POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 75.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni predaI 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335 — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Cehe. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov značaji, vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutijo v socialne namene delavstvu i n n a m e š č e n t e m. vsako beseda Din OM Štev. 13 • Maribor, Četrtek, dne 1. februarja 1940 t Leto XV Bogdan Krekič: Delavstvo in reorganizirana uprava driave II. Delavske strokovne organizacije t novi upravni razdelitvi. Neglede na upravno preureditev, je država ostala kot celota enega edinega gospodarskega področja. Državljani, ki imajo kako nepremičnino, ki jim omogoča obstoj, so vezani na to posest in žive stalno v krogu svoje posesti. Delavci so pa brez posesti, ki bi jim služila kot sredstvo za obstoj. Njihove roke in strokovno znanje so zanje edina posest, od katere se morejo vzdrževati. In svoje roke in svoje sposobnosti oni prodajajo sedaj v tem kraju, sedaj v onem, sedaj v tej, sedaj v oni upravni državni edinici, na Hrvaškem ali v Bosni, pa v Srbiji ali Sloveniji. Notranji gospodarski in trgovski promet se bo pretakal tudi dalje po novi upravni ureditvi brez carinskih meja, in preseljevanje delavcev bo še dalje po novi upravni ureditvi svobodno iz kraja v kraj, iz pokrajine v pokrajino, brez potnega lista in kakršnihkoli ovir. Za posameznega lastnika posesti ali obratovalnice ostane krog njegovega življenja in gibanja vezan z njegovim delovanjem; za delavca je pa krog gibanja in življenja celokupno narodno gospodarstvo — kamorkoli pride je doma, v vsakem poslu in v vsakem kraju1 je on le lastnik svojih rok in svojega strokovnega znanja. Dejstvo je, da naše nacionalno gospodarstvo ne bo uklenjeno v pokrajinske carinske meje, marveč se bo svobodno razvijalo na teritoriju vse države, kar mora biti tudi odločilno pri določevanju oblike naših svobodnih strokovnih organizacij. Delavcem se mora omogočiti, da morejo svoje organizacije, če se jim zdi potrebno, raztegniti po ozemlju vse države neglede na njeno upravno razdelitev. To je potrebno za vodstvo njih tarifne politike, politike za gospodarske in socialne interese zlasti v onih gospodarskih panogah, katerih udejstvovanje ne pozna pokrajinskih mej, marveč se raztezajo v tej ali oni obliki po vsej državi. Tehnično vprašanje nadzora nad delovanjem takih enotnih delavskih ali nameščenskih strokovnih organizacij je le malenkostno in lahko rešljivo, kadar gre za interese delavecv gotovih panog, ki v novi upravni ureditvi ne smejo biti gospodarsko ali socialno oškodovani. III. Delavske in socialnopolitične ustanove v novem položaju. Vse, kar smo povedali prej o svobodnih delavskih strokovnih organizacijah, velja od besede do besede za socialnopolitične delavske ustanove. Socialnopolitične delavske in name-ščenske ustanove varujejo delavcem in nameščencem pravice do zdravljenja in vzdrževanja v bolezni, v nezaposlenosti, ob nezgodah in v starosti, nudijo pomoč rodbinam v slučaju smrti prehranjevalca. Delavec in nameščenec, ki svobodno išče zaposlitev po vsej državi, ne ve, v katerem kraju in pokrajini ga zaloti bolezen, nezgoda ali nezaposlenost. V Vsakem kraju in ob vsakem času pa mora imeti popolno možnost, da neovirano in brez šikan z upravnimi postopki, dobi svoje dosežene pravice, če !e bolan, dobi zdravniško pomoč, enako, če ponesreči ter da se mu ohranijo pravice, ki jih je pridobil z zavarovanjem za penzijsko zavarovanje za vsa *eta, ki jih je odslužil v gospodarstvu — Svoboda narodov je predpogoj miru Organizirano delavstvo sveta in raznih narodov motri različno sedanje politične dogodke. Eni se opredeljujejo za eno, drugi za drugo ideologijo. Angleški in francoski delavski gibanji sta proti diktaturi in proti nasilstvu nad narodi. Tudi poljsko delavstvo se*je izreklo proti nasilstvu nad poljskim narodom. Stališča so izraz volje po samo- pravi socialistično delavstvo odločitvi narodov, ker je vsak iarod duhovni individij zase in ima nacavno pravico, da odloča o svoji usodi sam. Voditelj angleške delavske stranke in poslanec Greenwood je rekel z ozirom na to stališče med drugim: »Mora se enkrat povedati, da se trajen mir ne more osnovati s prisilnim podjarmljenjem narodov, ki so bili svo- bodni.« To je splošno moralno načelo, ki veli, da naj se narodi sporazumevajo in po-vezavajo svobodno in brez nasilstva, ker ima vsak narod svoje socialne in kulturne posebnosti. Vsak narod hoče biti svoboden na zunaj, pa tudi na znotraj. Tudi novi naCrt volilnega reda ne zb dovoljuje! Ozirati bi se bilo treba tudi na manjše stranke. Poseben odbor ministrov predeluje volilni načrt zakona o volitvah narodnih poslancev. Državna kandidatna lista bo odpadla. Pač pa bo vsaka stranka, ki bo kandidirala, določila svojega državnega nosilca liste, ki bo potem stal napisan na čelu vsake okrožne kandidatne liste poleg nosilca okrožne liste. Ako bo lista dobila 100.000 glasov, bo državni nosilec liste dotične stranke izvoljen. . Ta spremenjeni volilni red pa še vedno ne bo zadovoljil zahteve manjših strank. V interesu manjših strank bi bilo, da se njih' glasovi iz okrožij, v kolikor ne bi tamkaj prišli v poštev pri razdelitvi mandatov, prištej(ejio na od dotične stranke postavljeni državni listi in potem proporcionalno razdele. Na ta način bi ne šli glasovi manjših strank v zgubo in tudi ne bi bile prisiljene sklepati koalicij, ki večkrat niso na mestu. . Poleg tega bi bilo nujno potrebno preurediti okrožja. Slovenija naj bi imeia k večjemu dvoje volilnih okrožij in Ljubljano kot posebno volilno edinico. niiVA irvn*n»r«»ia r*%r. Venci Jaksch v Londonu. Glasom »We!two-efte« se nahaja bivši vodja sudetsko-nemške socijaliio-deniokratične stranke na Angleškem v Londonu. Pripustitev političnih strank napovedujejo Kako bo z zborovanji. Vlada je te dni razpravljala o zakona glede društev in zborovanj. Baje bodo priznane vse stranke, ki so obstojale pred 6. januarjem 1929, če hočejo poslovati dalje. Zakon bo podrobno določil, kakšne stranke niso dovoljene in kakšno delovanje bi bilo protizakonito. Nove stranke bodo morale svoje programe in