The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. "CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) SEPTEMBER 2, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 206 POBIJANJE KOJOTOV V WYOMINGU Rawlins, Wyo. — Rančerji v Carbon okraju so tekom zadnjih mesecev pobili nad pet sto ko-jotov. Med njimi so ubili samico z enajstimi mladiči. Država pla-ca za vsakega ubitega kojota tri dolarje nagrade. Francija podržavila železnice Pariz. — Francoska vlada je včeraj izdala dekret za naciona-lizacijo železnic. Šest velikih železniških družb z več ko 26,000 proge, je postalo zdaj ena sama železniška družba. preveč vprašanj za STAREGA MOŽA San Francisco. Robert Latsig, star 64 let, je izpolnjeval proš-n3° za starostno pokojnino. Ker 80 ga pa uradniki vse preveč ^dlegovali ž vprašanji, je re-"Kar imejte svojo penzijo!" Se obrnil ter odšel v svoje stanove, kjer se je zastrupil. Zda] ne Potrebuje penzije. **>LSKO POSLOPJE SE PORUŠILO Mexico City. — Neko šolsko Poslopje v Guadalajaru, kjer je zbranih 200 delavcev in nji-°vih žena pri plesu, se je nena-ma Porušilo. O žrtvah ni še lenega poročila. J« JE PRAVA ^ICIJSKA PROTEKCIJA Bronxville, N. Y. — Ko je pri-^ Policist Marshall Yerry v Službo, je "parkal" svoj avto 200 Cevljev od policijske postaje. Ko °§em ur zatem prišel po avto, a se odpelje domov, je videl, da u 3e avto ukraden. V Hongkongu je divjal silen tajfun, spremljan s hudimi nalivi in razdejanjem Kitajci besno in trdovratno branijo svoje postojanke. — V Šanghaju se vrše krvavi boji na nož. — Transportni parniki dovažajo iz Japonske vedno sveže vojaštvo. HONKONG, 2. septembra. Danes je tukaj divjal na tajfun (vihar), ki ga ima zaznamovati zgodovina Kitajske. Tajfun je povzročil ogromno škodo v pristanišču in na kopnem in zahteval je okoli 40 človeških življenj. Petnajst oseb je zgorelo, ko jih je zajel ogenj, katerega je povzročil tajfun, v nekem bloku hiš, v katerem stanujejo Kitajci. Tajfun so spremljali hudi nalivi, ki so izpremenili ulice v potoke. Morje v pristanišču je bilo tako razburkano in razbičano, da so ladje skakale liki zamaški iz plutovine sem in tja in neko ladjo je vrglo naravnost z morja, tako da je njen kljun obtičal na kopnem. Več ladij se ie potopilo. ŠANGHAJ, 2. septembra. — Nocoj plamti v Šanghaju cela vrsta velikih požarov, ki so jih zanetile vžigalne granate topništva Japoncev, ki so pričeli svojo veliko ofenzivo proti Šanghaju. Eno in dvajset japonskih ru-šilcev in križark je bruhalo svoje izstrelke v Čapej in Kingvan okraj, japonska letala pa so deževala bombe na kitajske pozicije. Vusung, kitajska obrambna postojanka, je prešla v japonsko" oblast. Toda hudo potiskani Kitajci se borijo z naravnost divjo besnostjo in so se vzdržali na mnogih postojankah. Preden se je bombardiranje AKTIVNOST SSPZ — V petek 3. septembra zvečer se bo vršilo v Slov. Del. Domu v Collinwoodu slavnostno sprejemanje novih članov in članic v Vrtec št. 11. Navzoč bo ves glavni odbor SSPZ. Po seji se bo vršila domača zabava in igral bo izvrstni orkester collinwoodskega Vrtca. — Članstvo je splošno vabljeno. Anglija ukrepa o varnosti Sredozemskega morja Njene bojne ladje iščejo podmorske pirate, ki napadajo španske in druge ladje. Wagner jev odbor nastopil proti federalnemu sodišču Delavski odbor je določil, da ima unija električar-jev, ki spadajo pod C.I.O., pravico do priznanja. WASHINGTON, D. C., 1. septembra. — National Labor Relations Board je danes pripravil gradivo za morebitno novo preizkušnjo najvišjega sodišča v zadevi postav Novega deala, ko se je pojavil slučaj, da se ne jemlje obzira na federalno sodišče, češ, da se slednje nima pravice vtikati v polnomočje Wag-nerjevega delavskega akta. National Labor Relations Board je namreč odredil, da je neveljavna pogodba med National Electric Products korpora rreaen se je oomuaruuanj. Mednarodno bratovščino pričelo, so Japonci posvarili i- ka+pra nopnHhfl BP nozemske oblasti, naj umakne Nov grob jj torek popoldne je za srč-0 kapjo umrl Jožef Kalister, ^nujoč na 1022 E. 61 St. — ^ ga je doletela pri delu na w°vi farmi blizu Chardon> . nji čas je bil rahlega zdrav-> zato se je večji del nahajal joč Tukaj zapušča žalu- S0Progo Marijo, šest otrok: u^^a, Jožefa, Marijo omož. le> Ferdinanda, Rudolfa in luk • nečakinj° Heleno, brata gih a m ^ntona' ter veliko dru- sorodnikov. Pokojni je bil Ha v V Vasi Zeje> fara Slavina sestrranjskem, kjer zapušča kov TereziJ0 in več sorodniki ' Ameriki je bival 33 let. Wj Clan društva Naprej št. 5 tek • Pogreb se bo vršil v pega 2]utraj ob 8:30 iz pogrebne-6502ZtVoda Jos. Žele in Sinovi, Vj(ja . Clair Ave., v cerkev sv. PaliŠČ^ pa to na Calvary poko-Sp0m. ' Bodi mu ohranjen blag žaijeln' Prizadetim pa naše so- Ad*mič član Cankarjeve ustanove L°uis Adamič se tudi tetje za Cankarjev glasnik, 8V0Ve°lal.filan Cankarjeve u-ftiu t ' NaJlepša hvala in da bi IružiU i drUgi sledili ter sc Pri" fajnik ej kulturni ustanovi. — Clair n Ke«1ji®če st. Clair °an keSljišče na 10322 ^a in Ave- je sedaj popolnost otvo rn° ureieno ter zo" jo svoje ladje od japonskih bojnih ladij, glede katerih je bilo pričakovati, da jih bodo Kitajci pričeli obstreljevati. Vusung, ki je predmestje šanghaja, so zavzeli Japonci včeraj v bojih na nož. Vali japonskega vojaštva, z lesketajo-čimi se bajoneti na puškah, so znova in znova pljusnili na Kitajce, ki so se morali končno u-makniti. Včeraj so se izkrcale v Šanghaju zopet sveže japonske čete. V Hongev okraj so čete redne japonske armade nadomestile u-trujene in izčrpane japonske mornarje, ki so se doslej tam borili. V Vusung je dospelo iz Japonske osem velikih transportnih ladij, natrpapanih z vojaštvom. električarjev, katera pogodba se tiče 1600 delavcev v tovarni v Ambridge, Pa. United Electrical Workers of America, to je rivalna unija e-lektričarjev, ki pripada C. I. O., ni dobila priznanja od omenjene korporacije, nakar je apelirala na delavski odbor. Delavski od bor pa je odločil, da ima unija pravico do priznanja. Zdaj pride najbrž vsa zadeva pred vrhovno sodišče LONDON 2. septembra. — Do-čim iščejo angleške bojne lad-dje po Sredozemskem morju piratsko podmornico, ki je napadla neki angleški rušilec, je Anthony Eden, minister za zunanje zadeve, sklical sejo kabineta, da se posvetujejo o vprašanju teh gusarskih napadov na Sredozemskem morju. Bojne ladje iščejo s pripravljenimi topovi podmorskega pirata, in imajo ukaz, naj takoj streljajo nanj, čim se pojavi. Včeraj se je angleški minister zunanjih zadev posvetoval s člani kabineta, da-li ne bi bilo u-mestno, če uvedeta Anglija in Francija nov sistem spremljeva-nja vseh angleških in francoskih ladij v tem vodovju. PORT BOU, Španija 1. sept. — Troje trimotornih fašističnih letal je danes bombardiralo petnajst minut ta kraj, ki leži baš nasproti francoske!' meje. Bombe so poškodovale petnajst poslopij, človeških žrtev pa ni bilo. HENDAYE, Francija, 1. sept. - Fašisti poročajo, da so v svoji protiofenzivi zavzeli vse o-zemlje, katerega so zasedli zadnje dni lojalisti v svojem pritisku proti Zaragozi. MOSKVA, 1. ptembra. — Rusija je uvedla obširno preiskavo v zadevi torpediranja in potopljenja njenega parnika Ti-rnirjazeva, katerega je potopil dne 30. avgusta ob alžirski oba-Li neki neznan podmornik. želiJen°. Za kegljanje. team \ 0rganizirati kegljaški Vv;. v! pohiti> da si izbere Pa WQ0l;ek 7; septembra ima sejo. » Stisko i »cpiemDr stnik i? dijaška liga sejo. »Ik. kegljišča je Jos. Pozel- Smrtna kosa V torek zvečer je po dolgi in mučni bolezni umrl Jakob Si-dak, star 78 let, stanujoč na 734 E. 117 St. Tukaj zapušča 3 odraščene otroke: Margareth, omož. Pavlik, Jakob ml. in Paul, ter veliko sorodnikov. Doma je bil iz Avstrije, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 45 let. