prešernova soha, tako da bo imel g. kipar Zajec dovolj Časa za eventualna popravila. — Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju ima 10 sep tembra na dan odkrita Prešerno vega spomenika prijateljski sestanek. Društvo odkoraka potem korporativno kPrešernovemu spomeniku Vsled teg« sa prosijo vsi člani, da se udeleže e-sUnka in so kolikor mogoče točnJ. Lokal: Restavracija »Auerjevih dedičev« ob 9. uri dopoldne. — Sestanek vseh slovenskih abiturijentov se vrši 9 lioo. Blag nasmeh je bil razlit pr vsem obrazu, roke je imel prekrižana Qa prsih, meni se je pa zdelo, da s , Čim inova njegove beseda: »L ub u se med seboj, na vaju bede pa gledal * nebes pater Vigilij!« Jaz nimam več obstanka v samostanu. Zato sem pisal danes teti Daj mi pošlje, da pridem do nje. Navedel sem več vzrokov, seveda pra vega ne, med temi tudi, da ji ne bc m mogel nikoli d&ti niti krajcarja. Dne 1. januarja. Danes popoldne je bil pogreb patra Vigilija. Veličasten pogreb jo bil to, kajti mnogo ljudstva je privrelo od vseh strani izkazat zadnjo čast možu, ki je bil znan po vse d in volit priljubljen kot blaga, vesela duša. Tudi Albina je prišla z materjo; britko su točili solze. Tudi meni se je trgalo Brce za dragim prijateljem in kot subdijakon sem pel predpisane psalme gotovo s tisto gorečnostjo, k: ja potrebna, da B g usiiši proŠnpk* Spavaj mirno, blagi mož. Korci tvojega življenja si moral skusiti, da ni človeška sreča trdno, ampak da se rade rjrevrie v nesrečo, ki neumorno deluje, dokler ne ugonobi svoje žrt?e. (Dalje prih.) sentembra popoldne ob treh v areni »Narodnega doma«. Pripravljalni odbor pros;, ttai se z glase vsi tovariši abiturijentje, ki se udeleže seatanka, oismeno pri tovarišu Janko Barce, Sira pri Medvodah, ki daje tudi natančnejša poiasni!a. — Veselica dentpeterske ženske in motke podružnice sv. Cirila in Metoda se vrši, kakor smo že objavili, v nedeljo dne 3. septembra t. 1. na vrtn bivše Hafnerjeve pivnice. Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti pevsko društvo „Ljubljana". Natančnejši spored se bode pravočasno objavil. — Krajna skupina in pevski klub c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani je izročila sinoči povodom imendana gosp. predsedniku Avgustu Jašku s primernim nagovorom prekra sen Šopek, okrašen s slovenskimi in cesarskimi trakovi. — Na naslov poitnim upravam. V novejšem času se je uvert.a vse hvalevredna naprava, da sa pri razglednicah lahko na naslovni sirani pišejo kratka sporočila. Toda kaj pomaga ta dobrot*, ko navadno ravno na popisano mesto tlesnejo ooštni pečat, vel-k kakor žepna ura ter se sveže barvilo lepo pomaže, d« včasih ni mogoče razbrati niti besede ali podpisa Ali bi se ne dalo temu od pomoči tabo, da bi se pečatilo le preko znamke in v »njen: bližnji okolici« sli pa po tiskanem napisu. Tuli bi že bil čas, da se starinski, Kakor dlan veliki kolesni pečati na donust: -> z malimi, modernim*, t. j. štirikotnimi ali v c bitki elipse. — Umrla je gospodična Marija Mohor iA »e Krani«, stara 17 let. — Izlet pevskega društva „Ljubljane" v Šmartno pri Litiji se je obnesel nad vse sijajno, posebno ker so se ga udeležila tudi še druga narodna društva kakor tam-buraško društvo iz Trbovelj in pevsko društvo „Kumw iz Radeč. — Z godbo na čelu so odkorakala vsa društva skozi Litijo, katera se je pa odlikovala s tem, da ni razobesila zastav, ter sploh ni kazala niti najmanjšega zanimanja za to 8lavnost. Le gosp. pl. Wurz-bacb, ki je po rodu in mišljenju Nemec, je razobesil slovensko trobojuico in tako pokazal, da simpatizuje z narodnimi društvi bolj, kot narodna Litija. Tudi na hiši gosp. Lajovica je visela zastava. Vsa čast tema gospodomal! — Prišedše pred Šmartno, pozdravila so tam izletnike vsa ondotna narodna društva. Za pevsko društvo *Zvonu g. Rus, za bralno društvo g. Watzak iu za gasilno društvo g. Robavs. Zvahvalil se jim je podpredsednik „Ljubljane" g. Šturm. Ginljiv je bil prizor, ko so se pobratile in objele zastave „Ljubljane", „Zvona" in šmarskega gasilnega društva. Dru štvo „Ljubljana" je zapelo „Lepo našo domovino", društvo „Zvon" pa rNa-prej". — Z godbo na čelu odkorakala so vsa društva v slikovitem sprevodu v Šmartno in naredila obhod po Smart-nem, ki je bilo vse v zastavah in tako pokazali svoje narodno lice. Nato se je podalo pevsko društvo „Ljubljana" na pokopališče, kjer se je podpredsednik g. Šturm na grobu nepozabnega nad-učitelja in skladatelja Bartla spominjal njegovih za narod velikih zaslug, na kar je društvo zapelo pesem »Mrtvaški bledi angelj." Pri banketu v gostilni g. Robavsa se je izpregovorila marši -kaka krasna in navduševalna beseda. Po banketu so se podala vsa društva z godbo in zastavami v prijazni Črni potok v gostoljubno hišo gosp. Zoreta. Tu se je pri dobri kapljici razvila živahna zabava med petjem in godbo. Žalibog, da se tu nismo smeli dalje zamuditi, ker se je morala še isti dan vršiti veselica na lično okrašenem prostoru, katerega je iz prijaznosti odstopil g. Stopar. Tu so stali lepo okrašeni paviljoni za pijačo in jestvine. Postrežba je bila izborna, kar je največ zasluga vrlih gospodičeu in pa gostilničarjev g. Robavsa in g. Arkota. Vrle narodne dame, na čelu jim gospodična učiteljica Kristina Demšarjeva,Jso nabrale mnogo lepih dobitkov za srečolov. Vsa društva so častno rešila svojo nalogo. Nastopila so tako le ž njim lastno sigurnostjo društvo „Ljubljana" pod vodstvom g. BeniŠka, pevsko društvo „Kum" in „Zvon" pod vodstvom g. Pleskoviča. Petje je bilo krasno in užitka polno. Izborno in zelo marljivo so udarjali trboveljski tamburaši pod vodstvom energičnega g. kapelnika. Takega tambu-rauja že dolgo nismo slišali. Mladina je rajala ob zvokih mengeške godbe pozno v noč. Zvečer so se puščale rakete in zažigal umetalni ogenj. Bil je 20. avgust za nas res krasen, užitka poln dan, kojega so priredila v bratski slogi in ljubavi združena narodna društva. Ostal bo izletnikom, kakor domačinom v neizbrisnem spominu. Naj bi se bratska društva večkrat sestala in tako pokazala moč in krasoto slovenske pesmi in slovenske glasbe. Ne želimo si drugega, kakor: na zopetno svidenje. — Vseslovenski legit. listek. * torej lep in trajen vir, ako slovenska društva spoznavajo veliki pomen na še dične šolske družbe, ad b) Drug stranski naš namen je doseči, da se rabi »vseslov. leg. list« kot vstopnic** pri različnih narodn h prireditvah seveda veljavna samo za takrat. Kepa prireditelji iščejo že pri vstopnicah dohodkov za pokritje stroškov, bi leg. list kot vstopnica veljal samo 10 h iu vendar bi pr padlo družbi sv. Cirila in Metoda 6—7 h Upamo, da bodo te vrstice zadostovale, sicer je pa odsek drage volje vedno pripravljen vsakemu na zahtevo podati potrebnih pojasnil. Opozarjamo tudi na reprodukcijo, katero je obljubiic prit bSiti slavno uredništvo »prvega slov. ilustrov. beletrist. lista »Slovan«. Urerjeni smo, d t bodo vse slov. crg^nizaoijft — predvsem pa podružnice sv. C rila in Metoda — uvaževale veliki pomen »vseslov. le g. lista« ter se ga prav prid o posluževale Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos. Odsek za vseslovenski legit. list. — Slovensko telovadno društvo „Sokol" na Jesenicah priredi 3. septembra izlet v Kranjsko goro, kjer bo javna telo vadba in potem proBta zabava. Začetek ob polu 4 pop. — Strela je udarila med hudo nevihto v hlev posestnika Antona Svetlika v Krnicah pri Idriji, da v je s hlevom vred