pravila predložiti pristojnim političnim oblastem zaradi registracije. Delovanje se posebej ne bo dovoljevalo. Po prijavi, če bo stranka zakonita, lahko deluje. Vsaka stranka pa bo morala tudi prijaviti oblasti imena svojega glavnega odbora oziroma izvršnega odbora. Proti razpustu se bo stranka lahko pritožila na državni svet. Zborovanja in sestanki dovoljenih strank v zaprtih prostorih se bodo lahko vršila tudi brez prijave oblastem.. — Splošno dostopna zborovanja se bodo pa morala prijavljati. Formalnosti, ki bodo še potrebne ob ustanovitvi stranke, pa doslej javnosti še niso bile sporočene, tudi ne, kdaj bo ta zakon uveljavljen. Ruski letalci bombardirajo finska mesta Na frontah ni posebnih bojev. Na finskih bojiščih ni nobenih večjih bojev, razen ob Ladoškem jezeru, kjer so Rusi pretekli teden vodili veliko ofenzivo, ki pa je zaključila brez uspeha in se vrše sedaj boji za nekatere postojanke. Napadajo pa Finci. Dne 29. januarja so ruski bombniki napadli 23 finskih mest in vrgli na ta mesta okrog 900 bomb. Bombardiranje je povzročilo veliko razdejanje. Ubitih ie bilo 33, ranjenih pa 60 prebivalcev. Bombardiranje finskih mest je uspešno radi tega, ker so finska mesta in naselja zgrajena predvsem iz lesa. Vsled tega nastajaj^ požari, ki pa jih po zimi, ko vodrf sproti zmrzuje, ni mogoče pogasiti. Angleška delavska delegacija se je pretekli t^den mudila na Finskem in si ogledala r,azna finska mesta, ki so trpela vsled napadov iz zraka. Delegacija je ugotovila, da so bombe pogodile ne samo vojaške objekte, ampak zelo mnogo hiš civilnega prebivalstva. Za kompromis na Balkanu med Madžarsko in Romunijo ter Romurijo in Bolgarijo. Švicarski ,,Basler Nachrichten" piše, da se Italija in Jugoslavija trudita, da bi dosegli kompromis med Madžarsko in Romunijo. Po nemško-ruskem sporazumu je postala romunska politika omahljiva, ker se Romunija boji, da bi utegnila izgubiti Besarabijo, Transilvanijo, Bukovino in da bi jo v primeru pritiska napadla Madžarska iz zaledja. Romunija tudi ne ve, na katero jamstvo od treh bi se zanašala: nemško-rusko, angleško-francosko ali italijansko. —• ''J Listi poročajo, da je ruski radio poroial, da sta nemška in ruska zunanja politika glede zunanje politike popolnoma enotni. Na koncu pa je baje dejal: Veriga nemško-ruskega prijateljstva je iz čistega zlata in bo večno sijala. — V Kanadi bodo volitve v parlament koncem marca. Kanada je v vojni. Kljub temu pa se je -vlada odločila, razpustiti parlament in razpisati nove volitve za konec marca. Ministr. predsednik M. King je izjavil, da vlada ne more več delati s tem parlamentom, v katerem vladajo predsodki glede vladine politike. Pokrajinski parlament v Ontariu je celo grajal politiko zvezne vlade, zato mora vlada pozvati narod, da odloči. Pri volitvah bodo glasovali tudi kanadski vojaki na francoski fronti. Zadnje volitve v kanadski parlament so bile 1. 1935., tedaj so dobili liberalci /.78 sedežev, konservativci pa 36. Čehi v Franciji morajo vstopiti v Seiko armado. Čehi, ki žive v Francii, so po sklepu j francoske vlade iprunorani slediti pozivu £«-i škoslovažkega odbora in vstopiti v češko ar-j mado, ki se formira na francoskih tleh, dočan v Angliji ta obveza zanje ne velja. Vendar so ! se Čehi domala vsi javili v vojaško službo. i neglede, v katerem kraju ali kateri banovini je bil zaposlen, i Oni, ki rešavajo v podrobnostih u-pravno ureditev, morajo voditi račun o j tem, da delavci v nobenem primeru ne I bodo oškodovani. Njih dotekla prava je i treba na vsak način' ohraniti in jim po-ivsod zagotoviti naglo in neovirano nudenje zakonite koristi, kjerkoli s? nahajajo v državi. Delavci so bili iskreno za politiko sporazuma in so še dalje, ali ne, da bi bili z njim gospodarsko oškodovani, ampak zato, da bi dobili več političnih svoboščin v svrho svojega lastnega gospodarskega, socialnega in kulturnega podviga. (»Privatni nameštenik«, Zagreb. Na zapadnem boJISiu topniški boji Na zapadnem bojišču vsled zime ni nobenih posebnih dogodkov. Najživah-nejše se udejstvuje artiljerija. Letalstvo vrši izvidniške polete in zlasti fotografira teren, ker se v snegu jasno vidijo razna pota in objekti. Pretekli teden so na nekem odseku Francozi vršili propagando z velikimi zvočniki. Nemcem je bila ta propaganda neprijetna in so začeli streljati s topovi. Potopljene ladje V preteklem tednu je bilo potopljenih 13 parnikov vsled min in nemških podmornic, v skupni tonaži 29.101 tona, od teh ladij sta bili samo dve francoski in ena angleška, ostale so bile ladje nevtralnih držav. Morje je naplavilo trupla mornarjev potopljenega angleškega rušilca »Ex-moutha«. i Napadi nemiklh letal na trgovske ladje j Nemški bombniki so dne 29. januarja napadli skupino angleških trgovskih la-jdij, ki je plula v Severnem morju pod | zaščito vojnih ladij. Angleško poročilo | pravi, da so z bombami potopili sedem , trgovskih in dve patrolni ladji. Dne 30. i januarja so Nemci napad ponovili, bili loa so odbiti in izgubili najmanj eno letalo. Spor okrog vprašanja o uredit vi države vedno ostrejši -j ~ . i jiU 3» 'vij . J - > . }*wS Kakor znano, je JRZ sklenila, da ie pred volitvami v Narodno skupščino iz-vrši preureditev države. S to svojo zahtevo ni trčila samo na odpor v vrstah pretežnega dela opozicije (ki zahteva poprej volitve in šele potem preureditev države), ampak tudi v vladi sami, kjer so se postavili proti tej nameri JRZ dr. Maček in njegovi. Sedaj se vodi o tem vprašanju prav živahna razprava v časopisih med dr. Mačkom in JRZ. »Hrvatski dnevnik« z dne 30. januarja piše: »V sporazumu od 26, avgusta 1939 sploh ni omenjeno it e vil o banovin. Dr. Maček je večkrat rekel, da bo obseg banovine Hrvatske čisto drugačen, ako se država razdeli na več autonomnih edinic, kakor pa, ako se razdeli samo na tri edinice: hrvatsko, srbsko in slovensko. Vsled tega ni končno rešeno niti vprašanje obsega banovine Hrvatske. .. Uredba o banovini Hrvatski je bila objavljena v času največje zunanje ipolitične napetosti, a svrha ji je bila, ipomiriti Hrvate in >tako ojačiti državo. Ako pa se danes prihaja z zahtevami, na katere Hrvati ne morejo pristati, se s tem dela ,proti oni svrhi, kateri bi moral služiti sporazum z dne 27. avgusta ... Ni Hrvata, ki 'bi pristal na sedanji »rostor-ni obseg Hrvatske pod pogojem, da ye formirajo samo tri banovine. Ne sme se pozabiti, da se kraji, v katerih žive muslimani, ne smejo smatrati kot zemlja, ki ne pripada nikomur in da je prepuščena okupaciji sedanjih bojevnikov za nepravilno »O J' rešitev državnega problema ... Mogoče bo kdo rekel, da muslimani niso narodno o-predeljeni, mi pa na to odgovarjamo, da so edino muslimani sami ipooblaščeni, da dado odgovor, v katero banovino žele ipriti... »Politika« trdi, da je na Hrvat-skem več pravoslavnih Srbov (en milijon, op. ur.), kot pa je ostalo katoliških Hrvatov izven Hrvatske, toda ona pozablja na dvoje dlejstev. Prvič, da je odstotek Hrvatov izven Hrvatske v razmerju s skupnim številom Hrvatov mnogo večji, kot pa je odstotek Srbov na Hrvatskem v razmerju s skupnim številom Srbov v državi. . . Drugo dejstvo je, da so Srbi na Hrvatskem naseljeni na starem zgodovinskem ozemlju hrvatskega naroda, toda to nikomur ne daje pravice, da osporava celokupnost hrvatskega narodnega ozemlja. Ako Srbi nočejo niti čuti o tem, da ibi se od Srbije odcepili neki okraji, naseljeni s Turki, potem je treba uporabljati i>to merilo tudi za Hrvate. Nazadnje se tudi ne sme pozabiti, da morajo biti banovine gospodarske edinice (podčrtali mi! Op. ur.). Hrvatska v svojem sedanjem obsegu ne more trajno ostati, ker so ji potrebni še nekateri kraji za izgraditev lastnega ‘gospodarstva. Ker kraji, ki jih Hrvati zahtevajo, niso srbski, ni nobenega opravičenega razloga, ki bi govoril proti korekturi sedanjega obsega Hrvatske .. . Čudno je, da je ta akcija za-počela v očigled sestanka stalnega sveta balkanskega sporazuma, ko bi bilo v interesu državne celine, da čim 'mani prihajajo dto izraza razlike med Srbi in Hrvati. — Take razlike prav gotovo ne morejo ojačiti države ...« Dama Cn t*a svetu Volitve obratnih zaupnikov v državnih rudnikih v Bosni Velik uspeh Ursovih organizacij. Iz Zenice, Kaknja in Breze so delavci poslali »Radničkim novinam« v Beogradu naslednje poročilo o volitvah obratnih zaupnikov. Dobili so zaupniki: v Zenici glasov zaupnikov Zveza rudarjev (Urs) 646 9 Jugoras 246 3 Hrs 262 4 v Kaknju S ; \ 1 Zveza rudarjev (Urs) 553 8 Jugoras 112 '2 Hrs 395 6 v Brezi Zveza rudarjev (Urs) 710 12 Jugoras 61 1 Hrs 222 3 Ni dvoma, da ibodo tudi volitve obratnih zaupnikov v Varešu pokazale najlepši uspeh naše Zveze rudarjev. Glasovanje dokazuje brez komentarja, na ci* gavi strani je rudarsko delavstvo. Naroinlki, pozor! DanaSoll številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanka z naročnino, da isto nemudoma poravnalo, ker le na ta način bomo v stanu, naš Ust vzdrževati in ca tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so na* ročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranilo in Uh porabilo prihodnlič. — Uprava. Sedmo obletnico nemikega fallstlinega režima Hitler je dne . januarja govoril na velikem zborovanju v Berlinu. Rekel >e, da je Nemčija z Italijo v enako tesnem prijateljstvu kot je bila. Zelo ponosen je, da se mu je posrečilo pridobiti Sovjetsko Rusijo kot zaveznico. Poljska je zbrisana z zemljevida. Ako Churchill pravi, kaj vse je Anglija storila v teh mesecih vojne za svojo oborožitev, pq-tem je treba reči, da Nemčija tudi ni spala, ampak je izvršila ogromno delo spričo katerega zgine vse, kar je režim storil v sedmih letih od svojega prihoda na oblast. Daladier zaman upa, da bo razdvojil Nemce, da to ni mogoče, mu bodo najbrž že v kratkem povedale one divizije Avstrijcev, ki so mu tako pri srcu. »Nemški narod in jaz kot njegov voditelj sva popolnoma soglasna v tem, da ni več mogoč sporazum brez popolnega priznanja vseh nemških zahtev.« Prekrstitev nemške križarke »Deutschland«. Kakor že javljeno, se je nemška žepna križarka »Deutschland« vrnila iz južnega Atlantskega oceana domov, potem ko je bila njena nadaljnja akcija vsled potopitve križarke »Graf Spee« obrezuspešena. Pri tej priliki je bilo javljeno, da bo' križarka »Deutschland« dobila ime »Liitzow«, njeno ime pa bo dobila 35.000 tonska bojna ladja, ki jo bodo letos enkrat splovili v morje. Ime »Liitzow« je nosila doslej neka nemška težka križarka, t \ Socialisti v Banja Luki so imeli prejšnjo nedeljo prvi sestanek, na katerem so sklenili izvesti vise priprave za ustanovitev socialistične stranke. Socialistično gibanje je bilo v Banja Luki in okolici, zlasti v industrijskih centrih pred razpustom strank jako močno in je imelo v občinah in drugih ustanovah povsod svoje zastopnike. Pripravljalni odbor skliče v vrb liski banovini celo vrsto sestankov. Nov predsednik URSSJ (centrale svobodnih strokovnih organizacij) je sedaj s. Milorad Belič. Proti volitvam v Narodno skupščino in /a poprejšnjo preureditev države vztrajno piše »Slovenec«. M -•-? •- ...... »Razvoj naiih notranjih odnošajev se razvija v pravcu federacije«, ugotavlja »Hrvatski dnevnik«, in ipotem nadaljuje: »Za federacijo sta se izjavili tudi JRZ in Demokratska stranka (Davidovič). Toda ipri tem ne smemo pozabiti na eno okolnost. Ko je ruski car Aleksander 1. 1. 1805 zaprosil predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike Jeffersona, da ga seznani z ameriško federalno ustavo, ga je ta opozoril na to, da je nemogoče, da bi federalizem funkcioniral brez svobode. Tudi južnoameriške države so bile organizirane na federalističnem temelju, in nekatere so formalno še dandanes federacije, toda federalistična misel v teh državah je bila stvarno pokopana, čim je bila ukinjena demokracija. Sovjetska • Unija je formalno tudi federativna država, ki se sestoji U 11 federativnih Tepublik, 22 avtonomnih republik, devet avtonomnih oblasti in dlevet nacionalnih okrožij. To znači, da je Sovjetska Uniia sestavljena iz 51 avtonomnih edinic. Toda vsakomur je poznano, kalco majhna je nezavisnost teh edinic, četudi ise vsaka izmed njih po ustavi iz 1. 1935 more formalno odcepiti od Unije. — To je zato, ker vlada v Sovjetski Uniji diktatura. Ni federacije brez svobode in demokracije. Radi tega je ipotrebno, najprej uvesti svobodo in parlamentarizem, pa potem šele 'z-graditi vso državno zajednico na federalistični osnovi. Kdor se izmika volitvam, temu ni niti do federacije, nit do demokracje.