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10 uri v cerkev sv. Alojzija in na Calvary pokopališče pod oskrbo Jos. Žele in Sinovi. Bodi mu ohranjen blag spomin, ostalim naše šožalje! Bus za piknik SSPZ Na piknik SSPZ, ki se vrši v nedeljo 5. septembra na Pintar-jevih farmah bo celo popoldne vozil posetnike bus, tja in nazaj. Prvi bus odpelje ob 1. pop izpred S. N. Doma in se bo u-stavil pred SDD v Collinwoodu. Cena je samo 10 centov na osebo na eno stran. Zavrnitev Tugwello-vih podeželskih projektov Tugwella je v njegovih idealnih načrtih podpirala zlasti Mrs. Roosevelt. Zdaj je ta program likvidiran. ANGLEŠKI PARN1K POGREZNJEN LONDON, 2. sept. — Danes je bil po neki podmornici napaden in pogreznjen ob španski obali neki angleški parnik. To se je zgodilo ob času, ko se vrši v Londonu na zahtevo razsrjenega ljudstva posvet ministrov zaradi napada na angleški rušilec Havock, ki je bil napaden komaj 36 ur pred potoplje-njem tega parnika. V tem slučaju je bil parnik Woodford, ki je bil tor-pediran in pogreznjen 50 milj od mesta, kjer je bil napaden angleški rušilec. Na parniku je bil ubit drugi strojnik, devet mož posadke pa je bilo ranjenih. Ostalo moštvo se je izkrcalo v Benicarlu, v bližini Vp.-lencije. Zdaj je napočil trenutek'' največje krize izza abesin-ske vojne. Angleško in francosko ljudstvo je prepričano, da so italijanski podmorniki, ki igrajo vlogo gusarjev v Sredozemskem morju. Velik olimpijada mladine S. S. P. Zveze v Clevelandu V nedeljo bo otvoritev športnega festivala omenjene Zveze. - Priredbe se udeleže tudi "Vrtci". DANES JE OTVORJENA V SND POLLETNA SEJA S. S. P. ZVEZE Sodnik odredil, da je Ogrinova postava neustavna Injunkcijo so zahtevali odvetniki v Elyriji, toda sodnik je izjavil, da je in-junkcija nepotrebna, ker je postava itak protiustavna. Otroška paraliza se razpasla v Chicagu Zdravstvene oblasti v Chicagu so odložile otvoritev ljudskih šol, ker se je med otroci preveč razpasla ta nevarna bolezen. WASHINGTON, 1. septembra. — Sanje newdealerja Rex-forda Guy Tugwella, bivšega Rooseveltovega "brain-truster-ja," da bi posejal deželo s stotinami vzornih podeželskih "home stead" projektov, so se včeraj razblinile v nič. Henry A. Wallace, tajnik za poljedelstvo, je namreč včeraj izjavil, da njegov department ne bo gradil nobe:t;i podeželskih projektov več. Mrs. Roosevelt je bila glavna zagovornica Tugwellovega načrta, da bi vlada zgradila tako zvane model projekte, to je go spodarska poslopja, hiše in cele vasi na podeželju, zlasti v hribovitih okrajih. Zdaj je ta ideja likvidirana, vendar pa i-ma vlada v delu sto takih projektov, od katerih jih je bilo 36 že izvršenih, ostale pa mora dograditi. CHICAGO, 1. septembra. — Čikaške zdravstvene oblasti so odredile odlog za otvoritev šol, v katere pohaja 619,000 šolskih otrok, ker se je po mestu preveč razpasla bolezen otroška paraliza. Pravijo, da bodo počakali toliko časa z otvoritvijo, dokler ne doseže bolezen svojega vrhunca in dokler ne začne zopet pojemati. Koncem meseca avgusta je bilo zabeleženih v Chicagu 109 slučajev otroške paralize; • meseca avgusta leta 1916 pa so jih zabeležili samo 99. ELYRIA, O. — 1. septembra. — Guy B. Findley, tukajšnji sodnik Common Pleas sodišča, je izjavil, da je Ogrinova postava, nanašajoča se na povračilo gotovih davkov, neustavna, in "okrajni uradniki naj se ne ozirajo nanjo." Wesley L. Grills, lorainski odvetnik, je vložil pri sodniku injunkcijo, na podlagi katere naj bi se zabranilo lorainskemu blagajniku in avditorju povračanje takih davkov, sodnik pa je injunkcijo zavrnil, češ, da je nepotrebna, ker tozadevna Ogrinova postava itak ni ustavna. To akcijo proti tej postavi je pričelo pretekli teden v Cuyahoga okraju petero odvetnikov, med njimi tudi Ray T. Miller, bivši elevelandski župan. Slov. svobodomiselna podpor-^ na zveza bo priredila v soboto, nedeljo in ponedeljek na Delavski praznik, to je 4., 5. in 6. septembra velik športni festival, posvečen mladini omenjene zveze. Uradni naziv tega festivala je — Olimpijada SSPZ. Na tej olimpijadi bodo zastopani tudi "Vrtci", t. j. člani mladinskih društev. Na olimpijado bo prišlo dvoje skupin teh dečkov, ena iz Ambridga, Pa., druga pa iz Indi-anopolisa, Ind. Prišlo bo več sto gostov, mladine in starejših članov iz raznih krajev in držav, ki bodo tekmovali pri raznih prireditvah in tekmah SSPZ. Na programu bo — naravno — žo-gomet, ki je igra tukaj rojene mladine, pa tudi starejši člani bodo prišli do svojega užitka pri balinanju in drugih igrah. Ta ogromna prireditev se bo vršila na Pintarjevi farmi v Euclidu. Prireditve, ki bodo v zvezi z olimpijado, se bodo vršile tudi v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., in na prostem. V soboto zvečer se bo vršil v avditoriju SND velik gala ples, naslednjega dne, v nedeljo, se bodo pa vršile prireditve na prostem, in sicer na Pintarjevi farmi, kamor bo vozil v nedeljo od 1. ure popoldne naprej bus izpred S. N. Doma, nakar se bo ustavil pri S. D. D. Ta bus bo vozil vsako uro. Na kon- PREDSEDNIK PODPISAL SLADKORNO PREDLOGO HYDE PARK, N. Y., 1. septembra. — Danes je predsednik Roosevelt podpisal sladkorno kvotno predlogo, ki je bila sprejeta tekom zadnjega zasedanja v kongresu kljub silni opoziciji od strani administracijskih uradnikov. Mladenka toži igralca LOS ANGELES, 1. sept. Charlotte Sweet, 17 let stara deklina iz Chicaga, toži Roy;. Randolpha, direktorja filmskih plesov, da jo je v svojem stanovanju kriminalno napadel. Pravi da je bila ž njim po raznih nočnih klubih, kjer sta pila, nato pa je šla ž njim na njegovo stanovanje, kjer je prebila vso noč. Ob tej priliki ji je baje dvakrat storil silo. Sodišče pa bo globlje prodrlo v to zadevo, ker je mnenja. da deklina, ki popiva vse noči, nato pa gre z moškimi v njih stanovanj, ni tiste sorte, ki bi ji bilo treba "delati silo." Smrtna kosa Včeraj okrog pol ene popoldne je preminula dobro poznana rojakinja Helen Fajdiga, roj. iSkebe, v starosti 43 let. Doma cu cestne železnice v Netting-|je bila iz vasi Hinje pri žužem_ hamu bodo pa čakali avtobusi, j berku> odkoder je prišla v A_ ki bodo vozili neprestano sem m meriko leta 1912. Tukaj zapušča tja iz Nottinghama na