zgorel tudi en vol. Škode je 2020 K, zavarovalnina pa znaša le 200 kron. — Velik požar je divjal 23. t. m. pop. v Velikem Korenu občine Ambru8 pri Žužemberku in uničil peterim posestnikom pode, hleve kozolce in štirim tudi hiše. Škode je 40 000 K, zavarovalnina pa znaša le 7000 K. Zažgal je otrok, ki se je igral z vžigalicami. Tudi več živali je zgorelo. — 'A a vratni umor v Zagorju. Včeraj smo poročali, da je bil v soboto rudniški uradnik Benjamin Dettela v Zagorju zavratno ubit. Dettela je Šel v soboto zjutraj okoli osmih iz Zagorja v svojo pisarno v Kisovec po poti, ob kateri teče na eni strani z vrbami obrastel potok Medija, na drugi strani pa raste deloma grmičevje, deloma se razprostira gozd. Na mestu, kjer ga zaradi velikega ovinka od bližnjih hiš ni bilo mogoče videti, je Čakal storilec v grmovju in udaril pri-šleca od zadaj s topim koncem rovu i čnim, ki mu je zdrobil kost popolnoma, da je Dettela takoj nezavesten padel na tla. Morilec jc zbežal v bližnji gozd, kakor so kazali sledovi, rovnica jc pa iz zagorskega rudokopa, kot jc razvidno iz njene številke. Zaprli so nekega ru darja, ki stanuje v bližini, kjer se je hudodelstvo izvršilo. — Umrl je v Spod. Polskavi ondotni naduftitelj Ernest T r i b n i k , dober pedagog in sloveč sadjerejec Zaradi njegovih zaslug za šolo ga je slovenjebistnško okrajno učiteljsko društvo svoječasno imenovalo za svojega častnega člana. Blag mu ■penita! — Poučnega potovanj« kranjskih kmetovalev v Žalec se je udeležilo čez 100 ose**. Zanimanje za to potovanje je b lo torej jako velikansko. Na kolodvoru je na čast igrala Šoštanjska narodna godba. Le težko smo se ločili >z prekrasne Savinske doline. Natančno poročilo sledi. — Brežiški Sokol v Raj-henburgu. Take slavnosti starodavni Rajhenburg še ni doživel, kakor pretečeno nedeljo o priliki izleta „Sokola" in pevskega zbora „Čitalnice" iz Brežic na vabilo Rajhenburžanov. Na povabilo se je udeležilo slavnosti tudi srb. pev društvo in preko 100 Srbov iz Zagreba. Obilo gostov je došlo tudi iz Vidma, Krškega, posebno pa iz narodnega trga Sevnice. Že ob 3. uri je bila na kolodvoru zbrana ogromna množica ljudstva. Prihod Srbov je pričakovalo slavno rajhenburŠko gasilno društvo in več s trobojnicami okrašenih fantov na konjih iu gospice so okrasile goste Srbe s Šopki. Odtod je šla ogromna množica naproti Sokolu do krasnega slavoloka. Fantje na konjih so pa jezdili naproti Sokolu do Krškega, kjer jih je pozdravil g. pravnik Kocjan. Ko je Sokol stopil iz broda na ota-jersko, so zagrmeli topiči in na Čelu z godbo iz Klanjca na Hrvatskem, ki je svirala sokolsko koračnico, prikorakal je „Sokol" do slavoloka. Tu je pozdravila gdč. Jožefa Rajnhofen došle Srbe v krasnem nagovoru ter izročila krasen šopek g. Ddšanu Vraneševiču. Gdč. Anica Matko pa je pozdravila mladi, čili „Sokol" in pevski zboi „Čitalnice" v Brežicah, želeč jima krepek razvitek in največji uspeh ter podarila starosti „Sokola" g. dr. Jos. Strašeku in pevovodji „Čitalnice" župniku gosp. Mešičku lepa šopka. Nato je pozdravil župan g. Presker in načelnik gasilnega društva g. Aut. Kunej. Zahvalil se je v jako lepem govoru v imenu Srbov g. tajnik srb. pev. društva in v imenu Sokola g starosta. Sedaj pa je zanelo srb. pev. društvo in vsi navzoči „Na-prej zastava Slave", nakar je korakal Sokol po s slovenskimi zastavami okrašenem trgu, iz hiš pa je kar deževalo lepih šopkov na Sokole in na brate Srbe. Na konci trga pa jih je pozdravil v imenu kmetov mož Radej. Med sviranjem godbe, „živio"-klici in streljanjem topičev so se vračali vsi na slavnostni prostor restavracije na kolodvoru. Po 5. uri se je pričela javna telovadba na orodju. Res diviti smo se morali točnemu in lepemu izvajanju telovadnih vaj. Kmetsko ljudstvo, ki še ni videlo kaj takega, se kar ni moglo nagledati. Darilo BrežiČanov, zlat, so prisodili razsojevalci g. Hollyju, ravno-istemu tudi darilo rajhenburških dam, zlat, g. Vidmarju pa srebrno dozo za cigarete katere jim je izročila gospa Raj-nerjeva Tem so sledile proste vaje, ka tere so izvajali ravno tako točno in lepo. Ob 1 ,8 uri se je pričel koncert. Diviti smo se morali pevskemu zboru za krasno petje. Zasluge, da se je „Čitalnica" in nje pevski zbor tako povzdignil, ima v prvi vrsti župnik g. Mešiček. Krasno je bilo tudi petje srbskega pev. društva iz Zagreba, le žal, da ni mogel priti tudi zaradi bolezni njega predsednik g. Bogdan Stojanovie. V lepem govoru sta pozdravila „Sokola" in Srbe župnik g. Cerjak in kaplan g. Berk. Sledilo je tem več govorov in napitnic. Zahvalil se je starosta g. Strašek rajhen-burŠkim narodnjakom za prelepi sprejem in za lepo prireditev veselice, poudarjajoč, da z odhodom Sokolov naj ne izumrje ali zaspi ideja „Sokolstva", ki je najtrdnejša zaščita proti narodnim sovražnikom. O mraku pa je izpustil načelnik g. Rajner nebroj raket in umetalen ogenj. Posebno lep pa je bil odhod. Na stot-ne ljudstva je bilo tu zbranega, ter prepevalo narodne pesmi. Med „Živijoa in „Na zdar" klici je odpeljal vlak premile nam goste. Kakor je bilo rečeno, tako lepega dneva še ni doživel Rajhenburg in upamo, da se bode sedaj utrdil v nekaterih mlačne-žih narodni ponos in samozavest, kajti „Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!" Nadjamo se tudi, da nas bodo vrli Brežčani še večkrat obiskali, ter naj bodo prepričani, da nam bodo vedno najsrčnejše „Dobro došli!" Lepo bi bilo tudi, da bi se v narodnem trgu Rajhen burg ustanovil pomožni odsek brežiškega Sokola. „Živeli** in „Na zdar!* vrli Brežičani! — č — — Smarsko-rogasko učiteljsko društvo zboruje dne 3 kimavca ob eni popoldne pri Sv Križu tik S'atine. — Nesreča na železniškem stroju. Ko je v petek popoldne vozil neki stroj v Mariboru s koroškega kolodvora na južni, polival je pomožni kurjač 35letni Konrad Ko pič premog z vodo. Pri tem jc dobil pri velikem ovinku močen suuek od stroja, da je padci z njega. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. Najbrž ne bo okreval. Kopic zapušča ženo in štiri otroke. Skrbel je tudi za svojo mater. — Umorjeno so našli v vasi Polesnik v Dalmaciji lTletno Ano Ran-cegoj iz Judenburga na Štajerskem. Umorjena je bila sestričua oudotnega župnika Franca Tomasevića, katerega so z njegovim slugo KovaČevk-em zaprli, ker sta na sumu, da sta izvršila umor. — Voz je zmečkal 451etnega posestnika Mihaela SoorZolja iz Zvaru.'