« — V i > Pravosodni minister o preureditvi države. Pravosodni minister dr. Laza Markovič je govoril v Kraševcu, rekel je med drugim: »Sporazum s Hrvati se ne sme presojati oddvojeno od splošnega stanja v državi. Sporazum bo moral priti pred skupščino, v kateri bodo zasedali izvoljeni ljudje, ki bodo mogli upravičeno soditi in govoriti o vseh točkah sporazuma .. . Tudi teritorijalne razmejitve se morajo določiti v skupščini.. . Aipeliram na radikale, da se zedinijo... V .volilnem boju, ki se bliža, bi bila velika škoda, ako bi ena srbska stranka udarila proti drugi srbski stranki.« — T Zakaj ni zimskih plaščev za železničarje? V nedeljo, dne 28. januarja se je vršil v »Unionu« v Ljubljani občni zbor kluba železničarjev JRZ. Na tem občnem zboru so razpravljali o službeni obleki. Cimperman Viktor je :pri tej priliki podal poročilo tudi o službenih oblekah. Rekel je: »V mesecu novembru 1938 je ravnateljstvo prejelo vzorce o’ileke, nakar se je mogla vršiti prva ofertahia licitacija sredi meseca decembra. Te licitacije pa gospod minister ni odobril. Zato je ekonomski oddelek generalne direkcije razpisal ponovno licitacijo šele v mesecu februarju 1939. Ta licitacija je bila odobrena in so bile obleke v predpisanem roku izgotovljene.« V. c., sl iv . ., n, Se Število rubežni v Sloveniji. Lansiko leto je bilo ipri 49 sodiščih v Sloveniji 67.757 rubežni, predlanskim pa 71.897. Mnogo rubežni, je lani odpadlo, ker jih je preprečila uredba o prepovedi rubežni vpoklicancev. Draginjske doklade, ki jih prejemajo privatni nameSčenci, je treba prijaviti pokojninskemu zavodiu za nameščence, iker spadajo med zavarovanju zavezane iprejemke nameščencev. — Na to naj pazijo delodajalci pa tudi nameščenci, da ne bodo oškodovani na svojih pravicah. Zanimiva pravda novinarja. Urednik beograjske »Politike« Vuk Dragovič je tožil bivšega šefa tiskovnega urada dr. Kosta Lukoviča, ki je zahteval, da ga miora »Politika« odpustiti iz službe. Zahteval je din 960.000 odškodnine. — Dragovič je v Pragi govoril, da pripravljajo pogreb male antante, kar se je pozneje zgodilo. Zaradi takega govorjenja je d'r. Lukovic zahteval pri »Politiki« njegov odpust, in sicer takoj. To je zahteval po dr. Korošcu tudi dr. Stojadinovič. Sodišče je ugotovilo, da je bila izvršena odpoved sicer res na zahtevo šeifa tiskovnega urada, toda zahteva ni mogla biti odločilna za privatno ipodljetje. »Politika« je sama odpovedala Dragoviču svojevolino. — Dr. Lukovič je bil oproščen v tožibi. Dragovič je tožbo za odškodnino izgubil. Iz zdravniške službe V Jugoslavii. V Jugoslaviji imamo okroglo 5330 zdravnikov. Od teh jih je samo 800 nameščenih, oziroma izvajajo svojo prakso v vaseh. Nad 4500 pa je nameščenih ipo mestih. Razvidno je, da je na deželi še vedno veliko pomanjkanje zdravnikov. Zdravniki namreč na dieželi nimajo eksistence, ker je prebivalstvo siromašno in se zaradi 'predsodkov tudi ne obrača do zdravnikov. V zdravstvenem interesu bi torej bilo, da se po vseh krajih, kjer je potreba, razpišejo mesta javnih zdravnikov, ki bodo skrbeli za javno zdravstvo. +, Za predelovanje sadja. Ministrski svet je dovolil 5 milijonov dinarjev kredita za predelovanje sadja. Iz tega zneska se b^ dovoljeval kredit banovinam, da organizirajo predelavo. To je važen ukrep, ’ :or i . ' ! _C; \ --. Važno pa ’e pri tem, aa se prede- lovanje sadja izvrši racionalno, o čemer bodo izdana konkretna navodila. Steklo so podražili. Jugoslovanske tvornice stekla so zvišale cene steklu. Zvišanje opravičujejo s tem, da so zvišale plače delavstvu in povečali so se davki, kar znaša skupaj najmanj 15 odst. tituut I l.k* tkiattt* \ Bački Topoli je bilo kaznovanih 800 roditeljev, ker niso pošiljali otrok v šolo zaradi siromaštva. Ublast je odredila, da morajo občine otroke obuti in oibleči, da bodb mogli hoditi v šolo. Kazni za roditelje so pa bile razveljavljene. Občinski delavci v Zagrebu so v mezdnem gibanju radi draginje. Potom Hrsa so stavili svoje zahteve in sicer naj bi se jim povišale mezde do 35 din dnevno za 35 odst,, n . zde od 35 din do 45 din za 25 odst. in mezde nad 45 din za 20 odst. Mestni načelnik pa je izjavil, da more pristati na povišico največ 75 para na uro za vse delavce brez izjeme. Po prestani kazni zmrznil na planini. — Iz kaznilnice v Kosovski Mitroviči je bil izpuščen neki Sinail Spahič. V globokem snegu se je napotil proti domu in prehodil nad 50 km. V snežnem metežu pa je na planini zašel. V mrazu si je zakuril s svojo srajco, da bi se ogrel. To mu pa ni pomagalo. Omagal je in zmrznil. Julian Besteiro, predsednik španskega parlamenta med državljansko vojno se nahaja v zaporih v Cornioni pri Sevilli in je tamkaj Mednarodni kartel cementa je razpadel. Kartelu so pripadale Nemčija, Francija, Relgijia, Anglija, Danska, Norveška, Švedska in Jugoslavija. Razbila ga je zaenkrat -vojna. Zane Grey: 63 Mož IZ Toda pohij ni napravil niti petdeset korakov, ko sc je napačno prestopil in padel, da je Bo zletela preko njegove glave naprej. Slučaj je nanesel — srečen slučaj, kot je Dale rekel pozneje — da je priletela na neko močvirnato mesto, sila zaleta pa je bila tako velika, da je podrsnila z obrazom po zemlji več metrov daleč po mokri mahovini in črnem blatu. Helen je zakričala in stekla proti mestu, kjer je padla Bo. Bo se je pravkar pobirala, ko je prihitel Dale. Pomagal ji je na noge in jo napol vodil, napol nosil z močvirnatega mesta. Bo skoro ni bilo mogoče prepoznati. Od glave do pet je bila vsa pokrita s črnim blatom, ki je kar kapljalo od nje. »O, Bo! Ali si ranjena?«, je vzkliknila Helen. Očividno je imela Bo v ustih polno glena. »Pf—t—pf! U! Puh«, je pljuvala, »Ranjena? Ne! Ali nisi videla kam sem priletela? Dale, mrcina me ni vrgla raz sebe; padla je in jaz sem zletela preko njene glave.« »Res je. Brez dvoma ste ga jahali. Toda s>pod-taknil se je in Vas vrgel miljo daleč naprej«, je odvrnil Dale. »Vaša sreča, da ste prileteli v to močvirje.« »Sreča! Oči in usta so mi zamašene! Oh, oh, oh! Vsa sem blatna. In kako izgleda moja lepa, nova jahalna obleka!« Bojin glas je razodeval, da se bo spustila v jok. Ko je Helen opazila, da Bo ni bila ranjena, se je pričela smejati. Njena sestra je izgledala najbolj komična prikazen, kar jih je bila' doslej srečala v svojem življenju. i • »Nel Rayner, — ti — se mi smeješ?