Pintarje-: valujočega soproga Josepha, vo farmo. ! hčer Molly in tri sinove, Josepha Olimpijada pa ne bo posveče- gtanleyja in Johna, v New Yor V zadnjih štirih dneh meseca avgusta je bilo javljenih 26 slučajev te bolezni. Zdravniki pravijo, da če se bodo slučaji v tem razmerju višali, bodo dosegli število 56 na teden. Smrtnih slučajev otroške paralize je bilo letos deset odstotkov. — (Tudi v državi Ohio in v mestu Clevelandu je letos več slučajev o-troške paralize, o čemer smo že te. dni poročali ter svarili starše, naj bodo na oprezu pred njo. Op. ured.) Poroka V soboto 4. septembra se v cerkvi sv. Lovrenca poročita Jim Gospodarič, 14928 Sylvia Ave. in Jane Magdalene, 10713 Prince Ave. Mlademu paru želimo obilo sreče in zadovoljstva v zakonskem stanu. Važna seja Cankarjeve ustanove V soboty ob osmih zvečer se vrši važna mesečna seja Cankarjeve ustanove in sicer v Narodnem domu na St. Clair Ave. Prosi se vse zastopnike in člane posameznike, da se vdeleže te seje. — Tajnik. Zadušnica V nedeljo 5. septembra ob 11 se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Kristine na 222 Str. za pokojno Johano Kranz. Znanci in prijatelji so vabljeni, da se udeleže. Maša zadušnica V soboto zjutraj ob 8. se bo brala v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St., maša zadušnica ob obletnici smrti Mrsč Cecilije Pelko. Prijatelji so vabljeni, da se udeležijo. Seja Verovška V petek se vrši redna seja dramskega društva Anton Vero všek ob 7:30 zvečer v SDD na Waterloo road. Prosi se vse člane, da se gotovo udeležijo. na samo zabavi. Pol dneva bo posvetila tudi resnim stvarem. V ponedeljek ob treh popoldne bo konferenca angleško-poslujo-čih društev v SND, na kateri se bo razpravljalo o raznih panogah udejstvovanja pri SSPZ. Ob tej priliki bodo nastopili razni mladi govorniki, ki bodo obravnavali o raznih predmetih in vprašanjih, tikajočih se mladine in SSPZ. K tej konferenci bo i-mela vstop splošna javnost; želeti je, da se je udeleži čim več članstva SSPZ, stanujočega v Clevelandu in okolici. Tridnevne slavnosti in prireditve bodo zaključene v ponedeljek zvečer z banketom v spodnji dvorani SND, ob kateri priliki bodo zmagovalci nagrajeni s pokali in trofejami V zvezi s to olimpijado se vrši v Clevelandu tudi polletna revizija poslovnih knjig in seja glavnega odbora SSPZ, s čemer je rečeno, da bo celokupni glavni odbor SSPZ navzoč na olimpija di kakor tudi na vseh priredit vah. — Seja glavnega odbora se je pričela davi ob osmih v Slovenskem narodnem domu. Navzoči so vsi glavni odborniki. Seja soc. kluba Kot navadno se bo vršila seja socialističnega kluba št. 49 J. S. Z. v Čitalnici SDD 15335 Waterloo rd. v petek večer ob osmi uri. — Navzočnost članov je potrebna, drugače se, ne more seja vršiti. — Zapisnikar. ku pa brata Andreja. Ker je v soboto pet maš v cerkvi Marije Vnebovzetje, se pogreb vrši ob 1:30 v soboto pop. iz hiše žalosti na 15909 Holmes Ave. in ob pop v cerkev Marije Vnebovzetje in na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom August F. Svetka. Maša za pokojno se bo brala v ponedeljek ob 8. zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzetje. Obisk v uredništvu Uredništvo sta obiskala Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik J. S. K. Jednote, in Mr. Matt An-zelc, tretji nadzornik omenjene organizacije. Mudila sta se na National - Fraternal - Congres konvenciji v Columbusu. Seja soc. kluba št. 27 V petek 3. septembra se vrši redna mesečna seja soc. kluba, št. 27 JSZ. v prostorih kluba v starem poslopju v SND. Vabljeni so vsi člani in članice, da se seje vdeleže. Vabljeni so tudi drugo razredno zavedni delavci in delavke, da se nam pridružijo. — Tajnik. Progresivne Slovenke krožek št. 3 Poživljam vse članice, da se polnoštevilno udeležijo seje, ki se vrši v petek 3. septembra v navadnih prostorih. Kakor veste, je tekma balinanja blizu, zato je navzočnost vsake članice potrebna, je pa tudi več drugih važnih stvari za rešiti. TJ-pam, da boste vse navzoče. — Tajnica. / BtfRXN t"1 ENAKOPRAVNOST 2. septembra, 1937- ■BHpnnl UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by JTHE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays £0 raznafialcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ta 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexicl za celo leto.................$6.00 ca 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4-50 Ea 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1-50 Za Evropo, Južno Ameriko In drug« inozemske države: Ea celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.0i; UREDNIKOVA POSTA Piknik na 36 in St. Clair Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. deljo in ponedeljek. Tam, če ne drugje, bodete dobili gotovo znanca iz ene ali druge države. Prosi se tudi članstvo iz bližnjih naselbin, da pridejo ob času, da vidijo cel program vse _ _ v , . , tri dni, ne bo nobenemu žal, Papu Gasparu. Kdor ne verjame ;kdor nas bo obiskal te dni v Mogoče bo kateri rekel, da so' ti ljudje zmešani, toda niso, piknik se resnično vrši v nedeljo 5.1 septembra na 36. ulici in St. j Clair Ave. v lički gostioni, pri I RUSIJA BERE ANGLIJI LEVITE V Moskvi natančno zasledujejo razvoje v Severni Kitajski, toda doslej se ni pojavil še noben znak, da-li se namerava tudi Sovjetska Rusija vmešati v zadevo. V nekem pogledu je Rusija olajšana, ker je japonska avantura olajšala pritisk na sovjetsko lastno mejo na Daljnem vzhodu, ker je moralo oditi iz Mandžurije veliko število vojaštva na Kitajsko. Sovjetsko časopisje priobčuje detajlirane novice ja-ponsko-kitajskih vojaških razvojev, toda uredniški komentarji pa so v časopisju zelo redki. V kolikor so uredniški članki sploh komentirali zadevo, so jo v toliko, da so zapadne velesile krive, posebno Anglija, Francija inj m7"dobi na "pikniku "več pojas-Zedinjene države, cla je prišlo tako daleč, ker niso sto- [ aila, ker bo govoril tam srbski rile ničesar, temveč stale križemrok v očigled japonske delavec, kateri je nedavno pri militaristične agresivnosti. Sicer pa ni nobenega dvoma, da je Rusija slejko- pa naj pride pogledat pa bo videl, da je mesto res pripravno za piknik. Piknik priredijo Združena Hrvatska podporna in kulturna društva za pomoč španski demokraciji. Toraj preostanek od piknika je namenjen za pomoč stvari, na katero danes celi svet gleda kako bo izpadla. Če zmaga demokratska španska vlada pomeni to za delavstvo 100 let naprej, ako zmaga fašizem, pomeni 300 nazaj. --Vsakemu Krašovcu in Primorcu je stvar jasna, ker vedo kaj jim je fašizem storil. Uverjeni smo, da bo veliko ljudi prišlo na piknik in bodo tako pomagali španskemu delavstvu. Katerim razmere dopuščajo je tudi telesna pomoč potrebna, katerega zani- šel iz Španije. Torej ne pozabite nedelje, 5. septembra, ker St. Clairčanom prej trdno odločena, držati se v ozadju in ne vmeševati1 ni treba avtomobilov ali street se v nobeno vojno, razen če ji bo slednja vsiljena v kar, lahko pridejo peš in