! pri Kanderš*h, ko je peljal čreslo v llm. Ijn ;. Smrkolj je šel ob vozu. ki se jo naenkrat nagnil in padel n*nj, da je mož kmalu umrl. Z pušča ženo in osem otrok od 2 do 19 let. — Želez lična nesreča,, V s b t j £vt»čer ja pri po a taji S . Rupert na Koroškem zavotil lokalni osenni vlaZ v tovorni l.k. Ranjen ni bil nihče izroed potnikov pa tudi izmed železniškega osobja ne. Ne- sreče je kriv službujoči uradnik postaje St. Rupert. — Požar je uničil v Oradišču nad 400 st- tov sena na dveh hlevih. Škode je 6000 K in so ogenj najbrž domaČi zanetili. — Poročil se je v Divači g. Karol Mehora, poštni uradnik, z gospodično Marico Helmich istot&m. častitamo. — Strela je ubila v Tržiču na Primorskem 52ietnega kmeta Dominika G a 1 o p i n a , ko je vedril na polju s svojima dvema sinovoma pod nekim visokim topolom. Izmed sinov je bil eden nekoliko poškodovan, dragi pa nič. — Armensko družino je pripeljal sežanski občinski stražnik v Trst. Družina obstoji iz matere in štirih sinov, od katerih ima najstarejši Šele 12 let. S pomočjo tolmača je povedala mati, da so njenega moža ubili Turki, na kar je prodala svoje male reči in odšla z otroki v Ameriko. Tu so jo pa poslali nazaj do Ilavra. Armenci so jo udarili peš skozi Francijo in Švico v Budimpešto in odtod v Sežano. Preganjane družine se je usmilila neka oseba v Trstu in ji bo pripomogla, da pride k svojim sorodnikom. — Goljuf. Pred tremi leti se ie nastanil v Trstu 271etni Alojzij Contatti iz Foggie in odprl ondi trgovino u jestvinami. Akoravno je bil tujec, so mu ljudje mnogo zaupali, tako da je imel vse polno kredita. Ker je Contattiiu do tega, da Bi nabere denarja, je poprodal čez par tednov vse pod ceno in odšel domov v Italijo. A denar mu je kmalu pošel in poštenjaku se je potožilo po Avstriji. Pr šel jo v Reko, kjer je pa izvedela zsnj tržaška policija, ki Še ni pozsb 11 njegovih »zaslug«, in ga dala aretovati. Izroče ga v varstvo deželnemu sodišču v Trstu. — Žile si Je prerezal v Trstu v pijanosti neki Joahim Lu kežic na roki s steklom Skregal se ie nekaj s svojim prijateljem, kar ga je tako ujezilo, da se je hotel usmrtiti. Prepeljali so g* v bolnico. — Nasilen gost. Snoči proti 12 uri je prišel v Perkovo gostilno aa Žsbjeku št. 3 delavec Anton Žni-daršič iz Hrušioe ter zastavil natakarici Mariji Orehovčevi za vrček piva svojo žepno uro. Ko je šla natakarioa po 12 uri ca ŽnidarštČem zapret vezna vrata, je ta skočil vanjo in se eačel z njo toliko Časa ruvati, da je moral priti na pomoč gostilničar sam, ki je ljubeznivega gosta postavil pod kap in zaprl vežo. To je pa Žnidar-šiča ta\o razkačilo, da je začel raz bijuti po vratih in ubil 7 K vredno sipo. Mir je n&pravil stražnik:. — Kdor išče, najde. Kosec Jernej Janoh je prišel včeraj v barako na Dunajski cesti pit a ta grenkega«, a je pri tem postal silno nadležen in Začel vsakega naganjati, da bi mu plačeval za žganje. Spust'1 se ;e naposled tudi v prodajalko Nežo Prašnikarjsvo, ji potegnil z glave robec in ji tadi ni hotel plačati zaužitega žganja Ker se ga Prašnikar-jčVB ni megla drugače otrebiti, sgrabi za steklenico in mu jo vrže v bučo, kar je toliko pomagalo, da je potem dal mir. — Tatvina. Vrtnarju Ivanu Kramarju je bilo v noči od 27. na 28. t. m. iz odklenjene sobe v Slomškovih ulicah št. 3 ukradenega 4 K denarja, meter in 5 K vreden de-•uant za reisne stekla. — V Ameriko sdje hotel včeraj odpeljati deiavec van Vidmar is Starega loga v kočevskem okraju, ki še ni pokusil vojaškega kruha. Pred odhodom pa ga je začopatil na južnem kolodvoru službujoči n*d*tratntk Venerin in ga aretoval Vidmar se je sicer hotel odplačati z 10 K, a »Ja-deževega groša« ni hotel nihče sprejeti. — Iz vlaka je skočil danes ponoči pri Trb, Ijah. delavec Rudolf SimonČič is Rjve pri Radoml|ah in se na glavi in po životu tako potolkel, da je malo upanja, da bi okreval. Prepeljali so ga do južnega kolodvora z vlakom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Ujel se Je. Pred par dnevi sta ponoči dva hiapoa spala pred hlevom g. Euja Predotiča na Ambroževem trgu št. 7. Ponoči sta čutila, da r.ekdo okrog obeh nekaj stiče, katerega sta prepodila. Z;utraj pa je pogrešil hlapec Jakob C^rne svoje Črev-Ije. Ko je pa včeraj Šel po Radeckega cestt, je zagledal, da iona na nogah ukradene črevlje neki nesnaneo, katerega je oddal polioiji. Dognalo se je, da je tat brezposelni kolar Valentin Benda iz Smaroe, katerega okr. eiodišČe v Kranjski jrori in v Radovljici že cd leta 1902 zaradi tatvine zasleduje. — Ljubljanska društvena godba priredi |utn zvečer v hotelu »L loy d« društveni koncert za Člane. Ziačetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vio. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpehalo z južnega kolodvora v Ameriko 20 Slovencev, 60 Hrvatov in 5 Črnoprorcpv, nazal je na prišlo 15 O^rov VSohaibs ie Slo 35 v Heb 25, v Innmost pa 20 Hrvatov. V Lina |e Slo 17 v Ljubno pa 16 premogo-kopov iz Kočevja. Iz Hrušice |e prišlo 36 Hrvatov. —- Hrvatske novice. — »Pokreta, glasilo mlađe hrvatske napredne stranke, žične s 1. okto brcm izhajati dnevno. — »Novemu listu« na Reki je deieina vlada sa Bosno in H-rcegovino odvzela poštni debit — Novi poveljnik zagrebškega voja je postal pod-maršal grcf K. Auersperg. — Kmečka malomarnost. Hrvatski 1 sti poročajo, da je v Biagaii pri žetvi ugriznila strupena kača 23 etno deklico Ano Fianjak v roko. Dekle pa je Šele tretji dan šla v bolnišnico, ko ji je roka do rame otekla. H ko so ji vsled tega morali pri remi od rezati. — V karlovški bolnišnici pa ie umrl za steklino kmet Grman iz Žtbljhka. Ugriznil ga je stekel pes, a v bolnišnioo je prišel šele mesec nato. — Veliko tatvino je izvršil v trgovini zlatarja Armana v Zagrebu neki Novak, ki je pobegnil iz vojaške ječe. Odnesel je zlatnine za 10000 K. Dosedaj ga še niso dobili. — Fra Grga Martić, starosta brv. pesnikov, je zopet opasno zbolel. — Združenje Srbov in Hrvatov v Kotoru. 22. t. m. so se vršile v Kotoru občinske volitve ▼ tretjem razredu. Srbi in Hrvatje so se združili, akoravno je bilo toliko strastnih nasprotnikov proti tej združitvi. Izvoljenih je bilo 5 Srbov in 7 Hrvatov. Zato je bil v petek zvečer ' ob 7. uri po mestu skupen obhod srbske in hrvatske godbe, burno od naroda aklamiran. Ta lepi pojav slovanske sloge najsimpatičnejše pozdravljamo in smo uverjeni, da raz veseli to združenje vsakega pravega Slovana in da se slovanska rana, ki zija med Srbi in Hrvati, začne ven dar enkrat celiti v korist in slavo cbeh narodov. — Hrvatska zavaroval« nica „Croatia" v Zagrebu nam javlja na našo notico z dne 22. t. m., da je njen pravni zastopnik v Trstu Slovenec dr. Otokar Rybar, ne Italijan dr. Fillinich. Pač pa je „Croatia" izročila dr. Fillinichu tožbo proti nekemu Hrvatu, ki je v Trstu znan narodnjak. Radi tega ni hotel proti njemu prevzeti tožbe njen pravni zastopnik, marveč ji je svetoval, naj se obrne v tej stvari na dr. Fillinicba, ker bi noben slovenski advokat ne hotel prevzeti tožbe proti dotičnemu Hrvatu. — Slovenec ponesrečil v Amerik.!. Iz Kavbor Pa. se nam piše: Britka usoda je zadela 8. avgusta našega roiaka Jožefa Korošca po^do-mače Majerjevega z Brezja pri Sent Jerneju na Dolenjskem Pokojnik je šel imenovanega dne zjutraj zdrav in vesel na delo. Pri tem je prišel z glavo v dotiko dveh električnih žic, da je bil v trenutku mrtev. Ranjki Korošec je bil pravi zavedni slovenski narodnjak in splošno priljubljen v naši naselbini. Zato je imel pa tudi sijajen pogreb katerega se je udeležilo vse polno ob Činstva vseli narodndsti. Ker je bil Član društva sv. Jožefa N. H. Z., se je društvo udeležilo sprevoda z godbo. V imenu vseh Članov mu je načelnik društva g. J. Zima zaklical na grobu zadnji pozdrav. Pokojnik je bil star šele 32 let ter oče štirih nedoraslih otrok, izmed katerih je bil najmanjši ob njegovi smrti star 3 dni in so ga takoj po pogrebu krstili. Mi pa kličemo vrlemu rojaku: Spavaj mirno smrtno spanje in naj nas tvoj slovanski duh spremlja, ko se bodemo vračali v domovino ! — Razpis dobave lesa. C. in kr. poveljništvo pomorskega arsenala v Pulju je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani razpis za dobavo raznega lesa, ki ga potrebuje pomorski arzenal v Pulju v teku leta 1906. Dobavati je med drngim temeljne tramove iz hrastovega in jelo-vega lesa, berstovo hrivino, smrekove ali jelove tramove, blanke, deske in droge^iz orehovega, bukovega, lipovega in drugega lesa. Ponudbe je najkasneje do 26. septembra 1905 