«, je vprašala Bo upravičeno jezna in začudena. »Jaz, da se ti smejem? N-ne, nikakor, Bo«, je odvrnila Helen. »Ali ne vidiš, da samo — samo —« »Kako pa naj vidim, neumnica, ko pa so mi oči polne blata!«, je nadaljevala Bo. »Toda čujem te. Ti bom že še vrnila.« Tudi Dale se je smejal, vendar ne na glas in ker je bila Bo trenutno čisto slepa, ga ni mogla opaziti. Med tem so dospeli do taborišča. Helen se je vrgla v travo in smejala, kot še nikdar v življenju. Ako se je Helen enkrat tako daleč spozabila, da se je morala od smeha valjati po tleh, ptatem je morala biti stvar v resnici smešna. Dalejeva močna postava se je tresla od smeha, med tem ko je zgrabil za brisačo, jo namočil v studenčnici in pričel brisati Bo blato z obraza. Toda to ni zadostovalo. Bo je zahtevala, da jo pelje k vodi, kjer je pokleknila, si pričela izpirati oči, umivati obraz ter čistiti umazanost, ki se je ia-gomilila na kitah njenih las. »Vratu mi ni zlomil, zato pa me je vrgel, da sam z obrazom priletela v blato. Toda mu bom že pokazala!«, je mrmrala med tem ko se je dvignila s tal. »Prosim Vas, dajte mi sedaj obrisačo .. . Dobro! Mih Dale, Vi se smejete!« »Oprostite mi, Bo. Jaz — hahaha!« Potem je pripogibajoč se in držeč se za trebuh odšel. Bo je strmela za njim in nato pogledala Helen. »Vidva bi se menda smejala tudi takrat, ako bi bila mrtva, poteptana, da bi ostala od mene samo še čežana«, je rekla. Potem pa se ji je jeza polegla. »O moja lepa jahalna obleka! Lepa reč! Lepo izgle-dam . . . Nel, toda jahala sem pa le tega divjega ponija, — tega vraga! Da, jahala sem ga! To mi zadostuje. Poskusi ti enkrat! Smej se kolikor hočeš. Zabavno je bilo pa le. Toda ako se hočeš pobotati z menoj, potem mi pomagaj očistiti obleko.« Tisto noč je slišala Helen, kako je Dale s strogim glasom klical Pedra. Lotil se jo je majhen nemir. Toda kaj drugega se ni pripetilo in skoro je zopet zaspala. Pri zajtrku ji je Dale pojasnil, za kaj je šlo. »Pedro in Tom sta bila ponoči nemirna. Najbrž se klatijo na bližnjem grebenu panterji naokoli. Slišal sem enega kričati.« »Kričati?«, je vprašala Bo z zanimanjem. »Da, in če boste katerikrat slišali kričati kakšnega gorskega leva, boste mislili, da čujete ženo, ki se vije v smrtnem boju. Krik kuguarja, kakor ga imenuje Roy, je najbolj divji, kar ga more čuti uho v gozdovih. Volk tuli; on je žalosten, lačen in divji. Kuguar pa se zdi kot človek, ki tik pred smirtjo podivja. — Osedlali bomo konje in jahali tja preko. Mogoče bo prignal Pedro eno izmed teh zveri na kakšno drevo. Ako se mu posreči, ali hočete poskusiti z odstrelom, Bo?« »Seveda«, je odvrnila Bo, s polnimi ustmi pre- fDalje prihodnjič.) pecenca. 7g> fi&šiU IcuUet/ LAŠKO PRORAČUN CESTNEGA ODBORA ZA LETO 194»-4I A: Izdatki: t. Vzdrževanje banovinskih cest: a) osebni in upravni izdatki b) stvarni izdatki 2. Vzdrževanje dovoznih cest 3. Potrebščine cestnega okraja 4. Izredni izdatki (nove gradnje) skupili izdatki B: Dohodki: 1.. Dohodki cestnega okraja 2. Prispevki banovine 3. ^Prispevki železu, uprave 4 izredni dohodki 5. Posojila 6. Primanjkljaj din 29.170,— din 876.620.— din 2.065,- din 400.560,— din 760.000,— din 2,068.'=* 15,— din 6.300,— din 906.479,— din ' 688,— din 380.000,— din din 77-1.94«.— din 2,068.415,— LJUBLJANA tor Kozamernik je postal prokurist trgovine z' na in snažna. Ceste so že precej tlakovane in železnino Fr. Stupica vi Ljubljani. S prevze- j asfaltirane. Kar lepo jih je pogledati. Napra-mom iprokure je postal odgovoren za podjetje, j vili so ob cestah tudi koške za smeti. Ce hoče podpisuje in odreja ukrepe kot podjetnik in v biti Ljubljana bela^ ne sme biti smetna. Naj-imenu podjetnika ter je s tem dejansko izgubil prej so napravili nekaj koškov, pozneje pa značaj nameščenca. Delavska zbornica je iz-1 več. In zopet izginjajo s cest. Ljubljanska »go-ključno delavska in nameščenska ustanova in j spoda« te koške najbolj vidi ponoči, bolj kot io sami vzdržujejo. Ne gre torej, da bi v njo podnevi in jih zato z neko sadistično naslado kakorkoli prihajal delodajalski vpliv, četudi le J razbija. V tem oziru in sploh glede javnih v preneseni obliki. Razmerje je prav tako v olepšav, nasadov in drugih takih stvari te protislovju, kakor če bi bil v delavski strokov- Ljubljana še precej vandalsko mesto. Početje, ni organizaciji obratovod'ja podjetja predsed- ki poškoduje javne naprave, ki so potrebne za nik. Vsi delavci in tudi javnost bi bili 'prepri- lepoto in snago v mestu, znači posurovelost, čani, da je to nekaj nenormalnega in kar ne katere ne moremo opravičevati s pijanostjo odgovarja dejanskemu stanju. ali z zabavo, ampak le s slabo vzgojo in s sla- ‘bim etičnim čutom. Teh pritožb je vedno dosti. MARIBOR skupaj dohodki Zanimivi so osebni izdatki: načelnik cestnega odbora (Deželak) din 3480, odbornikom din 1160, nagrada blagajniku din 2400, povprečnina načelniku (Deželak) din 2630. Upravni stroški: potni stroški članov c. o. in osebja din 3500, Pisarniške potrebščine din 3500, najemnine (Deželak) din 6000, kurjava in razsvetljava din 2100, čiščenje (Deželak po služkinji) din 2400, stroški tekočih in čekovnih računov din 2000. Stvarni izdatki: stalni, periodični delavci in vozniki din 119.400, bolezensko in nezgodno zavarovanje delavcev' din 12.000, dobavna gramoza (važno!) din 255.300, odškodnina za kamnolome din 5200, oporni in podporni zidovi din 52.030, ograje in odrivači din 16.900, mostovi: din 133.020, propusti din 61.385, kažipoti in zaščitna znamenja din 13.000. cestna zavarovanja din 64.005, izboljšave in razširitve din 90.000, odkup sveta in zainejičenje ^ din 10.000, nabava in popravilo cestncga orodja in inventarja din 8000, vzdrževanje in popravilo službenih motornih vozil din 10.000, nabava dežnih plaščev za cestarje din 3000, naprava gramoznih depotov din 23.3C0. . Stroški dovoznih cest (V* železnica, 'A banovina in '/s cestni odbor): dobava gramoza in vzdrževanje objektov din 2065. Potrebščine iz sredstev cestnega okraja: osebni prejemki a) pisarniško osebje din 18.00, b) tehniško osebje din 12.000, c) pokojnine, preskrbnine in miloščine uslužbencev, njih vdov In sirot din 4800, stroški za: udeležbo na odborovih sejah din 5300, bolniško in nezgodno zavarovanje pomožnega osebja din 50C0; stvarni izdatki: a) nabava novega inventarja iti popravila: 1. pisarniškega din 10.000, 2. tehničnega din 3000, 3. generalna reparatura mehaničnih naprav din 7000, 4. zavarovalne premije din 4500; davki in druge dajatve din 500, prispevki občinam za vzdrževanje obč. cest in objektov na njih din 50.000, stroški za vzdrževanje subv. cest in objektov din 96.460, anuitete posojil din 50.000, nepredvideni izdatki din 8500, prispevek za preložitev ceste v Hrastniku din 26.500, razširjenje ban ceste v Gaberskem (Trbovlje) din 99.000. Gradbeni skladi: din 400.000 (iz 19 odst. doklad) : skupni redni izdaki znašajo din 1.308.410. Nove zgradbe: 1. preureditev ban. cest (Rim. toplice ali pa Sv. Lenart po odobrenju bana) din 500.000. 