ne bo obliki invazije njenega lastnega ozemlja. !!lgovor*; di ne p,riti ™ J 36 m St. Clair. Kateri bo rad Največji sovjetski očitki SO naperjeni na Anglijo,' jedel koštruna pečenega na raž-ki ni storila ničesar v dobrobit kitajske suverenosti, niti nju ga bo lahko, ker jih bomo i-ne tedaj, ko so bili njeni lastni, britanski interesi v ne- meli velik°- Vstopnine ne bo no varnosti. Prav tako sta stali in molče gledali Amerika in Francija, katerih interesi so bili tudi ogroženi. Anglija J^žbo' zasleduje še vedno ono svojo nesrečno "ne stori nič" politiko, radi katere jo je Rusija že prej trpko karala, kakor na primer v slučaju Abesinije in Španije, kateri deželi bi obe lahko rešila, če bi bila od vsega početka nekoliko bolj resolutna in odločna. bene, toraj pridite pogledat. Še v naprej se zahvaljujemo za u- Ivan Gržinčič Clevelandu. V ponedeljek se skupno podamo na razstavo, od jutra pa do popoldne do treh, potem se pa prične konferenca angleško poslujočih delegatov naše mladine. Na programu i-majo več dobrih govornikov iz raznih naselbin. Konferenca bo odprta za vse člane ali nečlane. Vsak je dobro došel. Zatorej se apelira na vse, katerega zanima delo organizacij, naj se vdeleži gori omenjenega shoda. Zvečer se pa vrši banket za vse občinstvo, članstvo i.t.d. Banket se vrši v spodnji dvorani S. N. Doma, vhod iz dvorišča, vstopnice so naprodaj po 75c, dobite jih pri članih. Naj grem nazaj na soboto večer, ker ne smem pozabiti, da se vrši velik ples za vse goste in cenjeno občinstvo. Izvrstna godba pod vodstvom Frank Janko-vič orkestra je znana mladim kot starim, ker ta godba igra o-bojim v zadovoljstvo. Vstop na ples je samo 35c. Pridite gotovo na ta ples, ki bo trajal do 2. ure zjutraj. Upam,da nas bo clevelandska naselbina upoštevala, da nas po-seti v teh treh dnevih. Tudi članstvo naše Slov. Svob. Podp. Zveze vam daje polno moč na vaših prireditvah, zatorej smo prepričani, da se odzove cenjeno občinstvo naših prireditev, fni-o bal Olimpijada SSPZ Cleveland, O. Znano vam je, da se vrši tridnevna Olimpijada in sicer 4. Moskva vidi v sedanji japonski avanturi v Severni Kitajski samo logičen razvoj agresivne kampanje, katero 1 r>- in 6. sept. Članstvu Slov. Svoje pričela Japonska leta 1931, ko je napadla in pobasala1 bodamtoelne Podporne Zveze ne , .. „ • , i tt •• • i • ,r n i bom opisoval programa, ker je Mandžurijo. Sovjetska Unija pravi, da je samo Velika jže itak objavljen v glasilu in v Britanija kriva, da je Japonska pogoltnila Mandžurijo. |]istu Enakopravnost. Zdaj pa, tako pravijo sovjetske oblasti, britanska j Apelira se na cenjeno občin-tolerance dovoljuje Japonski z nadaljevanjem njene istvo, kakor tudi na članstvo, da agresivnosti v kitajsko ozemlje, kjer so ogroženi i sami'poseti, katerega veseli gledati angleški interesi * žogometno igro, ki se prične v 6 k ' soboto ob 10. uri dopoldne v Kakor že tolikrat prej, pravi sovjetsko časopisje, Gordon Parku. Tam bode šest s6 je Anglija ustrašila povsem navadnega blufa, kakor teamOV iz raznih krajev zatorej . . iv. v, ,__nawiSb-Q bode zanimivo gledati, kako se na primer prej v slučaju nemške oborožitve, nemške ^ b * tvo v reokupacije Porenja, italijanske invazije v Abesinijo in|lledeljo bode pa piknik na pin. italijansko-nemške intervencije v Španiji, (Vse to je t.ar jevih farmah .Znana vam je bridka resnica, ki mora biti jasna vsakomur, kdor količ-, pot in znana farma, poleg tega kaj zasleduje razvoj stvari. Op. uredništva.) ibo vozil bus vsako uro izpred s. N. Doma od 10. ure naprej, isto Anglija vsekakor verjame, da bodo ti nasilneži lo-'|tako iz Delavskega doma na Wa- kalizirali svoje agresivne načrte, kjer bi se imeli ti na-, terloo Rd. Črti dotekniti Pacifika ali pa Sredozemskega morja," | Zatoraj naj vas ne skrbi, ka-pravi časopis Izvestja. "Japonska se bo odpovedala svo- ko bodete šli na piknik, stopite jim agresivnim načrtom samo v slučaju, če tej ali oni Fjed S. N. Dom na St. Clair Ave. velesili poide potrpljenje in ji pokaže zobe." jevaio ■ pro.-i r stvo, m delt žili nimivo bal in jev se bo bo-•r v spodnjih la za prven-"t si ari se bodo u-n, kar bo gotovo za-ii. Zatoraj ne pozabite priti jim dajati up do zmage. Vodja balinarjev je naš dobro poznani Ipavec Krist Stokel. Gotovo ga poznate, kako vam jo zna on zbijati, skoro bi rekel, kadar se mu posreči r Je pa resnica, da jaz se ne grem ž njim kosati za prvenstvo. Toraj na svidenje v soboto, nedeljo ali pa ponedeljek! Wm. Candon Zahvala , ali pa pred S. D. Dom na Waterloo morebiti bode že bus stal V Moskvi so mnenja, da se namerava Japonskaitam aliaPa počakajte malo^da polastiti tudi Centralne in Južne Kitajske. Pa tudi če ^ ^t^ugoL^za^akega? se morda Japonska začasno še ne bavi s temi nameni, Ko pridete na piknik, tam se so v Moskvi prepričani, da bo dobila Japonska že v sami bo(jcte seznanili z rojakom ali Severni Kitajski trd oreh, ki ga bo težko strla. Ne gleete rojakinjo, katerih niste videli na rusko vojaško silo na Daljnem vzhodu, se bo Japonski vrsto let! Prišli bodo ljudje iz zoperstavila nova Kitajska, ki je postala zadnjih šest vseh vetrov, blizu in daleč. Naj-let sila nacionalno zavedna, dočim je Japonska oslabela Z^Z^Z v svojih šestletnih prizadevanjih, da zagospodari Man- kako_prjdite in gotovo se bo-džuriji, kateri je zagospodovala samo po zunanjem 'dete preprieali, da je in bo res-videzu. niča, kar se obljubuje. Ako bi hotel vse popisovati na drobno, bi vzelo preveč prostora, zatoraj naj pride vsak sam, da se prepriča. Kakor znano, je zaradi kruha ze izbruhnila v Fran- Daije) kdor se hoče seznaniti ciji velika revolucija, zaradi katere se je 'v temeljih enim ali drugim, naj pride v zamajal svet. Ko je razsipni dvor razmetaval milijone'S. N. Dom v prizidek, kjer bode in ko so Franciji vladale kurtizanke in kraljeve metrese,, odprtovsetri dni, v soboto, nc- KRTJH... Augusta 7ga sva spodaj podpisana, doživela veliko presenečenje, za katerega nisva popolnoma nič vedela, do zadnjega Irenutka. Mnogokrat sva se že čudila, kakemu članku, ali zahvali v Časopisih, kako neki morajo tako človeka zmotiti, da ne bi popolnoma ničesar vedel, kaj da se godi okoli njega, ali sedaj pa vse to verujeva; ko so najini sinovi n hčerka, sosedje in prijatelje, naju popolnoma zmotili. Tako so se modro obnašali, da ne bi mogla niti misliti, da so dela tako velika svatba za naju. Zares veliko skrbi je z otroci, pa, ko dorastejo, in če skažejo hvaležnost in spoštovanje stari-šem, se pa deloma pozabi, in starši so veseli svojih otrok, o-troci bodo veseli pa poznajo — da so staršem izkazali hvaležnost in da so jih razveselili. Ta svet ni drugega, kakor pogojevanje in vračevanje! Hvale vredno je pa tudi, da sosedje in prijatelji delajo in skrbijo, da se ob priliki razveseli svoje znance. Saj pravi naš je gladno ljudstvo zahtevalo kruha, kraljica Marija An-jvafne stvari) ko je dvjgniia ceno pšenici in kruhu. Nova tonietta pa je, kakor preganjana nedolžnost, naivno' ..... vprašala: "Kaj? Kruha