do 3. u^e po poldne poslati na c. in kr. pomorski arsenal V Pulju. Dobavni razpis,'ki ob-Bega natančnejše podrobnosti, množine, vrste in oblike lesa, ter dobavne pogoje, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na upogled. — Najnovejše novice. — Antropološki kongres sovče-raj otvorili v Solnogradu. — Uboj. V bližini cesarjevega gradu Soho n brun na pri Dunaju so našli ubito kakih 25 let staro dekle c razbito glavo. O storilcu ni sledu. — Kolera v zahodni Pru-fliji. Obolelo je pet splavarjev na koleri, eden drugi je umrl. Na ruskih splavih v pruskem ozemlju je vsega skupaj obolelo 7 oseb Trije od teh bo umrli. — Grozen požar divja že dva dni v Sch m o 1n i t z u na Ogrskem. Do včeraj opoldne je po- gorelo 165 hiš, dve cerkvi. Tobačna tovarna, v kateri je delalo 800 oseb, je docela uničena. — V Solnogradu se je obesil podpolkovnik Schupp-ler zaradi dolgov. — Na Dunaju je umrl usta-novnik industrije papirne konfekcije v Avstriji Teodor Thever. — Strupene gobe je jedla družina Ranethuber v dunajskem Novem mestu. Trije otroci so umrli. * Deset zapovedi za učence. Tajni svetnik Mttaoh je itdal za nemško mladino navodila v obliki 10 zapovedi, ki veljajo aa vsako narodnost. 1. Tvoja šola je mala država; bodi dober državljan v tej svoji državi, da postaneš človek, kakršnega je treba domovini 2 Spomjaj se, da prevzameš veliko zapuščino in bodi hvaležen vsem plemenitim ljudtm, ki so ti jo zapu stili, vsem velikim ljudem, ki ao z delom svojega življenja tudi za te ustvarili večno trajna dela. 3 Nauči se biti v malih stvareh natančen, da boš mogel biti kdaj natinčen v velikih stvareh; priuči se zunanjemu redu, ki ti pripomore k notranji čestitljivosti. 4 Stremi za resnioo, ne opravljaj svojih dolžnosti le na zunaj in ne zadovoljuj se z zunanjimi uspehi; ne uči se zaradi dru gib, temuč misli na se in na to, kar bi rad veljal. 5 Ne laži kakor sužnji, Zi nimajo prgumt, da bi povedali resn co, niti kakor htnavoi, ki se hočejo povzpeti, niti kot sleparji, ki tuje ms i prodajajo za svoje. Ne bodi dvojezičen, ne delaj se pobož nega pred starši, a drznega pred učitelji in tovariši. 6 Svojim součen-aem bodi dober tovariš, vdan in zvest, toda ne dopusti nobenemu součenou, da dobi oblast nad te boj. Ne prizadevaj si. da bi iz časti lakomnosti prehitel druge v učenju, toda glej, da boš na svojem mestu, kakor zahtevajo od tebe tvoje meči 7. Ne zlorabljaj svoje moči proti slabejširn in ne bodi ošaben proti revnejšim; vedi. da se že v mladih let h mora pokazati dobro srce. 8. Skrb', da se tudi v mladinskih igrah koren to isvežbaš in da osta neš svež in vesel vso stojo mladost; ljubi naravo z vsemi nenimi stvar stvi in ne daj, da ti domači opravki vzamejo to veselje. 9. Ako si kaj zagrešil ter moraš trpeti kasen, ne obupavaj vsled tega in ne bodi trdo vraten; začni veselo znova in lahko boš zbr Sil sledove preteklosti. Naj se te ne loti 6umljivost ter ne veruj da so ti učitelji sovražni, ako so ti provsročili kako neprijetnost 10 R* sen opravila, ki si ga dolžan izvrševati, se priuči še kakega posebno dobrega opravka, da boš pozneje med tistimi, ki si sami stavijo cilj, in ne kakor polsužnji, ki opravljajo le to, kar jim ie naročeno. * Posledica lahkomiselnosti. V Iglavi je dobil tovarniški delavec Vejnalek ukaz, da zakoplje tele, ki je poginilo za kužno boleznijo. Vejnalek je ukaz izvršil, toda zljubilo se mu je tako telečjo pečenke, da je ponoči tele izkopal ter mu odsekal pleče, ki ga je drugi dan pripravila njegova žena za pet oseb. Kmalu po obedu je postalo vsem petim slabo. Hejnalek je v pel uri umrl, ženo in otroke pa so prepeljali v bolnišnico, kjer jih upajo ozdraviti. * Najstarejši človečki sled. D jsedaj se je geološkim pre iskavanjem posrečilo dgnati, da so najstarejši sledovi o človeku v dilu vijalni formaciji, kakor dokazujejo to izkopine takozvanega »krapinskega človeka«. V najnovejšem Času so našli v ntkem rovu pri Potts-villi v Peonevlva niji sredi fosilnih skladnio odtise človeške noge. U&s-njaki trde, da je to dokaz, da je človek živel že v dobi karbonske formacije. * Zamotano sorodstvo. Neki nemški polk je dobil sledeče pismo: »Z žalostno roko primem za iero, da obvestim polk, da je ope-karjev sin R F. proti moji ženi, ki je njegova tets, njegov stari oče od očetove strani je moje Žena matere brat, in babica moje žene, očetove sestre, in njene matere oče je moje žene matere brat in s tem ie niso v sorodu. Pa je šel k sodišču in prisegel, da nista v sorodu. Kaj koristi visoka šola, Če ni znanja in omike. Želim, da bi tega človeka pri polku ne spoštovali več in bi ne bil deležen nobene?* društva « * Tragična smrt mladega zdravnika. Mladi zdravnik dr. C. Poljankov je potoval skozi Konstan-tinovk, ko priteče za njim objokana žena, proseč ga naj gre pogledat njenega bolnega 11 letnega dečka. Zdravnik je slušal ter našel, da je otrok bolan, na davico. Ker ni bilo druge rešitve, začel je otroka operirati. Med operacijo je zdravnik nenadoma preble-del kakor smrt, zakaj spoznal je, da je napravil napačno zarezo ter mora otrok neizogibno umreti. Solze so ga polile in tako je čakal, da je otrok izdihnil. Nato je stopil k mizi ter nekaj napisal, nato pa prosil mater za kozarec vode. Ko je mati jzišla, pognal si je zdravnik krogljo v glavo. Pri mizi je bil napisal: „Oprostite mlademu zdravniku, ki je nehote zakrivil nesrečo ter vas oropal edinca. Za svoj zločin sem se pokoril. Moja smrt naj Vam bo tolažba v tugi, v katero sem vas pahnil. Dr. C. Poljankov." Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem. Tatvina iz navade. V gostilno Marije Longhi na Hrušici je prišel na večer 26. maja t. 1. neznan mož ter od gostilničarke zahteval steklenico piva, katero je izpil in se odstranil, ne da bi jo plačal. Drugo jutro je neznanec zopet prišel ter Mariji Longhi prodajal prav po ceni par ženskih čevljev, dve i Liti in sedem nožev. Ker se je gostil-ničarki zdel tujec sumljiv, je poslala po orožnika, ki ga je še tisti dan are toval. Na orožnikovo vprašanje, kako da še piše, mu je odgovoril, da se piše Košir in da je iz Kranjske gore. Ko so ga preiskali, so našli pri njem knjižico, iz katere se je razvidelo, da se piše Lovrenc Trn jak, 48 let star, rojen v Bistrici v Rožni dolini na Koroškem, dninar ter da je bil že mnogokrat radi tatvine kaznovan. Pri njem so našli še kladivo in klepišČe, katero oboje je kupil, kakor pravi. Glede čevljev, rut in nožev je obdolženec priznal, da jih je ukradel v neki gostilni na Hrušici v pijanosti. Od leta 1877. naprej ni bil Trnjak nič manj kakor 20krat, medtem 15krat zaradi tatvine kaznovan. Ker ga mnogokratne občutljive kazni niso poboljšale, je oČividno, da je obdolženec kradel le iz navade. Na krivdorek porotnikov je bil Trnjak obsojen na pet let težke in poostrene ječe. Rop. Anton Kolenc, 35 let star, v Drenskem rebru na Štajerskem doma, naposled zidar v Podklancu, je tuji lastnini nevaren Človek, in ga je porotno sodišče v Celju kot tatu iz navade leta 1898 na 6 let težke ječe obsodilo. Dne 20. vel. travna t. 1. je Kolenc sedel z nekim Jožefom TomažiČem v Jamrovi gostilni v Podklancu, kjer se je tudi nahajal Jakob Lajovec s svojim prijateljem Antonom Sedejem. Tu je zapazil Kolenc pri Lajovcu dva bankovca po 10 K. Lajovec je šel kmalo na delo, odkoder se je šele zvečer vrnil in Šel zopet pit v Lampetovo barako, kjer je bil slučajno tudi obdolženec. Lajovec se je tu tako napil, da