2. csta 11.-190 (Brnica—Dol —Hrastnik: din 100.000, izredni potni stroški tehničnega vodje din 6000, naprava načrtov in odkup zemljišč a) 1.-30 (nova trasa Rim. toplice) din 60.000, b) Brnica din 40.000, poškodbe ob elementarnih nezgodah din 54.000. — Izredni izdatki znašajo s k up a i din 760.000. vsi izdatki pa din 2,068.415. KRANJ »Vzajemnost« je imela svoj reden občni zbor. V nedeljo, dne 28. t. m. je »Vzajemnost« po-lagaila račun o delu na polju delavske prosvete. Razveseljivo je že samo dejstvo, da je • bil občni zbor, po zadnjih letih splošne malodušnosti in brezbrižnosti med delavstvom, enkrat zofpet lepo obiskan. Občni zbor je otvoril Predsednik s. Vehovec in podal svoje predsedniško (Poročilo, v katerem je podčrta! vse dobre in slabe strani društvenega delovanja. Nato so sledila poročila tajnika, blagajnika in Rezinega delegata s. Korošca; — Predložena lista novega odbora z dosedanjim predsednikom je bila soglasno sprejeta. Za tem je bil izvoljen tudi odbor pevskega in dramatičnega odseka. Poleg teh pa se je izvolil še odbor ženske sekcije, ki ima namen podučevati članice o praktičnih ženskih vprašanjih. — Ugotovilo se je, da »Vzajemnost« nudi delavstvu vse: izobrazbo in razvedrilo in to: petje,' dramatiko. predavanja in končno tudi plesni pouk. s čemur se je zelo povečalo število čla-n°v. če bo pri tej setvi vsaj nekaj zrna; padlo fla plodno zemljo, potem moramo pričakovati, da bo drugo leto žetevi na kulturnem polju dobra. — S. predsednik je še posebno podčrtal, da morajo člani in članice imeti več smisla za posečanje prireditev »Vzajemnosti«, '•lasti predavanj in gledaliških predstav. Sveta dolžnost vsakega člana je, da vrši agitacijo za te prireditve tudi med ostalim delavstvom. — 0' izčrpanju dnevnega reda je s. predsednik Zaključil občni zbor z vzklikom: Družnost! Služba zdravnikov OUZD ob nedeljah in . r®2n'kih bo v mesecu februarju razdeljena tako-ie: 2. februarja dr. Bežek Josip, 4. fe-„ ll2J^a dr. Herfort Joiža. 11. februarja dr. Pan- e Pave], 18. februarja dr. Vrbnjak Vinko. 25. n,aria dr. Bezič Josip. TRBOVLJE Zahvala. Cb priliki smrti našega moža, oče- O predsedniku !n.l nit TEZNO PRI MARIBORU Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« priredi v .nedeljo, dne 4. februarja v gostilni Felič pustno veselico s pestrim sporedom. Začetek ob 15. uri. Maske dobrodošle. Za obilen obisk s priporoča — odbor. ČRNA PRI PREVALJAH »Vzajemnost« vabi na pustno veselico, katero priredi v nedeljo, dne 4. februarja t 1. v dvorani gostilne Knez v Crni, s pričetkom ob 6. uri zvečer proti vstopnini din 4 za osebo. Za obisk se priporoča — odbor. da dništvo tudi v finančnem oziru napreduje: stanje blagajne ob koncu leta je 6123 din. članov’ ima društvo: podpornih 80, 1 častnega ter 26 izvršujočih. V arhivu društva je 196 kompozicij. Po poročilih se je razvila debata, na kar so revizorji predlagali razrešnico odboru. Pri volitvah je bila predlagana in soglasno sprejeta ta-le lista: Predsednik Meber Rajmund. podpreds. ŠPitaler Franc, tajnik Štraus, nam. Vodopivec, blagajnik Golovršnik, nam. Lorber ter člani odbora: Roner, Tancer in Koritnik; nadzorstvo: Kac Fr. in Plevanč, arhivar Selak. Ob koncu so pozdravili občni zbor v imenu delavskih kolesarjev s. Kac Fr., za podzvezo del. pevskih društev s. Oblak A. ter za »Vzajemnost« Studenci s. Švare. Vsi so izrekli željo, da bi društvo tudi v tem letu tako lepo uspevalo in budilo delavstvo. Z zadovoljstvom je bilo sklenjeno, da se obnovi tamburaški odsek in z vodstvom poveri zaslužni član s. Maks Plevanč. Na koncu se je zahvalil predsednik, pevovodji za iveumomo delo in naprosil člane, da ga podpirajo pri bodočem delu. Novemu odboru želimo tudi mi mnogo uspeha. »Vzajemnost« priredi v soboto, dne 3. februarja v prostorih gostilne Kristovič (prei Špurej) svoj družabni večer s pričetkom ob 7. uri zvečer. Na sporedu so razne recitacije, pevski nastopi in šaljivi prizori. Vabimo vse delavstvo, zlasti pa naša bratska društva, da se vsi udeleže te naše prireditve. — Odbor. LIBOJE Mezdno gibanje delavstva v Keramični tovarni. Zadnjič smo poročali o mezdnem gibanju delavstva v Keramični tovarni vi zvszi z naraščajočo draginjo. Naiknadno nam sporočajo ondotni sodrugi to-le: Podružnica Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije je lia zborovanju dne 16. januarja, katerega se je udeležil tudi centralni tajnik s. Jakomin, sklenila, da se zahteva pri mezdah pod din 800 mesečno 20 odst., pri mezdah od din 800 do din 1000 mesečno 15 odst. in pri zaslužkih nad din 1000 mesečno 10 odst. poviška. Pri pogajanjih, ki so se vršila v sredo, dne 17. januarja je podjetje izjavilo, da nima nobenih naročil in da ne more povišati mezd za več kot din 50 mesečno vsakemu delavcu v obliki dra-ginjske doklade. Vsled tega ni prišlo med organizacijo in podjejem do sporazuma. S teni kar nudi podjetje mezdno gibanje še ni končano in se bo nadaljevalo čim nastopi ugodnejša konjunktura. (Sodruge v Libojah prosimo, da nam redno pošiljajo dopise o vsem. kar se zanimivega zgodi v kraju ali v tovarni. Snovi je vedno dovolj in tako bomo lahko vedno informirani iz prvega vira. Op. ur.). Železnica Maribor—Mursko polje—Prekmurje preko Sv. Lenarta v Slov. gor.; je nujno potrebna Dne 28. oktobra 1939 je stopil v veljavo nov, gubo časa in denarja samo tekom enega leta vozni rea na t-rogan ormozKO-ljutomersKe