hočejo? Zakaj pa potic jedo?". . . cena pšenici je določena 180 frankov za kvintal ali ne,stot, kar bi odgovarjalo $1.84 za bušelj. Cena kilogramu kruha je bila dvignjena od 2.35 do 2.50 fr. za kilogram. Tako se je tudi pretekli teden doteknila vlada ne-'Nevarna politika pri francoskem ljudstvu stari pregovor, da roka roko mije, obe pa obraz! Tako se skrbi, da sloga med nami živi in to je gotovo najlepša reč. * Kakor je že omenjeno, da nisva verovala, da se mora na skrivnem tako veliko pripraviti, nakuhati, napeči in ocvreti, pa sedaj popolnoma verujeva, zakaj naju so opeharili tako na u-meten način, da si nisva mogla niti misliti. Jutro dotičnega dne so prišli po naju najini prijatelji, da si kupi novo obleko moj soprog, kakor je že večkrat omenil. Torej prijatelji so prišli po njega z namenom, da si tudi oni gredo kupit obleko in da lahko gremo v njegov avto, da je dosti prostora, seveda tudi za njegovo boljšo polovico . . . Staro obleko seveda so zavili v zavoj, v novo so se pa oblekli, ker se je tako mudilo, da ni bilo časa za preoblačenje . . . Tako so naj vozili po West Side in po East Side vse svoje prijatelje so tisti dan obiskali. Vsepovsod so delale njih hčere. Vsepovsod po West Side so bile razprodaje i. t. d. Zelo se nama je čudno zdelo, da ne vedo kam domu. Moj soprog se je že jezil, kaj da vendar je to, za en dan, da nas ne morete pripeljati do doma. Prijatelji so nama začeli pripovedovati vse kar ni bilo res in sva zopet vse verjela. Že se ie delala noč, ko vendar enkrat pridemo blizu doma, a kako se nama je čudno zdelo, ko je bilo vse temno, in vzklikneva oba: "Ah, kje so pa naši? Vse j2 temno v hiši." Oni so rekli: pojdimo v hišo vsi, bomo videli, morebiti je pa kaj napačnega z e-lektriko." (In seveda!) Ko otvo-rimo tudi, pa en velik vzklik: — Surprise! — Tako sva bila iznen&dena, da nisva vedela kje da sva, verjemite nama dragi prijatelji, da nisva imela od začudenja, primernih besed, da bi se vam zahvalila. Solze veselja so nama zaigrale v očeh. Kamor sva se ozrla vsepovsod so bili veseli obrazi. Prav iz Newburgha so nama prišli čestitat in želeti nama vsega dobrega v obilici. To, dragi prijatelji je najbolje kar moraš na temu svetu storiti, da dobro želiš in enako storiš svojemu bližnjemu. Iz srca se zahvaliva najinim sinovom in hčerki, kakor tudi Jennie Zimmerman, in Theresa Trohe, da so si to idejo umislili. Potem ravno tako gre hvala tistim ki so kuhale, cvrle, pekie in delali: Mr. in Mrs. Zimmerman, Mrs. Toni Mlakar, Mrs. Pa vel Markič, Jakob in Mary Tro-ha, Jakob in Theresa Troha, Misses Julia in Rose Videnšek, Mr. in Mrs. Videnšek, Mr. in Mrs. Kastelec, Mr. in Mrs. Martinčič, Mr. in Mrs. Vidmar, Mr. in Mrs. Boldin, Mr. in Mrs. Jereb, Mr. in Mrs. Jerman in Mr. in Mrs. Erjavec. V denarju so prispevali za krasno peč, katera v resnici krasi najino stanovanje in se vas spominjava vsako pot, ko vidiva to prepotrebno pohištvo. Saj veste, da ženske smo vedno pri peči, kjer so dobro cvertje in pecivo pripravi. Zatorej veste, da se vas pogosto spominjam. In to so sledeči: Mr. in Mrs. Novak, Mr. in Mrs. Grill, Mr. in Mrs. Cesnik, Mr. in Mrs. Perko, Mr. Peter Bizjak iz Newburgha, Mr. Pavel Bizjak \z Newburgha, Mr. in Mrs. Persin, Mr. in Mrs. Banic, Mr. in Mrs. Brate, Mr. in Mrs. Kure, Mr. in Mrs. Zuper, Miss Mary Fink. Zares da prijateljstvo in sloga napravi lahko mnogo dobrega, je razvidno iz tega, da niso skrbeli, da so obložili mize, da so se kar šibele od človeških do-brot, ampak so skrbeli tudi. da so okinčali omizje cvetlicami. In to so sledeči: Miss Anna Jerišek, Mr. Jakob Troha, ml., Mr. in Mrs. Ročka, Mr. Jos. Jako, in Mrs. Mary Hirsh. Iz toplega srca se vam vsem še enkrat zahvaljujeva za tako velikodušni dar, in za tako bogato obloženo omizje. Ob priliki Vam želiva povrniti. Ako se je pomotoma izpustilo kako ime, se mu enako toplo zahvaliva Vam hvaležna Frances in Matt Cotman 14411 Thames Ave. Francoska armada pripravljena PARIZ, 1. sept. — General Maxime Weygand, bivši načelnik francoske armade, je danes izjavil, da je zdaj francoska armada pripravljena "na vse, pa naj pride karkoli." Stanje armade je izvrstno, mornarica je vredna ponosa, letalska sila pa se naglo izpopolnjuje. Vendar pa Weigand zagovarja načelo, da bi se moralo vse tri obrambne veje — armado, mornarico in letalstvo — postaviti pod eno samo poveljstvo. Zdaj ima vsaka teh vej svoje lastno poveljstvo. Neki prismojenec, ki je imel v glavi samo slamo, se je norčeval iz modrega in pametnega človeka. jjfl "Takšnih dolgih ušes, kot imate vi, nima noben človek Ba svetu!" ga je zasmehoval. "To je res," je mirno odgovoril zasmehovani. "Moja ušesa za človeka predolga, vaša pa s0 za osla prekratka!" V wuertenberškem mestu Csd' wu je bila dclga leta na neke® cestnem vogalu pribita deščica z napisom: "Tu je dovoljeno samo psom!" ABESINSKI PROBLEM ŠE NE BO LIKVIDIRAN LONDON — V Ženevi je objavljen dnevni red zasedanja sveta Društva narodov, ki se bo pričelo 13. septembra. Zasedanje bo trajalo več dni in bodo na njem obravnavali razna politična vprašanja, med drugim tudi palestinski problem. Splošno pozornost je izzvalo dejstvo, da na dnevni red ni bilo postavljeno abesinsko vprašanje. Kakor znano, se je še v zadnjem času goverilo, da bo na pobudo Anglije Društvo narodov že na svojem jesenskem zasedanju kolektivno priznalo italijansko aneksijo abesinskih dežel. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da abesinsko vprašanje za sedaj še ne bo urejeno samo zato, ker se pogajanja med Italijo in Anglijo le polagoma razvijajo, angleško - italijanski odnošaji pa se morajo po diplomatski poti do kraja urediti še pred likvidacijo abesinske zadeve. Mladi zakonec obeša za svoj0 ženo ležalno mrežo na vrtu. Pa pravi ona: "Pavelček, če se veja odlo- mi "Oh, Tončka, kaj mi je za staro vejo, če napravim tebi vesolje?" "Peter je dobil živčni napad-"Kako se je to zgodilo?" . "Veš, prišel je domov in ^ našel svojo ženo v naročju drU gega moža. žena je rekla, da r njen brat iz Amerike — in je zares!" "Ali si že slišal o Francu njegovih smotkah ?" "Ne, — kaj pa je bilo z mi?" "Franc si je naročil iz zemstva sto smotk. Pošiljk0 ^ zavaroval proti požaru, sm° pokadil in zahteval potem za^ rovalnino, ker so smotke zg rele." 'Ali je zavarovalnica P PRIZNAL UMOR MATERE CHICAGO, 1. sept. — Včeraj je policija aretirala 28-letn'ega Richarda Stefnaka, ko je prišel v bolnišnico obiskat svojo ženo, ki se tam zdravi. Stefnak je priznal, da je v kleti ubil svojo 60-letno mater. "Ne vem, zakaj sem to storil," je odgovoril policiji na njeno vprašanje. Ker je vladala dotičnega dne nežno-na vročina in ker se je baš tisti dan Stefnak podvrgel transfuziji krvi za svojo ženo, menijo zdravniki, da ga je to tako zmedlo, da ni vedel, kaj dela. DUHOVNIK PRAVI, DA SO LETALCI MRTVI Nome, Alaska. — Rev. Bernard .Hubbard, tukajšnji duhovnik, pravi, da je vse iskanje sovjetskih polarnih letalcev zaman, ker da so letalci že davno mrtvi. ilača* "Kje pa! Franca je zaradi namernega požigalst la?" Neki londonski trgovec s P ^ fumi in dišečimi vodicami t svoji izložbi napravil izr 0(j privlačno reklamo. Vsak dan 11. do 12. ure se je v izložbi^P^ javila kopalnica, v kateri ^ kopala plavolasa in kodrasta ^ potica. Samoumevno je> ^ pred trgovino kar tro lju'^ je marsikdo verjame napisu, kopalka samo zato tako ker vporablja pri kopeli p° 0. sol, ki jo prodaja samo ta vec" xi n^1 Nekoč se je v tej gneUvduŠil starejši gospod tako n& nad krasotico, da je pa* buk in začel peti angles^^j! rodno himno. Takoj Je Pr % o-k njemu stražnik: "Kaj s reli, da pojete himno zara ^ ^ ko smešnega povoda. Va gotovo zmešajo!" gajo! 