ni vedel, kdaj ga je zapustil Sedej, ki je bil zopet ž njim skupaj. Vendar je pozneje prišel zopet k zavesti in se dobro spominjal, da ga je obdolženec gonil spat. Ko je odšel iz gostilne, je prišel Kolenc takoj za njim ter ga tako pehal, da je padel in se udaril na levo seuce. Kolenc ga je nato vrgel na neki kamen kjer je Lajovec nezavesten obležal. Kolenc mu je zdaj pobral ves denar, okoli 23 K 60 v, prazno denarnico pa vrgel pred Lajovica na tla. Obdolženec je spočetka v pre iskavi vse tajil, končno pa le toliko priznal da je našel na cesti nekega neznanega človeka na tleh ležati, kateremu je žepe spraznil, o kakšnem roparskem napadu ni hotel ničesar vedeti, oele na pričevanja Franceta Pirca in Ivane Lampetove je pripomnil, da se temu le tedaj ukloni, Če ta dva nato prisežeta. Po storjenem ropu je Kolenc jako potratno živel in za druge plačeval. Pri aretaciji so dobili pri njem še 5 K 94 v. Obravnava se nadaljuje. Obsodba detomorilke Jur-javčič. Ker so porotniki vprašanje, jeli je obdolženka storila svoje dejanje v stanu duševne nezmožnosti, z da potrdili, izreklo je nato sodišče oprostilno sodbo. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. S sekiro. Anton Anžič, posestnik iz Podgozda, je velik suroveŽ. Dasi je imel že opetovano opraviti pri sodišču, se še ni spametoval. Dne 10. t. m. se je spravil na svoji senoŽeti nad živino Marije Ponikvar, ter jo neusmiljeno pretepal. Marija Ponikvar ga je zaraditega pokarala, nakar se je Anžič spravil s sekiro nad njo in jo je trikrat po nogah udaril. Ko je to dovršil, je šel Ponikvarjevo zaradi žaljenja časti tožit, češ, da ga je ozmerjala. AnžiČ je bil obsojen na 4 dni zapora z dvema postoma, Marija Ponikvar pa oproščena. Ribe je lovil. Janez Glavan je vkljub svoji mladosti že zaradi tatvine predkazuovan ker je pred mesecem v Strugi lovil ribe ter je tri ujel. Povrhu je še zmerjal svojo sosedo zato, ker mu ni pustila pasti živine na nje nem travniku. Janez Glavina bo sedel 4 dni v zaporu. Fanta je povozil. Alojzij Štrukelj, posestnik iz Ljubljane, je dne 4. avgusta v Kolizejskih ulicah povozil Šestnajitmesečuega fanta Marije Tome, ter ga nekoliko opraskal. Alojzij Štrukelj je bil oproščen od obtožbe, ker on ni bil nesreče kriv, in je počasi vozil. K a t o 1 i š k o n a r o d n e Ženske med sabo. Helena Vider iz Šmarja je zmerjala o priliki nekega prepira Marijo PavČič s svinjo, lajdro in še hujšimi priimki. Zato lepo govorjenje je bila Vider obsojena na edea dan zapora s postom. Zarubljenega konja je prodal. Franu Cotmann, bivšemu posestniku v Ljubljani, je bilo prodano 25. maja t. 1. na javni dražbi njegovo posestvo, h kateremu so spadali tudi konji in vozovi. Naslednji dan je pa prodal Cotman enega konja za 60 K Jerneju Rebolu, posestniku v Trzinu in ta ga je kupil, Čeravno je bil ta opozorjen od prisotnih oseb, da je konj zarubljen. Zato bodeta Fran Cotman in Jernej Rebol sedela vsak po dva dni v zaporu in se postila. S šibo ga je nakiestila. Matevž Žagar in njegova žena sta prišla dne 9. t. m. dražit in psovat svojo sosedo Ivano Žagar. Ta je vzela šibo in je junaka Matevža Žagarja s to šibo tako dobro in izdatno nakiestila, da mora plačati 10 K globe ali pa iti na en dan v zapor. Lepo prihodnost ima Janez Rode kovaški pomočnik na Černučah. Vkljub svoji mladosti je priden ponočnjak in razbijač, pravi katoliškonarodni mož. Dne 5. t. m. se je zopet napil in končno se je spravil nad hišo J. Koder-mana, ter s polenom razbil dve šipi. Ker je storil inkriminirano dejanje v popolni pijanosti, ga je sodišče oprostilo. Zaušnico mu je dal. Janez Kramer in J. Škerjanc oba iz Matenja sta bila dne 13. t. m. skupaj v gostilni. Vračuje se domu, sta se nekaj s porekla, nakar je Kramar pripeljal Škerjancu krepko zaušnico, ker ga je ta psoval. Kramar je dobil en dan zapora. Pretep. Na praznik 15. avgusta t. 1. so se Kurjevaščani stepli v gostilni Jak. Vidmarja v Črni vasi z domačini, nakar jih je gostilničar iz hiše izbacnil. Posebno J. Žitniku ni ugajalo, da jo je „morostar" Al. Škafar iz gostilne pobrisal, ker se je baje zbal Kurjevašča-nov. Ko se je zopet vrnil v gostilno, ga je Žitnik nahrulil, da ga „žiher srairr ker je njega pustil na cedilu in so bili „moro8tarjiu tepeni. Prepir se je med obema nadaljeval in posledica je bila, da je dobil Žitnik od Škafarja s kamnom po glavi, da je bil ves krvav. Matevž Vidmar je tudi Žitnika v stran sunil. Gostilničar Jak. Vidmar je pa Žitnika za vrat zgrabil in ven sunil, ter še pristavil: „Čak, hudič, ti bom že pokazal." Sodišče je obsodilo A. Škafarja na tri dni zapora s postom, Jak. Vidmarja na 10 K ali en dan zapora, Matevža Vidmarja pa na en dan zapora. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 29. avgusta Monter električne železnice Ivan Kriigel je svojo ljubimko Berto Bohm predvčerajšnjim zadavil in jo skril blizu Schonbrunna Ljudje so truplo našli. Danes je bil Kriigel, ki je oženjen in oče dveh otrok, ar eto-van. Tudi njegova žena je bila aretovana, ker mu je pomagala skriti truplo. Kriigel je umorjeni ljubimki obetal zakon in ko ga je ta silila, naj izpolni svojo obljubo, jo je zadavil. Lvov 29. avgusta. Glavni zastopnik krakovske vzajemne zavarovalnice v Krosnem, grof Avgust Los, je poneveril neki družbi 100.000 K ter pobegnil. Grof je v sorodu in v svaštvu s prvimi plemenitaši v deželi Budimpešta 29 avgusta. V Kostnicah so Častniki napadli uredništvo lokalnega lista zaradi neke notice proti militarizmu. Poročnik Sartory je prebodel stavca Kleina. Pri pogrebu so socijalisti uprizorili velike demonstracije proti vojaštvu. Častnikom in vojakom je bilo prepovedano stopiti na cesto. Med vojaštvom in civilnim prebivalstvom je nastalo neizmerno sovraštvo. Belgrad, 29. avgusta. Pri volitvi metropolita je bilo navzočih 43 volilcev. Oddanih je bilo 13 glasov za škofa Savo v Žici, 13 za škofa Dimitrija v Sabcu, 12 za škofa Nikanora v Nišu in 2 glasa za škofa Melenije v Zaj-Čaru. Pet glasovnic je bilo praznih. Ker ni noben kandidat dobil potrebne dvetretjinske veČine, sc vrši v četrtek nova volitev, pri kateri je treba le absolutne veČine, t j. 23 glasov. Carigrad 29. avgusta. Sedaj je popolnoma dokazano, da pri atentatu na sultana ni bil udeležen noben Bolgar. London 29. avgusta. Domnevanje, da se je Roosevelt novic obrnil do japonskega cesarja, ni utemeljeno Roosevelt ni več poskusil vplivati na Japonsko gleda odgovora na rusko izjavo, da nikakor ne plača Rusija vojne odškodnine. Witte je sam skrajno skeptičen in ne veruje, da se Japonska odreče svoji zahtevi glede odškodnine. Novi York 29. avgusta. Listom se poroča iz Portsmoutha, da je baron Komur a že dobil iz Tokia nove instrukcije, vsled katerih je opravičen umakniti zahtevo, da mora Rusija plačati vojno odškodnino. Gospodarstvo. Listi e d ni banka čessveh sporitelen. (Osrednja banka čeških hranilnic.) V seji upravnega sveta, ki se je vršila dne 13. t. m., predložilo se je računsko izvestje za L poluletje 1.1905, katero izkazuje: 30. junija 190."