Prvo berilo in slovnica za slov. ljud. šole. (Odgovor ocenjevalčev.) (Konec.) Dalje se glasf v odgovoru: nLeskače — rezgače" pa rabi jezikoslovec Levstik; kajti tvrdka M-l je Levstik. — Mogoče, gospoda sta bližje vira nego jaz, ki sem sicer velik čestilec pisatelja Levstika, vender pa — kakor sem užč enkrat rekel — mislim, da ima v ljudskošolskih knjigah tudi ljudski šolnik besedo. Kolikor se spominjam, nisem v Levstikovih spisih, vsaj kar jih meni znanib, nikedar čital enacih besednih oblik. V svojej slovnici obdeluje Levstik glagol jako temeljito in posebno še 2. razred V. vrste, pa o tej obliki ne govori. Prav tako tudi ne Miklošič v svojej BVergleich. Forinenlehre". Jaz si to obliko (leskače — rezgače) razlagam le tako, da se je korenov samoglasnik e, ki se trikrat ponavlja (leskečem — rezgečem), zarad lepoglasja sprevrgel v jači a, kar daje besedi tudi neko krepost v izgovoru. Tetnu podobno čitam v Miklošičevej BVergleichende Stammbildungslehre" na str. 459: .... krketa: krkače (de gallina) krell .... razmekače (tturft umfjer) trub .... jastreb pleskače, Krell — in prav isto tudi v Šumanovih slovnicah. Trubar in Krell sta živela pred 300 leti, slovnice namenjene v pouk materinemu jeziku na srednjih šolah popolnonua molče o glagolih 2. razreda V. vrste na — ačetn *, ali je pa le navajajo kot izjeuino, redkejšo jezikovo prikazen iz davno preteklega časa ** in to v osnovstvu, kojega pravi vspeh je celo na teh šolah jako probleinatičen, zato mislim, da je ta oblika pač važna za primerjujočega jezikoslovca in pesnika, a neprimerna za šolsko knjigo namenjeno nežnej mladini. Tako zvanega Bpriglasa" — pišeta gospoda — ne najdeva. Zakaj ne? pa ne povesta. Naj izvolita prečitati dotične primere v mojej oceni ter je primerjati z Op. 1. §. 14. str. 8. v Šuinanovej slovnici za srednje šole, potem morda oni Bpriglas" najdeta. Nerazumljive 154. naloge ni v slovnici — veli odgovor. Prav resl a v prvej izdaji je bila, v drugej sta jo pa gospoda izpustila. Opustivši še nadaljnje odgovarjanje na nekatere posamnosti sklepam konstatuje, da me niti pri oceni niti pri odgovoru ni vodil naj manjši osobnostni obzfr. Žaliti nisem hotel, ampak koristiti mi je bil namen. Ali sem si izvolil pravo pot, ni meni soditi. Rečem pa, da nisem poseben prijatelj onim ocenara, ki iraajo namen le hvaliti. S prikrivanjem se ponianjkljivosti ne odpravljajo. Kar je hvale vrednega, naj se pripozna. To glavno načelo sem skusil po svojih močeh vtelesiti v svojej oceDi, kojo s tera odgovorom zaključujem. Ivan Mercina, c. k. vadničen učitelj v Gorici. *) Janežičeva in druge. Ocenj. **) Šumanova po Miklošičevej primerjalnej. Ocenj.