'Prav nič se mi ni zmel ti ^ Himno sem pel zato, da ^ rala gospodična vstati- „ rad bi jo namreč videl c ^ z dišečimi ne ZA VSAK OKUS Okusi so različni; krsta, ki se dopade enemu odjemalcu^ zadovolji drugega. Radi tega imamo ml veliko Izbiro krst i'1 ?ega pogrebniškega blaga v naši izložbi. Ne glede na 1110(10 materijal, tukaj lahko izbere vsak. Isto je resnica tudi o vsej naši postrežbi. Pogrebi se dobU0 vsaki ceni, toda vsak je kompleten ln vestno odpremlJcn-imamo opremo za vsak pogreb. LOUIS FERFOLIA SLOVENSKI POGREBNIH -420 3515 EAST 81 st ST. Michigan V** Dnevna In nočna postrežba. 2. septembra, 1937.; ENAKOPRAVNOST s^an s. NEKAJ ČUDNIH STVARI Povest. Spisal Batog Sin molče pokima. Ni bil va- Barba, držeča v roki šop peter-jen očetu mnogo odgovarjati.J šilja. "Ali vozite tudi vi gnoj?" Storil je vselej, kar mu je ta' "Tudi, tudi; zadnji čas je," Veleval. | odgovori Matija ter hoče pogna- "Cejeva bi bila zate, kaj mi- ti. Ali ona ne neha. sliš?" rg^e 0£e. "Imela bo "Tudi mi bi danes vozili, ali lepo doto in pridna je." | Janez mora iz doma precej po- "Pa naj bo," de sin in vsta-ne' da pogleda v hleve. Vesel je M. da ima tako skrbnega očeta. A najbolj ga je veselilo, da je poldan; hlapec je nekaj obolel, drugega pa ne moremo dobiti." "Kam pa gre Janez?" "I, terjat gre na Kozje. Men- °ce izbral njemu Cejevo Frani-, da bo prinesel danes štiri tisoč co- Saj je že dolgo mislil nanjo,1 a Povedal ji ni bil še nikoli, da Jo ima rad. Pa čemu tudi? Katera se bode pa branila biti Zvesta bogatega Dobnika? v_ Ko se je zmračilo, se je družna podala k počitku. Zvečer krčme ni zahajal ne stari domov." Barba je imela poleg vse svoje poštenosti tudi to lastnost, da je sebe in svoje ljudi rada hvalila. "Štiri tisoč?" Oba se začudita. Mlajši pa še žalostno — dostavi : "Oj, ko bi jaz le polovico te-eza pri kozarcu vina. Nocoj,'ga imel, tedaj—." Toda stavka Pa dolgo ni mogel zaspati. Pre- ni dokončal, samo oči so se ^išljeval je o stvari, katero je mu nekako čudno zaiskrile. bil sprožil oče. Prihodnost sej Barba je menda to zapazila, ®u je kazala tako lepa! In kajti nasmehnila se je in pri- je hotel živeti? Posestvo1 stavila: m°ra rasti, delo očetovo mora] "Boš že še dobil, boš. Saj si Pod njegovim vodstvom še bolj priden—oženi se! Saj se bo tudi Uspevati in vse to bode vodila; naš Janez. Pa tega ne smeta nobenemu povedati!" D°bnik, ne Janez. Le popoldan ob nedeljah si semtertja videl j Jani ^ranica! Zadovoljen sam „ TT- _____ s seboj je, stal drugo jutro še predno je'Matija. nce pogledalo zvedavo izza Wiznjih gričev. Katero bo pa vzel," vpraša II. Lep dan je bil. Vse prebival-, 0 iz Žarnega je hitelo na 12nJe njive. Ostajali so doma vami otroci. Po njivah pa je ■ Se oživelo. Pred Vodebovo hišo ^ °il naložen voz gnoja. Stari lerv, sedemdesetih n, siv in sključen, a dobro-nega obraza, je stopil ravno lev, da bi vpregel kravico v°z- Sin njegov, Matija, je bil I mladenič srednje rasti, ° zagorelega obličaja. Naj- "I, glej no, menda Cejevo Franico!" Matija ni dalje vpraševal. Obledel je in se ugriznil v ustnici. Potem je pa hitro pognal kravo in ne spregovorivši besedice je zamišljeno stopal za vozom. "No, tega je pa nekaj pičilo," govori Barba sama s seboj, ko zapazi to naglo in čudno spremembo. Potem pa stopa počasi z vrta proti hiši, kjer je Janez pripravljal voz za odhod. Popoldne pa je oddrdral po beli cesti proti Kozjemu. Iz cve- ^0f3i fant je bil v vasi. Njego-1 točega grmovja so ga pozdrav a sestra Marica in mati Neža| Ijali drobni ptiči, hvaleči z gla-a bili že na poliu. snim petjem. Biserna voda je šumela veselo ob cesti in Jane- rav ko hoče Matija pognati1 star'1C° ^vori®ča' prikaže se kat a ^arba Pri vrtni ograji,' fa je ločila hišo Dobnikovo1 a Vodebove. ^Kakor je že to ženska nava- zu je bilo tako lahko pri srcu, da bi bil kar zaukal. Odda se v najem Trgovski prostor, kjer je se- ia> da "T ~ Z da i groceriia in mesnica. Dober . ua se mora kaj pogovoriti, ■> 6 J , , . . v lcer zastane iezik nasloni se Prostor za oseb°' kl Je 26 Vajena U*i Barb t L i tega posla. - Vpraša se na 6424 Ngr de Z TTHTlSpilker Ave. ENdicott 3093. °bn^ °nienimo, da sta bili __ *ova in Vodebova hiša od a3 Prijazni. "Bo, S daj srečo, sosed," reče LOWS OBLAK fol - °Vina s P°hištvom stv° in vse potrebščine za dom ^ ST. CLAIR AVE. ^ "Enderson 2978 ^neys Must .ut Acids »VI p",1' borty ran cloan out tui thi-u i from your tr»Btf>» or lii,TJU"?n tiny. Uellcate KM-'Tit,,but beware or cheap. J"««?*, "r Blsrtf d■;»«"■ 't functional $««»Vroi» n V'r ."»order« make you EHi,I'.-ilnx \B N'*hl», Nervous-y' lzzlneMi[' {"'l<» NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO STRAN t " ENAKOPRAVNOST 2. septembra, 1937. I- == M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN m Danilo se je. Ulice so se polnile s preplašenimi meščani. Voj-niške patrulje so dirjale mimo. Čete so korakale proti mestnim vratom in ljudske množice so se valile na okope, da bi odbile napad. Zakaj vsi so bili uverjeni, da preti Parizu nevarnost, bodi s strani Henrika III., bodi s stra ni Hugenotov navarskega kralja. "Vzbuna! K orožju! Na oko pe! . . . " Med tem ko so se ti klici pridruževali bučanju zvonov, je odmevalo po Bastilji kričanje voj-nikov, zaprtih v glavni stražnici: "Živelj kralj! ..." Upali so, da se s tem odkupijo kazni za to, da so služili vojvodi Guiškemu: včeraj še "Davidov sin", bo danes očividno proglašen za upornika in izdajalca . . . A zdajci sta Pardaillan in Karel Angoulemski zagledala čudno tolpo: osemnajst shujšanih, bledih ljudi z očmi preplašenimi in begajočimi kakor oči nočnih ptic, ako jih nenadoma zadene svetloba. Večina jih je bilo razcapanih, nekateri pa jedva oblečeni. Obličja vseh so izražala i-sti dvom, osuplost, grozo in vzhi-čenje kakor obličja onih, ki jim je vitez sam odprl. Ta osemnajstorica so bili poslednji jetniki. Narednik in njegovi stražarji so jih priganjali. Nesrečneži niso mogli verjeti, da jih izpuščajo, ampak so mislili, da jih hočejo poklati. Neza-upno so se ustavili pred vrati, ki so bila na stežaj odprta, in pred mostičem, ki je bil spuščen. Srce se je krčilo Pardaillanu,- ko jih je gledal. "Nu?" je dejal. "Zakaj ne greste? Česa čakate?" "Saj slišite, da vas je kralj pomilostil!" je zakričal narednik. "Živelj kralj! . . . Živel novi guverner