> 30. junija 1906 Splošni računski promet.....K 576,980.011-54 4- K 168,716.444-12 Splošni dohodek na računu dobička . „ 165.724 20 + „ 91.188*10 Cisti dobiček po odbilku vseh režij in odpisov.......... „ 83.799-41 + „ 79.97040 Treba pripomniti, da se gre tu le za dobiček iz tekočih bančnih kupčij, ker komunalnih kupčij je bilo likvidovauili le 657.000. Sklenjenih komunalnih po posojil, ki se izračunajo v II. poluletju v prospeh računa dobička, je K 5,931.000. Iz vest je konstatuje z zadovoljstvom, da stalni tekoči bančni promest, kate rega se je posrečilo Ustredni banki iznegovati kljub znatnim težkočam, zagotavlja Že sedaj dividendo, doČim bodo drugi izvanredni dohodki služili pravilno v do tacijo bančnih fondov. Ostredni banka zastopa sedaj neposredno 439 zavodov, torej proti isti dobi v lanskem letu za dvesto več. Surova bilanca k dnevu 30. rožnika 1905 izkazuje te le podatke : 1. Akcijski kapital in fondi...... 2. Dovoljena posojila........ 3. Obresti iz posojil........ 4. Izdani papirji......... 5. Obresti iz lastnih papirjev..... 6. Upravni in manip. prispevek .... 7. Dopisovatelji . . ,....... 8. Vloge hranilnic......... 9. Vloge na računih........ 10 Vložne knjižice in blagajniške nakaznice 11. Blagajna........... 12. Tranzitomi računi ... .... 13. Menice............ 14. Devize in valute........ 15. Vrednostni papirji........ 16. Kuponi in poteg, vrednosti..... 17. Dividende........... 18. Različni računi (vloge pri hranilnicah) . 19. Oprava ........... 20. Obresti vrednostnih papirjev .... 21. Tekoče obresti......... 22. Odmene in pogodninc....... 23. Upravne izdaje......- . . 24. Poštnine in izdatki........ 25. Davki in pristojbine....... 26. II. emisija akcij......... 27. Zaključni računi....... . Skupaj . . Želja iz denarnih krogov po ustanovitvi podružnic izven dežela Češke krone se je odložila za sedaj na ugodnejšo dobo. Razen tega se je rešila cela vrst« drugih važnih vprašanj. 4,060.07 B - 10,095.600- — 103.062'35 19.09.Y600 192.912 — 65303.8 1 37 7.50 36.544 : 143,395.718*36 140,741.639 29 24,814.072 01 33 931 6,376023.42 18.196.854*30 371.569 83 1,614.808 50 26.044.997-81 25,943.377 74 9,709.734 24 9,381.094 U 43,791.065*15 29,530.108-30 84.036 27 83,859-79 17,701.239 27 15,771.270 81 1,501.679 93 1,378.516-30 77.264 — 80000*- 1,356.438-- 402.437 m 37.61573 37.61 238.340.94 291.833-fv 479.039.— 594.036.81 3.607.67 5.597.: 68.418.87 1.632 65 14,581.73 9.752.41 16.51381 917-92 2,002.460 — 2,052.460- 116.729-40 117J9S55 288,490005*77 888,490.006*71 Poletne nevarnosti. Poletje je ?,\ večino ljudi najlepši čas v letu. Donaša darove narave v najbogatejši množini ter donaša, kar Je najpoglavitnejŠe za ne-Iteto množico delaTnih ljmii. dneve dopusta, od-jnora. S knk Hi željnim vzdihom pričakuje du-gevni delavec, uradnik, učitelj bližajoče se krasne dneve, ko zamore zapustiti zaduhlo pisarno in sobo, ter poleteti ▼ prosto naravo, v duh teči gozd, na sinje vrhove gora, da si okrepča duh in telo, ter nabere moči za bodoči čas težkega, napornega in uničujočega dela. In celo za do-rašČajočo, mlajSo polovico ljudi znači poletje ili«K« največje sreče. Ven is šolske sobe, proč s knjigami, prosti! To je odmev veselja, ki preveva mladino, ko se šola zapre in nasto- pajo počitnice. Kako blagodejno tudi vpliva poletni odmor na mladostni organizem, kateri vsled današnjega do meje možnosti segaj o čega napora in preobložitve učnega materijala jako trpi. Bleda lica zopet rde, mlade prsi se širijo, dobro dej u i Čat k rep k os t i presinja mlade nde in e novim veseljem do poduka se vrača mladi šolar ob končanih počitnicah k svojemu no Temu učnemu dela. A tudi mnogotere nevarnosti do- naša poletni čas, prinaša bolezni, katere posebno med otroci v najneŽnejši dobi razsajajo. Na stotine otrok pomrje vsako leto na driski. Zaščit proti tej bolezni je samo pravilna hranitev dojenčka, kar se doseže najbolje s Kufekejevo moko za otroke nv mleku. Kufekejeva otroška moka proviroči, da otrok mleko lažje prebavi, ter zabranjuje, ker se ustavlja vrenje v črevesu, da se bolezen ne more lahko razviti. Sploh napravlja Kufekejeva otroška moka vsled vse-t ujoče hranilne snovi ves otroški organizem in torej tudi želodec in črevo otroka odpornejši proti kalem bolezni. Največ otrok trpi na driski vsled nezadostne ali nepravilne hranitve. Naj matere tega migljaja na staro, preizkušeno sredstvo nikar ne prezrti. Rogaški „Styria vrelec" zdravilna voda proti želodčnim oteklinam in krču ZdavnlSko Bright-ovim vnetjem obisti priporočeno kataru v goltancu in jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezi vodne kisline Izvrstni sladkorni griži zdravilni vspehl. zaprtju bolečinam na jetrih. Se dobi rjovsod I t57i neobhodno potrebna zobna Creme se vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Zdravilski konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškis* nadzorstvom. Destilerija Camis l M Trst-Barkovlje. Vi iteklenlca K 5*—, 1, jtt-kJenlce K 260. — Ha prodaj ? boljših tmovloak 74 Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v LJubljani. Uradni karzi dnn. borz« 28. avgusta 1905. »ioabeni papirji. \\ Otnv | Bl*a« majeva renta..... . 1 rebrna renta..... tvstr. kronska renfa , . „ »lata B . . odrska kronska „ . . . „ »lata B . . . co?ojil«* dežela Kran'dk« . . , posojilo mesta Spi let • B 0 Z*d»X . boB.-here. tel. »os. 1902 Seska. dež. banka k. o. . / zst. pisma gai. d. hip. b. j pest. kom. k. o. i. 10°/0 pr....... tast. pisma Innerst. hr. „ , ogrske cen. dež. hr....... z. pis. «gr. hip. nan. od!. *gr. lokalnih železnic d. dr..... obl. češke ind. banko . . prior. Trst-Poreč lok. žel. prior. doL žel, . jnž. žel. kup. »/i1/? mt pos. za žel. p. o. Srečke rsok« od 1. 18601 j . . . „ „ 1864 .... tizske . . . . • tem. kred. I. »misij« » H. ogr. hip. bank« . . irbsk« a frs. 100*— turek«..... Ueilika sr«Sk« . . . Sreditn« B . . . noicoŠk« „ . • . tnkovskt B . . . Jabljausk« ■ • • • ^■st. rad. kriza „ . • . a a m • • • taaolfov« 8 . , . Ueburšk« „ . . . »n*jake kom. .... Delni e«. lin« železni«« .... -Tiavne Železnic« . . . rstr.-ogrsk« bančne delniM Lntr. kreditu« bank« . • . ... ^oateusk« „ . . ^einogokop v Mostu (Brax) lpiusk« montan .... *r*žke Žel. in dr. dr. . . • fcna-Muranyi..... taovljske prem. družb« • ^Btr. orožne tevr. družbo . iladkorn« družb« . . Valute. • kr. Mkin...... • franki ....... • mark«....... ^Terelgna ........ banko v «1..... lBbUi ...... i . a§1*rji. . . . 100-60 100-50 100-65 119-50 96o5 115 80 99-60 10060 100*— 101*20. 100-S,5| ! 00-25 101- 1C6-70 100-50 100-25 100-10 100-— 100*76 99 90 99-60 519-25 101 90 191 — 293— 165 85 302 — 305-75 «66-60 103 141 25 26 — 474/ 78'— 88-25 90-— 54 2 34 75 62"-74-636 — 98 •74 1636 672 783 248 665 645 2760 666 286 650 160 60 75 25 75 50 50 11*36 19 10 23*48 2»*96 117*20 96-40 263 25 4*84 100 80 100- 75 100*85 119-70 96*76 116 — 101 — 101- 60 100 — 102 15 100- 75 10075 102 •— 107-70 101- 60 100 95 101 — 101*— 101*76 100*— 321 25 321*25 193 — 295 — 167-85 312 — «15 75 272 80 109 50 142 25 27 90 482 50 83 — «4 25 96 — 66'25 36 25 66 — 78 — »43 — 99 60 S75 75 1640 — 673*95 784 — 249 — 568*— 546 75 2770 — 657*50 287 50 555 — 166 — 11-40 «»•14 23*65 2404 117-40 95 60 254-25 • — Žitna cene v Budimpešti. Vica ^oi«a i Dn« 28. avgusta 1906. Termin* oktober . . . za 100 kg. K 1670 april 1906 ... 100 B oktober • . • ■ 100 s ***** , maj 190S ... 100 „ M a'oktober . . . « 100 „ Efektiv. 10 rin. ceneje. H 16-30 „ 12-80 . 1830 . 