železnice, ki je i>i 1 ta*, na se je tez*o kaoi oaio- Toda kdo bi pa z-računal, koliko potnikov več bi se vozilo samo v enem letu, če bi bilo Kako so plačani viničarji? Letošnje leto je bilo za viničarje leto prave po stari uredbi in ko Se ni bilo draginje. Ako zmede. Uveljavljena je bila nova viničarska ] je imel viničar poprej 4 din dnevno, mu zara- cil za potovanje preKo omenjeniti prog, uko i Prekmurje oz. Mursko polje za 50 do 60 km ni hotel žrtvovati Kar cel elan in Se noč po vrtni (n. pr. iz Maribora v uor. Kadgono ni nazaj). Ta vozni rea je sicer med tem ze spremenjen v smislu želja potujočega občinstva, ioda kardinalni nedostatek, katerega ni mogoče odpraviti s še tako ugodnim voznim re-uom, pa ostane naprej — in ta je, da mora prebivalstvo z Murskega polja in Prekmurja potovati taKorekoč okrog biovenskili goric, namesto v ravni črti preko njih v svoj go-spodarsko-kulturni center — Manoor in obratno. lJri tem se gre za denar in čas. Cas pa je tudi denar! Za časa veljavnosti zgoraj omenjenega voznega reda sem dvakrat potoval iz Maribora v Slatino Radence in Mursko Soboto. Pri tej priliki sem imel mnogo časa za razmišljanje, saj 'šem v enem slučaju moral v1 Ljutomeru čakati na zvezo za Slatino Radence nič manj ko*t '99 minut, a drugič j>a sem moral v ormoški železniški čakalnici prezebati 84 minut. Torej razmišljal sem o tem, zakaj mora človek pri vsakem potovanju iz Maribora v Gornjo Radgono, oz. na ostale postaje iste proge, kakor tudi v Mursko Soboto in obratno, izgubiti še več kot še enkrat toliko časa iu še več kot enkrat toliko denarja s teni, da dfcla kolosalen ovinek preko Ormoža, ki je GO km od Maribora v stran, med tem ko' bi lahko dospel v tem času iz Maribora do Murske Sobote, ako bi imeli železnico Maribor— Sv; Lenart in dalje. Zračna daljava iz Maribora do Gornje Radgone znaša približno 26 km. Res, da se železnica preko Slovenskih goric ne more graditi po zračni črti, ker je gričevje, zaradi tega bi znašala dolžina železnice najmanj 40 in največ 50 km. Toda dolžina železnice od Maribora preko Ormoža do Gornje Radgone pa znaša 105 km. Torej najmanj za 55 km več- Ker pa železnica svoje tarife zaokrožava na cele desetinke navzgor, zaradi tega se mora plačati pri vsaki vožnji iz Maribora do Gor. Radgone in obratno cena za 110 km. Torej ravno za C0 km več, koliko je od Maribora do Ormoža. Glede časa, ki gre v izgubo, je treba Poudariti, da vožnja iz Maribora do Gor. Radgone traja najmanj preko treh in pri slabših zvezah pa tudi preko štirih ur. Med tem. ako bi imeli železnico preko in ne okrog Slov. goric, bi mogel potnik dospeti iz Maribqra do Murskega polja v največ poldrugi uri. Glede vozne cene: Vozna karta IH. razr. Maribor—Gor. Radgona stane 39 din. Za daljavo 50 km pa stane din 17.50. Torej samo pri enem potovanju mora potnik plačati 43 din več, kot bi plačal na železnici preko Sv. Lenarta. Kdo bi torej zračunal, koliko gre v iz- bližje Mariboru kot je danes! Kolikšnega pomena bi bilo samo to zbližanje ne le z Mariborom, temveč obenem tudi z glavnim banovinskim centrom — Ljubljano. Torej železnica Maribor - Sv. Lenart - Mursko polje, bi ne bila samo v interesu Prekmurske krajine. Murskega polja ter Slovenskih goric na eni' ter Maribora na drugi strani, temveč tudi v interesu i banovine i države. Zaradi tega je težko razumljivo, zakaj se na tem ne dela. Pač bilo je že nekoliko člankov v našem - časopisju objavljenih, ali že nekaj časa pa vlada o tem problemu molk! Iz zgoraj navedenega izhaja, da je vprašanje šentle-narške železnice tako važno, da bi moralo priti na- prvo mesto programa izgradbe naše banovine. uredba, katero reuki viničarji poznajo in kolikor jo poznajo, tudi niso zadovoljni z njo, i ..v Prejšnja je bila zeio pomanjkljiva, pač pa je viničar vSaj lahko hitro dognal kakšne pravice ima. V novi uredbi pa se težko znajde. Uredbe za take preproste ljudi kot so viničarji naj bi bile čisto kratke, tako da bi ubogi viničar takoj vedel pri čem da je. Gospodje posestniki pa znajo obilico določb izrabiti, pa pravijo: »Viničar, če hočeš mezdo po novi uredbi, še tega ne bo« imel kar imaš sedaj!« In to je tudi res, kajti posestniki zaračunajo viničarju vse kar mu dajo v naravi tako visoko, da še na to ne pride kar je imel poprej čunajo tako, da ima sedaj komaj 2 din na daH. Mezda din 10 na dan za viničarja bi ne bila preveč, saj si viničar to krvavo zasluži. Ker pa mu gospodar sme zaračunati prejemke,, ki1 mu jih da po uredbi (od a do d) več kot treba, je viničar na istem, kot je bil poprej, če ne še: na slabšem. Kmet pravi: »Jaz bi mojega vini-, čarja rad plačal po din 10 na dan, če bi vino lahko prodal tako, kakor gospodar. Vi Viničarji, •. vzdramimo se in vstopimo vsi v Strokovno zvezo viničarjev, poljskih delavcev in kočarjev za mariborsko okrožje, ki je edino prava zagovornica viničarskih pravic! — Viničar. Kako bi se naj zgradilo novo železniško progo? Pisec tega članka st predstavljam to tako-Ie: Proga bi naj imela izhodišče v Mariboru. Podrobnejši načrt je seveda- treba prepustiti strokovnjakom, ampak v glavnem bi naj šla preko Sv. Marjete cb Pesnici, proti Sv. Lenartu in od tam dalje v smeri Kapele, priključek bi naj imela na postajo Slatina-Radenci. Od tu bi šla preko Mure v ravni črti v Mursko Soboto (11 km). Od Murske Sobote pa bi jo bilo treba speljati še do Dolnje Lendave. Da bi ta železnica dobila še večji pomen, bi jo bilo treba zgraditi za električni obrat in sicer radi tega. ker bi bila hitrejša, s če-...jr bi nastala daljava še manjša; vlaki bi bili kratki, zato pa poljubno številni, vsaki dve uri po en vlak. Z ozirom na to, ker bi ne bilo dima, bi bila vožnja prijetna, kar bi zelo pospeševalo obmejni turistični promet. Kar se tiče električne sile. bi bilo potrebno pri Mariboru zgraditi novo elektrarno. Ravno Maribor je bogat v pogledu načrtovi za zgradbo elektrarn. Ta elektrarna bi se naj zgradila z združenimi sredstvi države, banovine in mariborske mestne občhie ipo" načrtih, ki jih že poseduje mestna občina (projekt nad Mariborskim otokomL Država bi imela lastno električno silo za pogon železnic, banovina bi rabila električno silo za elektrifikacijo vseira rodeželja okrog Maribora i-1 mestna občina bi se lahko osamosvojila od Fale. Z ozirom na to. da je ta železnica zelo milna in ker bi bila brez dvnina zelo donosna, hi ne bilo njene izgradbe knl-or tudi gradbe elektrarne smatrati kot zasilno delo. Vendar bi pri teh cradbah našlo nekaj tisočev delavcev zaposlitev ter za«1u*ek iz n^irr>vneif'h krajev: Slov. goric ter Prekmurja, ki bodo si. cer ostali brez kruha. A.'