Bastilje! ..." Pardaillan je iztegnil roke proti hrumečemu Parizu. "Pojdite že, smrti vam božje" je viknil. "Svobodnj ste! ... " Tedaj so zagnali bedniki strahoten glas, napol ihtenje, napol rjovenje divjega veselja. Vsi na-mah so udrli preko mostu. Kakor bi trenil, se je razgubila vsa brezumna truma po bližnjih ulicah ... V Bastilji ni bilo nobenega jetnika več! "Pojdiva zdaj," je rekel Pardaillan. In tako sta s Karlom Angou-lemskim vendar že prekoračila mostič. "Gospod guverner?" ... se je oglasil narednik, ki je s klobukom v roki spremil viteza iz trdnjave. "Izvolite?" Pardaillan se je začudeno ozrl. "Kakšni so vaši ukazi, gospod guverner? Ali naj zaprem vrata?" "Ohej! Katerega guvernerja pa mislite?" se je zavzel Pardaillan. "I, vas!" je za jecljal narednik. "Saj ste novi guverner, ali ne? . . . " "Vidiš!" Pardaillan se je udaril po čelu. "Toliko da nisem pozabil . . . Dajte, prijatelj, stopite vr Severni stolp in izpustite svoje tovariše, ki sem jih zaprl. Guvernerja pa ... " "Guvernerja!" je ponovil na rednik, šklepetaje z zobmi. "Nu da! Gospoda Bussija-Le-clerca pa dobite v celici v drugem podzemlju. Stavim, da grdo preklinja. Idite, prijatelj, idi-te." "Tedaj niste novi guverner?" je ostrmel narednik, ves bled od slutnje, ki je udarila vanj. "Jaz?" je zategnil Pardaillan z ledeno mirnostjo, kakor vselej, če se je norčeval. "Kaj še! Jetnik sem kakor vsi ti gospodje, ki ste jih iztirali iz Bastilje. Saj vidite, da ravnam tako kakor o-ni: odhajam ..." Narednik je okamenel. Ko se je osvestil, sta Pardaillan in Karel bila že daleč. "Povejte gospodu guvernerju," je kriknil Pardaillan, "po vejte mu, da bom rad na razpolago, ako si zaželi revanše! . . " "K orožju!" je zatulil narednik, puleč si lase. "Upor! Po buna! ..." Toda. vitez in mladi vojvoda sta že izginila v ulici Sv. Antona . . . Solnce je vzhajalo. Očem tistih redkih Parižanov, ki so o stali doma, se je ponujala čudna slika. Večina hiš je bila zabarikadi-ranih; preko ulic so visele verige. Vse, kar je bilo zdravega, je stalo na okopih in je napeto buljilo v obzorje. Vojvoda Guiški je bil pri No vih vratih; ki so jih smatrali za najbolj šibko točko. Jedro ligar-skih čet je bilo zbrano okoli njega. Oddelki konjenice so bili razposlani iz mesta na vse strani da bi razgledali kraljeve bojne sile . . . Ti ogledniki so se jeli vračati. LIFE'S BYWAYS Prihajal je drug za drugim, toda odgovor, ki so ga dajali, je bil vselej enak . . . "Nikakih rojalistov okoli Pariza! O sovražnikih ne duha ne sluha! Niti govora o kakem napadu! ..." Kaj je bilo po tem takem? Odkod preplah? Čemu plat zvona ? Kje so začeli zvoniti ? Nihče ni vedel. Guise, ves zlovoljen in bled, je naposled skomignil z rameni ter zamrmral proti Mau-revertu in Mainevillu, ki sta bili pri njem: "Če se Parižani že sence tako prestrašijo, kaj bi šele bilo, ako bi zagledali volka? Moja brata in moja mati imajo bogme prav: treba je kreniti na pot! " Čete so se vrnile v stanovali-šča in množica se je jela poparjeno razhajati z okopov v Pariz. Tudi Guise je dal svoji okolici znamenje za povratek; baš tedaj se je raznesel glas, da se pripravlja velika procesija in da jo bo vodil sin Davidov, veliki Henrik sam, ker hoče osebno govoriti s Henrikom Valoiškim. Nekako ob sedmih zjutraj se je vrnil Guise v svoj dvorec in je ukazal, naj neutegoma pripravijo vse za njegovo odpoto-vanje v Chartres. "Maurevert, vi pojdete z nami!" je dodal, gledaje mu srepo v oči. "Zakaj ne bi šel, Visokost?" je vprašal Maurevert. "Kaj vem, zakaj ne! Če bi na primer nameravali kak izlet . . . recimo, v samostan na Mont-rnartru? ..." Maurevert je prebledel. Guise pa je stopil k njemu, položil mu prst na čelo in rekel z zamolklim glasom, tako tiho, da ni slišal nihče razen njiju dveh: "Če bi'tudi dobili sto tisoč liver, slišite, Maurevert, in bi bili dovolj bogati, da bi se lahko raz-stali z menoj ter sprejeli službo paznika na Montmartru ..." "Visokost! ..." "In celo, če bi bili poročeni po vseh predpisih — da veš, Maurevert," je nadaljeval vojvoda škripaje z zobmi, "celo tedaj ti na vekomaj prepovem, da bi povzdignil oči . . . že veš, do koga. Prepovem ti, da bi se ganil od mene ..." "Visokost," je zajecljal Maurevert bled kakor smrt, "bodite uverjeni ... "Ne ganeš se več od mene; stanoval boš tu in na poti v Chartres te hočem imeti neprestano pri sebi . . . ako ti je do tega, da ti ostane glava na ramenu ..." Maurevert se je priklonil in zamrmral nekaj o brezpokojni pokornosti. Sam pri sebi pa je dejal: "Kakor hitro bo prekleti Pardaillan mrtev, izginem . . . baš zato, ker hočem, da mi ostane glava na ramenu! ..." "Visokost," je povzel na glas, "danes zarana morava v Basti-Ijo . . . Saj menda pomnite, kaj ste mi blagovolili obljubiti . . "Da, da," je rekel vojvoda, potolažen po tem suženjskem vedenju. "Dober služabnik si vzlic temu; bodi uverjen, da ne bom pozabil ničesar . . . niti gardne-ga kapetanstva ne, ki ti je obljubljeno!" Maurevert se je zdrznil. "Samo," je nadaljeval vojvoda,, "glej, da si ga zaslužiš z vdanostjo in zvestobo. A prav je, da si me domislil Bastilje; še malo in gledal boš, kako mučijo tvojega sovražnika." "Mudi se, Visokost!" je pograbil Maurevert. "Krvnik je naročen za sedmo uro." "Pojdiva;" je smeje se vzkliknil Guise. "Nasititi moram tvoj glad, da se ne lotiš mene. V Ba-stiljo! Ali pojdeš z nama, Mai-neville ? ..." "Ne tajim, Visokost, da imam Pardaillana v hudi zameri," je odvrnil Maineville; "toda hraber mož je vendarle . . . Upira se mi gledati muke ljudi, ki se ne morejo braniti z mečem v roki. . " "Oh," je dejal Maurevert, "mene pa baš to najbolj zanima!" že je krenil k vratom, kakor bi vabil Guisa za seboj. Tedajci pa je nastal v predsob ju silen hrup; vrata so se odprla ne gle-d< na etiketo, ki je .bila v Guiš-kem d v rc .strožja nego v Lou-vrit. ;::; planil človek, ki ga ni tr:;-.<• prijavil. Bil je Bu-ssi-Leclerc! . . "Nu," zarohnel vojvoda, "kaj pomeni to?" "Visokost! . . . Oh, Visokost! Udarite me! Tepite me, 'ubijte me! . . . Meša se mi! Nevreden sem, da mfe zemlja nosi! . . " VABILO NA VABILO NA PETO S.S.P.Z. OLIMPIJADO KATERA SE VRŠI V CLEVELAND, OHIO Septembra 4-5-6,1937 S sledečim programom ' SOBOTA 4. SEPTEMBRA 7:30 dopoldne — Sprejem gostov in zajutrk v SND 9:00 dopoldne — Baseball igre odraslih igralcev v Gordon parku. 10:00 dopoldne — Baseball igre Vrtcov v Gordon parku. 12:00 dopoldne — Skupno kosilo v SND. 1:30 popoldne — Druga Baseball igra za odrasle igralce v Gordon parku. 4:00 popoldne — Metanje Podkev v'Gordon parku. 5:30 popoldne — Skupna vederja v SND. 6:30 zvečer — Prva tekma Balinarjev na prostorih SND. 8:00 zvečer — Veliki Olimpijski Ples kateri traja do ene ure zjutraj. Za godbo pri plesu bo skrbel dobro poznani Frank Jankovic Orkester. Vstopnina k plesu 35c. \ NEDELJA 5. SEPTEMBRA 7:30 dopoldne — Zajutrk v SND. 9:30 dopoldne — Baseball igre za šampijanstvo odraslih v Gordon parku. 9:30 dopoldne — Baseball igre za šampijanstvo Vrtcev v Gordon parku. 