1202 Darila. Družbi sv. Cirila In Motoda v Ljubljani so od 1. do 31. julija 1005 poslali prispevke p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slovenski Narod" v listih 28. junija, 1., 6., S, 12., 19., in 22. julija 1905 izkazane zneske skupaj 391 K 48 h; upravništvo Glas Naroda" v Ameriki 200 K; upravništvo »Slovenec*4 18S K 08 h; uredništvo »Družinski prijatelj" v Trstu l K. SI. občinski urad „Dol pri Hrastniku- 60 K. Hranilnice in posojilnice: V Velikovcu 100 K; gorenjesavinjska v Mozirju 20 K; savinjska v Žalcu 60 K; Društva: Trgovska obrtna zadruga v Gorici 101» K ; Tabor v Gradcu ob slavnostnem večeru na čast sv. Cirila in Metoda nabranih 56 K ; Slovenjebistriško učiteljsko društvo o priliki zborovanja nabranih 10 K; Akad. društvi „Danica" in „Zarja" ob sestanku nabranih 25 K 20 h. Podružnice: v Ljutomeru 70 K; moška v Ribnici 20 K; moška v Novem mestu 85 K; v Postojni ob kresu nabranih 76 K; ženska v Trnovem 1^8 K; moška v Kranju 104 K; ženska šenklavško-frančiŠkanska v Ljubljani 80 K ; v Slovenjem gradcu ob 50 letnici župnika P. Ratha nabranih 23 K; ▼ Železnikih 18 K 60 h; moška v Mariboru čisti dobiček narodne veselice 1.600 K; moška šentjakobsko-trnovska v Ljubljani 82 K; ženska v Mariboru 11 K 54 h; moška 11. bistriška-trnovska 7? K; v Vipavi 57 K; moSka v Kamniku 186 K 70 h ; v Šk. Loki 332 K 2 Mi; t Žalcu 40 K: ženska v Kranju 137 K; ženska v Novem mestu Čisti dobiček veselice 400 K; ženska šentjakobsko-trnovska v Ljubljani P00 K; moška in ženska v Trbovljah čisti dobiček veselice 80 K. Vodstvo družbene šole v št. Rupertu ob Velikovcu čiati dobiček veselice 300 K. Uroš Kersnik od družbenega šampanjca prispevek 44 K. Volilo Luka Mlakarja iz Lukovice 179 K 10 h. Razni: Simon But, c. kr. nadkontrolor 1 K; gdč. Mici Puppis na vrtn g. Lenasija v Gor. Logatcu nabranih o K; Dolski igralci na >p. Štajerskem drugo polovico pokroviteljnine 100 K; P. Sve-gelj, župn k v Movražu 10 K;Nitsch Feliks, c. kr. davkar na Vrhniki imenom družbe, ki je zadela srečko drž dobrodelne loterije 8 K; KolŠek Avgust v Konjicah ob godovanju Pavla Ogorelca nabranih 14 K; Kleindienst Jakob, kaplan v Senožečah 3 K; Ašič Maks, kaplan na Vidmu, ob kresu na Sibni nabranih 10 K; Kovsek U. v Mengšu pri JenčiČu nabranih 5 K; Kerč Ivan od petorice veselih ljudi v Kranju zloženih 5 K; iz nabiralnika v gostilni Konšek na Trojanah 13 K 72 h ; Fran Krapež, kavar-nar 2 K; neimenovan rodoljub pokroviteljnino 200 K; župnik Ivan Sakser' 5 K; Mariborski bogoslovci 1. 19'4/05 pokroviteljnino 200 K; Janko MiheliČ. učiteljiščnik, ob kresu v Sv Jurju ob Sčavnici nabranih 10 K; gimnazijski profesorji v Kranju s svojimi abiturijenti zbrani pri valeti 21 K; Otilija Strelceva donesek igralcev pri Sv. Andražu v Slov. gor. 4 K; dr. I. Zmavc iz Kranja v dražbi profesorjev nabranih 6 K; dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku od I. S. ▼ zadevi L. Z. plačanih 10 K: PodgorSek Jos., veleposestnik na Vrbnem na podgrajski veselici nabrarih 9 K S8 h; kurat Josip Usaj dar taro-kistov-izletnikov iz Kanala in Bat 6 K 38 h; Franc Zacherl, učitelj v Ljutomeru, ob godovanju g. Frica D^aka nabranih 3 K 3* h; Mur-šečeva gostilna v Ptuju naigran denar 10 K; rodbina kamnoseka Vodnika mesto venca na krsto g. Lovro Gešnovarju 10 K. Za narodni kolek 128 K iS h. Za družbeni koledar 7 K 20 h. Za društvene znake 50 K- Za prodane Šolske knjige 26 K 60 s. Blagajništvo družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani. Umrli so v Ljubljani: Dne »1. avgusta: Ana Šetina, usmiljenka, 29 let, Radeckega cesta 11, jetika. — Amalija Rebolj, paznikova hči l*/3 mea., Orlove ulice št. 5, življenske slabosti. Dne 23 avgusta. Antonija Malavašič, mizarjeva hči. 2aU leta. Tržaška cesta 13. Je raz voz padla in se ubila — Helena Koprive, gostija, 84 let, Gradidče 16. Vodenica. — Ivana Tomas, knjigoveza žena, BS let, Gradišče 11. Otrpnjenje srca. — Miroslav Florjaočič, ključarjev sin, !'/■ meseca, Hilšorjeve ulice 17. Črevesni katar. — Dne 21, avgusta. Antonija Zotter, usmiljenka, B3 let, Radeckega cesta cesta 11. jct'ka. — Fran Zupan, c. kr poStni offi-cijal, 38 let, Škofje ulice 15. Jetika. Dne 25. avgusta. Matilda Farkas, spre-vodnikova hči, 8. mes , Ravrikarjeve ulice 4, catarrh. acatus. — Lovro Slavec, posest-uikov sin, 17 dn», StreliSke ulice 15. Gastro acuta. — Josip Wenig, želez, uradnik, 49 let, Marije Terezije cesta 1 Jetika. — Ivan ČeSnovar, trgovec 6i let Stari trg 16. Srčna hiba in vodenica. — Fran Ojster, gostač, 83 let, Radeckega cesta 11. Ma-rasmus sen lis. Dne 26- avgusta: Ana Gusel, zasebnica, 65 let, Zaloška cesta 11. Meningitis — Mihael Blažir. gostač, 86 let, Radeckega cesta 11. ostarelost. Dne 27. avgusta: Franja Dolinar, delavčeva hči ,10 mes , Tržaak . cesta 31. Bronc-titis. — Ivan Rožič, železniški čuvaj, 84 1., Poljanska cesta 32, ostarelost V deželni bolnici: Dne 21. avgusta: Hiorindo Smaniato, gostačev sili, 2 leti, Combustio. — Blaž Durfiič, žagar, 62 let. jetika. — Marijana Zlobec, strežnica, 72 let, ottarelost Dne 23. avgusta: Jožefa Šuštarič, po-sestnikova žena, 46 let, Ileus. Dne 24 avgusta: Marija Stirn, delavčeva hči 3 leia, Rbachitis. — Jurij Juvan, k jžar, 4"> let, ostarelost. leteorologično poročilo. ftttna uad to« 1. ftrodnjt tlak TI6-0 Avgust | Cm opisovanja Stanje barometra v mm |? B S ^1 Vetrovi Nebo 28. e. h v 7299 14 8 bL azah. oblačno '«9 • 7. r\. a. pup 723 8 722 3 141 12 4 si. jzahod p.m.szah. sk. oblač. dež Srednis včarajftnja temperatura: 16 1' n uroiala 17 d*. — Padavina 2 3 mm Gromovit ,2ivio' kličejo k današnjemu dnevu dr.J-anko J^aroltu vsi njegovi odkritosrčni prijatelji. 2-33 Ravnokar je izšla KORISTIM. Povest iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz „Slov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondheimovega gledališkega ravnateljstva. Cena broširano 80 v, po poŠti 1 K. Dobi se v knjigarni L. SCHUENTNER u Ljubljani Prešernove ulice. Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgano kavo z velearomatiškim okusom, močjo in Izdatnostjo! kupujte samo žgane kave, ki spajajo vse te vrline, namreč kave 1583-31 Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa". N t—t -N u C* PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. N/UHNEJ5E jsssls: MRYE za UMETNIKE MVL SCHOOMTLOR & MO. V DdSSELDORPG FINE OUrMTE BARVE za v 1 {JEUJE Dftfl. SCHOENFELDfl & KO. V DOSSH_DORFU (PUŠKA K) V.N.) - MEClLfl, flPflRflTE, BflRVE in PREDLOGE Zfl ŽQflLNO SLIKANJE SLIK/IRSKI P«lflK VEUK° IZBK0 "tf&SSE LESENIM IZDELKOV FOTKEBitlNE Zfl VŽIGflflJE m POSLrKflfiJE DRdTd EPERL TOVRRNR OUNRTIH BftRV, LOKOV IN FWMEŽEV niKLOŠrtEVd CfcST/l 6 ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM. a 3 o N m on Izjava. Podpisani obžalujem vse besede, katere sem govoril zoper gg. Frana Kokalja, Ivana Bernika ter Andreja Pavlina iz Rakovnika in obetam, da si ne bom zopet nsvojil nikakega napada zoper njihovo čast. Fran Janko 2726 posestnik na Ladiji. Išče se prostorna i •h (M ran* z velikimi prostimi okni proti severu. Oglasi naj se prijavijo upravništvu „Slov. Naroda" pod „J. K.M 2727—1 K učiteljski rodbini se vzameta na stanovanje in hrano Z manjša dijaka ali 2 učenki Za učenki dobra instrukcija doma. Ponudbe pod ,,G. A. B" poste restante Ljubljana. 2732 Kupi se dobro ohranjeno močno kolo Ponudbe sprejema F. SupančiČ, Ljubljana, Rimska cesta št. 20 (na dvorišča). 2723 Učenec 8 primerno šolsko izobrazbo, 14—15 let star, sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Prijatelju Št. Janž, Dolenjsko. Vdova ieli dobiti mesto v kaki hiši kot IfW hišnica da bi imela prosto stanovanje. Ponudbe se prosi pod nšt. 100" na upravništvo „Slov. Naroda". 