11:30 dopoldne — Skupno kosilo v SND. 1:30 popoldne — Začetek velikega Olimpijskega Piknika na Pin-tarjevih prostorih v Euclid, O. Ob 4 uri popoldne se bodo I pa udarili balinarji za šampijanstvo. Ob 6:00 uri zvečer se bo na pikniku nekaj daril oddalo med navzoče. Piknik bo trajal dokler bo vas volja sc zabavati, kajti ta prostor je opremljen z rasvetljavo V slučaju slahega vremena se pa vrši velika zabava v SND na St. Clair Ave. Za one kateri nimajo svoje transportacije za na piknik bo vozil Bus vsako uro, od ene ure naprej izpred SND in se bo vstavljal pri Slov Del Domu. Vožnja stane 10 centov na en kraj. PONEDELJEK 6. SEPTEMBRA 7:30 dopoldne — Zajutrk v SND. 9:00 dopoldne — Igre katere so bile preložene radi enega ali drugega vzroka se vrše v Gordon parku ako je potrebno. 12:00 dopoldne — Skupno kosilo v SND. 2:30 popoldne — Konferenca Ameriško poslujočlh društev v Avditoriju SND. 6:30 zvečer — Banket za olimpijske zmagovalce v spodnjih prostorih SND presentacija trofej in plesna zabava dokler se ne poslovimo. Vstopnina k Banketu in plesu je 75c. Kot se vidi bo zabave dovolj za tri dni. Na obilo vdeležbo vas vabi: ODBOR Bussi-Leclerc se je zgrudil na kolena. Guise in Maineville sta strme obstala pred njim. Maurevert je odskočil za tri korake, bled od slutnje, ki ga je prešinila. Bussi-Leclerc je drgetal. — Njegov obraz je bil mrliški, zobje so mu šklepetali; zdelo se je, da ni pri zdravi pameti. "Vstanite, Leclerc," je rekel vojvoda, "in povejte, kaj je, ali pa bomo mislili, da ste res zblazneli." "Da bi bil zblaznel!" je zahro-pel Bussi-Leclerc. "Da bi bil mrtev! Vse bi bilo bolje od te nesreče! . . . Visokost . . . Ba-stilja ..." "Nu? . . . Kaj je z Bastiljo? . . . Govorite, tako vam vseh peklenščkov! ..." "Pardaillan . . . satanski Pardaillan! ..." "Pardaillan?" je zarjovel Guise in udaril s pestjo po mizi. "Ušel!" se je izvilo Leclercu kakor dih. Nekdo je zaklel . . . nekdo je presunljivo zakričal . . . Videli so Maureverta, da se je zvrnil kakor ubit . . . Toda nihče se ni menil zanj. "Prekleto!" je kriknil Henrik Guiški, zelen od togote. "Prekleto!" je zamolklo ponovil Maineville. "Oh da! Prekleto!" je zastokal Bussi-Leclerc, ki je še vedno klečal pred Guisem. Po prvi osuplosti je pograbil vojvodo divji gnev. Njegov bledi obraz se je pokril z višnjev-kastimi lisami, oči mu je zalila kri, vsaka mišica na njegovem telesu je drgetala. Maineville, ki je poznal njegovo jezo, je prestrašen odskočil. "Bussi - Leclerc je mrtev!" je dejal sam pri sebi. Tudi Bussi-Leclerc je vedel, česa je zmožen gospodar v svoji togoti. Urno je skočil na noge. To, kar se je bližalo, mu je mahoma vrnilo hladnokrvnost. Guise ga je brezumno gledal, kakor bi šele iskal, kaj naj stori. Zdajci pa je počasi, premišljeno vzdignil roko. Bussi-Leclerc je uganil njegov namen. Bled kakor smrt je po bliskovo zgrabil bodalo, ki je ležalo na mizi, in ga je pomolil vojvodi: "Visokost," je rekel z glasom, ki je bil bolj podoben ren-čanju zveri nego človeški besedi, "ako mislite udariti, udarite me z jeklom, kakor plemič plemiča ..." Guiseva pest je pala nizdol, ne da bi dovršila udarec. Bussi-Leclerc je vrgel bodalo na tla in prekrižal roke. Ves prizor je trajal komaj dve sekundi. Guise je jel hoditi po dvorani sem ter tja, težko sopeč in besno udarjaje s petami ob tlak. Ko se je nekoliko umiril, je obstal pred Bussijem in ga je vprašal: "Kaj bi bil storil, da sem te udaril v obraz?" "Visokost," je odvrnil Bussi-Leclerc s pogumom človeka, ki ve, da igra za svojo glavo, "vi mene v obraz, jaz vas v prsa — Nato pa, z bodalom rdečim od vaše krvi, še samega sebe! Tako bi bil opral dvojno sramoto: svojo, da sem bil udarjen, in vašo, da ste me udarili ..." Guise je škrtnil z zobmi. Bussi-Leclerc je že mislil, da ga u-kaže prijeti. "Preveč sem rekel," je dejal' sam pri sebi. "Ne more mi odpustiti. Izgubljen sem." Toda vojvoda ni škrtnil zaradi Bussija-Leclerca. Henrik Guiški ni več mislil na to, da bi u-daril guvernerja, ampak na to. da je bil nekoč sam udarjen v obraz . . . Tisti, ki ga je oklofu-tal, je še živel! živel je in se je bahal, da je osramotil bodočega kralja francoskega . . . Hripav vzdih se mu je izvil. Pardaillana je trebalo najti! Če pa ga je hotel najti, se ni smel sam oropati najzvestejših služabnikov. Ta misel mu je vrnila vsaj pamet, ako že ne ravnodu-šja. Odrekel se je maščevanju — ali pa ga je morda preložil na kasnejši čas — in je pomolil Bu-ssiju-Leclereu roko, rekoč: "Daj, Bussi, prenaglil sem se; ostaniva prijatelja. Ne bilo bi prav, če bi zamerila drug drugemu to, v kar naju je zapeljala slaba volja. Sam izprevidiš, da nisem mogel ostati hladan, ko si mi javil pobeg človeka, ki sem ti ga zaupal v varstvo . . . Toda povej, kako se je zgodilo?" "Oh, Visokost, kaj šele bo, kadar zveste vse! . T*T" "Počakaj, Bussi," je rekel glas, ki je trepetal od jeze, groze in obupa; "tudi jaz hočem slišati! ..." Bil je Maurevert, ki se je tru-doma privlekel do bližnjega naslanjača." "Govori," je velel, "ne zamolči ničesar!" Guise je pokimal, čeprav bi bil v drugih okolnostih strogo jal Maurevertovo vedenje. S pretrganimi besedami, ki so jih vsak trenutek prekinjale kletve, vzdihi in prošnje, je jel Bussi-Leclerc pripovedovati 0 svojem dvoboju v podzemeljski ječi. Med pripovedovanjem 36 mu je zbudila ničemurnost, krvaveča ničemurnost mečevalca, ki se je tako dolgo smatral # nepremagljivega . . . Bussi-I^' clerc, ki je pravkar še hlad«0' krvno mislil na to, da bi ub" vojvodo in samega sebe, se ]e mahoma zbal priznanja, da je Pardaillan že v drugo W meč iz roke! In Bussi-Leclerc se je zlaga| Lagal je, obeta je si na tihem, speče Pardaillana, ki je bil k^ njegove laži, ob malem Izmišljal si je pripetljaje, val podrobnosti, ki jih vobče * bilo, in slikal poslušalcema, kako je razorožil Pardaillana • • ? "Nesreča," je dodal, "se J zgodila tisti mah, ko sem sklonil, da bi pobral njegov Pardaillan me je zavratno tt* ščil s pestjo po glavi, s taks^ močjo, da bi bil še vola pobu » tla. Jaz, ki nisem vol, sem Pal ^ obraz in sem izgubil zavest, ^ sem se zdramil, sem bil sa® zaklenjen! . . . A to še ni vse• •• Kar sledi, je pravljično, neV , jetno, in je vendarle res! •• • mogoče, Visokost, ni mogoče, Pardaillan ne bi bil v zve® Satanom!" (Dalje prihodnjič) IWAVVWWWWWW^'1^ Oglašajte v — "Enakopravnost1 Full-flavored perfecf for cooking1 • Kraft American has a mello*. full-flavored richness that 10» it perfect for sandwiches. An" ^ cooked dishes you can dcpc° ^ this American Cheese to 111 porfccdy. Hladite si žejo z dobrim pivom pri BIRKU! Pri nas vedno dobi Pabst Blue Ribbon, Genesee Ale in Standard. Na dom lahko vzamete v steklenicah Pabst, Blatz, Budweiser, Standard, Stei house in Genesee Ale. Pabst Blue Ribbon imamo tudi v kvartih. Dobi se pri nas tudi različna vina in likerje, ter dober prigrizek. BIRKS CAFE 6220 St. Clair Avenue poleg St. Clair kopališča Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEndersan 5311 - 5312