2342 3 V največji bližini bodočega kolodvora Sv. Lucija-Tolmin (hobinjske železnice) se ceno proda pred 2 leti sezidana hiša v najlepši legi z 2 kompletnimi stanovanji s pritiklino in vrtom. Resni kupci si hišo lahko ogledajo, če se prej oglasijo pri stavbnem podjetništvu Br. Redlich & Berger v Tolminu, na željo se pa pošlje tudi načrt in natančen opis. 2730—1 3^ftl^ Zgodovinska povest ntilnm Ut (ponatis iz „Slov. Naroda") je izšla! Ta povest je, izhajaje v „Slov. Naroda", vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej deželi ter smo jo morali na mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi. Dobi ae edino-le pri L. Sclmentnerju v Ljubljani. IztSe po K I-60, po poŠti K I-80. Sprejema eavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstne j fiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt a zmanjfiujoCimi ae vplačili. Vsak dan ima po preteku petih let pravico So dividenda. vzajemna zavarovalna "banka v Pragi, Raz. fondi: 31,865.386-80 X. Izplačana odškodnine In kapltallje: 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ waealkomi aloTAn-tk« • ntarodn« upravo. 5—100 Vm pojasnila daj«: fianarailni zaatop w Ljubljani, iegar pisarne ao ¥ lastne) bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode conjajo takoj in najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje is Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. JQ M- 26 Z stanovanja Arena Narodnega doma v Ljubljani. Samo kratek čas. se oddflsta v III. nadstropju, stavba » Jutri v torrk, 29. avg. ob 8. zvečer Degheugbi v Dalmatin, ulicah, . 2702-2 27i5-2 Mirni stranki se odda takoj prijazno meblovana mesečna soba. Povpraša naj se v Metelkovih ulicah št. 5 v pritličju. 2688—3 i Vee iilfliai sol s posebnim uhodom odds takoj Fr. Klic, Mestni trs Sten. 11. vela kinematografska itava Sdo. John Rolond MUhlhnusa 1» Opatlfe. Bof»t humorlitliko - fitttlrisltl t'uiiti»*f Infeft »pored. Številnega obiska prosi vdano podJBtnik* Priznanja visokih krogov. 2729-1 Houo hiša v Lescah na Gorenjskem se proda. Več se poizve pri Elizabeti Lappain v Lescah. 26S2—2 v,* ta nov* j eno leta i842 iRKOSUKARJA, SLIKARJA ]narisov in qrbov i**? BRATA EBERL ~ I 1MRI MMoSICeva cesta It 6. ^ uuDLjnnn, ,gri5ke ufice |t 6 = a^ Telefon 5t. 154. - 0^1 -aJJ& /• UCJBL iz nemščine v slovenščino ter sestave inseratov oskrbuje po zmerni ceni v tej stroki izvežban uradnik. Kdo, pove upravništvo „Slov. Naroda". St. 17 v No m en i u v bližini železniške postaje Nomenj z gospodarskimi poslopji inndusinstruktusom, to je: z živino in vsemi poljskimi pridelki senom itd., z vrtom, pripravnim za zgradbo vile, travniki in vrt ter okoli 3 ha. gozda, potem tik deželne ceste ležečo kovačnico z vsem kovaškim orodjem in vodno močjo. Na željo pa proda se omenjena kovaČnica, hiša z vrtom in gozdom tudi zase. Cena po sodni cenitvi in po dogovoru. Pojasnila daje slav. županstvo v Bo hinj? ki Bistrici in*'lastnik Anton Ka-steiic v Logatcu. 2701—3 10.000 hektolitrov vinskih sodov vsake veličine, počenši od 5 pa do 70 hektolitrov, prodaja po jako zmernih cenah tvrdka *2-?25—21 Alex Breyer i sinovi w Križevcih na Hrvaikem. Spretni zidarski pomočniki ■ I dobe takoj stalnega dela pri pod-pisancu. — Dnevna plača: za spretne zidarje 4 krone, za spretne težake pa 2 K do 2 K 40 h s prostim stanovanjem in odmorom za zajtrk. 2563-3 Stavbni mojster Fran Deruuschek v Trbovljah. 7 Praikar Izolo t Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove, Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranfh spisov knjiga 2. 22—98 K i je bil začel Trdina v 1. letniku ^Ljubljanskega Zvona* 1. 1861 pri občevati svoje bajke in povesti, jeostrme! s'ovenski svet nad begata zakladnico domišljijo uar da, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, slog, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabiraioč naro-lno blago in priobČujoč ga širšemu svetu, p^narodnel je pisatelj 8am Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri" broS. 3 K, s poštnino 3 K 20 v. eleg. vez. 4 K 50 h. s poštnino 4 K 70 h. Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. I. Dros. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, s poštnino 3 K 40 b. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja Zakup, '^^k Tržka občina Jastrebarsko daje na 3 leta v zakup novo dograjeno občinsko hišo pripravljeno za gostilno, kavarno in prenočišča. Hiša stoji v sredini trga in obsega en večji prostor za gostilno,; enega za kavarno, 2 sobi za gostilničarja in 9 sob za tujce, ledenico in drugo gospodarsko poslopje. V hiši je čitalnica in se vrše tndi vse zabave. Acetelinska razsvetljava. Letna najemščina 1200 K. 2706-2 Nastop 1. oktobra 1905. , . Natančnejše pogoje pove podpisano poglavarstvo, kamor naj se pošiljajo tudi ponudbe. Poglavarstvo sloi. kr. trga: Jastrebarsko. 35 The Gresham" 2717-1 zavarovalna družba za življenje v Filijala za Avstrijo i Dunaj, I., Giselastrasse št. 1 %- hl »I društva. Društvena aktiva dnuborš^k, Šmartno pri Litiji, Sprejme se tpsti pomoči boljša moč, kateri je dobro izurjen v železnini, kot samostojen voditelj, pod ; dobrimi pogoji. 2665 | Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-ništvo tega lista. Službo oskrbnika, skladiščnika ali kaj pc dobnega išče izobražen, slovenščina in nemščine možen oženjen rr ; Žena je dobra kuharica. Posredovalci dobe drbro nagrado. Naslov pove upravništvo »Slo? Naroda«. 2696- Pristni dobri brinjeve se dobi pri 23:- L.SEBEMKUvSp.Šiški Za zunanjega dečka iz dobre zine, pohajajočega ljudsko Šolo, išče XXXX XXa'XXXXX JOOOOOOOO« idno blago. J Ntzk^ cene. ■- ~ a, a. ^ x > I - v X c ^ XX pri odlični ali boljši obitelji brez ot ali le z dobro vzgojenimi lastnin; otroki ali k večjemu z dvema stare širna tujima dečkoma iz boljših slojei Zahteva se dobra hrana, zdravo si vanje in neprestano strogo uadzors! Vstop se želi, če možno, že s 1. m tembrom. — Ponudbe z zahtevami m ■C pošiljajo pod ,,Vt stno nadzorstvo na upravništvo ^Slov. Nar.-. 27 - c: ZA NEKO • NARODNO KAVARNO SE IŠČE DEČKO & DA BO POSTAVLJAL Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaka. IzTrod Iz Trozr^egra red.su. VetjaTen od dne 1. junija J 906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBI2. Ob 12. ari M m porodi o vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Mouakovo, Ljubno, Ces Sel 11 hal v A Solnograd, cea Klein-Reifling v Steyr, v Liiic, na Dunaj via Amstetten. — Ob 6. un zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — O' 7. n ajii:rrj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, F;an*t'usfeste. Ljubno, Dauaj, eei Seli'Ju v Solnograd, Inomost, čea Klein-Reifling v Line, Bndejcvice, Pisen, Mariji -c vare, Heb Fra va»e, Karlove vare, Prago, Lipsko, Cea Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ,iri 44 m dopoldne oeobl vla'r v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selstbal, Dunaj, Somograd, Inomost, Br Že'^f, Pari^. — Ob 3. ari 16 m popolne osobni vlak v Podnart Kropo, samo ob nedelj praznikih. — Ob 3. uri 68 m popoldne osobni vlak * Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Frtf zei ifeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reifling v Steyr, iJnc, Budej3vice, Plzen, Marijine \& Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voa I. in II. razi Ln-sko, na Dunaj ta Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobu e za 'i ml pred krajevnim časom v I^juil r i. SU Izdajatelj in odgOTomi^mrednik:^Dr. Ivan TaTlar. Laitaina in tek .Narodne tMkaiut". KG 28 R0V