. B Razno Prevoz čet z letali. 37 ameriških bombnikov je imelo vaje v prevozu čet. Prepeljali so v celem 360 pešcev. Zaenkrat letala ne pridejo v poštev kot sredstvo za prevoz vojaštva v množicah. V vojni se je tudi izkazalo, da je spuščanje vojakov iz letal s padali za hrbtom sovražnika praktično neizvedljivo, dasi se je nekaj časa o tej stvari precej govorilo. Rusi so pbskusili s takim manevrom na finski tion-ti, pa niso uspeli. Kaj se prevaža iz Romunije preko ruskega ozemlja v Nemčijo? Iz Romunije prihaja po železnici Preko ruskega ozemlja v Nemčijo dnevno 2300 ton lesa, pšenice in soje. Nafta se ne prevaža po tej poti. Po štirje vlaki petrcSeja dnevno bodo odslej vozili iz Romunije v Nemčijo preko ruskega ozemlja. Obsodba radi občevanja z ujetniki. D\B. Pred Meklenburškim sodiščem je bi! obsnje i 22 letni obtoženec, ki ni upošteval ponovnih svaril pred občevanji z ujetniki, radi možnosti špijonaže, ampak je ponovno vzel s seboj na sprehod, v kino in na ples roljskega ujetnika in mu v to svrlio celo posodil civiln:) Is delk« i Aretirani so bili zadnji čas bivši češki generali Linhart, Zpčvaček, Keclik in Fiala ter znanj novinarji Ivan Herben od »Lidovyh No-vin« ter Louda od »Narodne Politike«. Incidenta Cb priliki neke parade nacističnih napadalnih oddelkov v Pragi je prišlo doi demonstracij iu aretacij, ker se več Čehov ni odkrilo. Novi begunci iz' češke v inozemstvo. Iz Prage'je pobegnil češki general Neuman in še okrog: 20 višjih častnikov. Pobegnil je tudi bivši minister za socialno politiko iu dosedanji komisar za cene socialni demokrat inž. Nečas. Najbolji dokaz za to je, da je bil razrešen in na njegovo mesto imenovana nova oseba. Aretirali so kanclerja dr. Šainala, ki mu je, 74 let. Očitajo mu sodelovanje v tajnih organizacijah. Konfiskacija nečasovnih knjig. »Čsl. Boj«. Gestapo je izvedla preiskavo po knjigarnah in založništvih ter konfiscirala razne nečasovne knjige, med drugimi dr. Foustke spis Konrad Henlein«, dalje je prepovedana Prodaja knjige »Razgovori s T. G. Masarykom«, pesini Petra Bez-ruča in vsi spisi generala Medeka. »Mesec češke knjige«, ki so ga priredili v decembru, je imel sijajen uspeh. Bilanca je sledeča: Priredili so 582 razstav češke knjige v Pragi, v mestih na deželi in d*rugih občinah. V svrlio propagande knjige je bilo prirejenih okrog 3000 literarnih večerov, 290 koncertov, okrog 5000 gledaliških predstav z nagovori, nebroj kulturnih dodatkov v filmih, a 12 po-I rajinskih listov je izdalo posebne literarne priloge, posvečene češki knjigi in še posebej \-si praški listi, Na ta.način so se združili vsi, da dvignejo češko kulturo in socijalni položaj pisateljev ter vseh, ki so zaposleni pri knjiž-nein trgu im v tiskarski obrti. Sodelovali so če?ki pisatelji, vsi založniki, češki radio, če-šH tisk, knjigarnarji, gledališča, biografi, knjižnice. čitalnice, šole, Zveza knjigarnarjev in za'ožnikov. Zveza grafične obrti, Masarvkov . zavod za narodno vzgojo, kulturna društva Nemški napisi tudi na avtotakse. Od 15. ia-nuarja naprej morajo imeti v Pragi tudi avto ta' siji dvojezični neniško-češki napis »Frei— votr,y«. Pozor pri i7delovanSu domačega mila. ČTK. 7rfrnženje milarjev in lastnikov kozmetičnih laboratorijev opozarja. da se v zadnjem času nmnvijpjo v časonisih razna navodila, kako se lahko doma izdeJuie milo. Ta navodila pa so čestn nestrokovnjnško pisana iu bi lahko milo po teh receptih škodovalo tkaninam in koži. favn ost obleko. Sodišče ga je obsodilo na 9 mesecev ječe. Zadnje vesti Banovinski svet dravske banovine je sklica® na dan 12. februarja in bo obravnaval prorat čun za 1. 1940,41. Turistična konferenca med zastopniki mad-f žarskih in jugoslovanskih turističnih diOStev bo februarja meseca v Zagrebu. Predmet po4 sveta bo, kako privabiti čim večje število mad* žarskih gostov v naša letovišča. Kcnierenca držav balkanskega sporazum« bo pričela dne 2. februarja v Beogradu. Zunaf nji ministri teh dreav so že na potu v Beogradt Odmev Hitlerjevega govora. Angleški fao[ francoski listi pišejo, da je Nemčija končno W spoznala, da ne more razdvojiti Anglije ut Francije. i Pomoč krajem na Poljskem, ki so (rpeli vsled vojne. Rusija je odklonila ponudbo ameriškega »Rdečega križa«, ki je ponudil pomoč za poljske kraje, kateri so trpeli vsled vojne in so sedaj pod rusko oblastjo. pred izdelovanjem mila doma poprej posvetuje s strokovnjnakom ali pa se obrne na pristojno milarsko .korporacijo. Ustanova — dnevno 6 vinarjev. Plzenska »Nova Doba« piše: V upravi mesta Rokycan je stara us.tanova Frančiška Lega z užitkom v znesku 2200 kron. Njen ustanovitelj je določil, da ima dobivati hasek te ustanove ubož-na oseba, ki dnevno obiskuje cerkev in mora za njega dnevno moliti. Na ta način dobi uživalec dnevno 6 vinarjev, kolikor znašajo cb-resti. Nasprotovanje kremaciji mrfičev ponehava. »Nova Doba« piše: »V začetku kremačnega gibanja je bilo tudi na češkem proti i’ioePe!je-/ vanju mrličevi mnogo nasprotovanja z verskega zrelišča. Trdilo se je, da je bilo upepeljevanje uvedeno kot borbeno sredstvo proti cerkvenemu pokopavanju. Sedaj to nasprot-stvo ponehava. Skoro vse evangelijske cerkve si grade danes kolmr.barije (shrambe za žare s pepelom pokojnih) i>ri svojih cerkvah in tudi mnogo katoličanov vstopa v društvo »Krema-torium«. ker so se prepričali, da krepiacija ni stvar vere. ampak pomeni samo napredek, tako z zrelišča pietete, hieijeue in gospodarstva Najbolj zgovorno Priča o tem statistika kremacij. Preteklo leto ie bilo v vseh čeških krematorijih unepeljeno 2486 katoličanov 1132 pripadnikov češke cerkve 1442 brezkonfesijo-nalcev in 426 evangeličanov. Zaposl(tew In zaslužek na-Sega delavstva OUZD v Ljubljani v decembru meseca 1939. V decembm 'mesecu 1939 je bilo v socialnem zavarovanju za Slovenijo 99.077 zavarovancev (moških 62.978 in ženskih 36.099). Zavarovanih je bilo 1939 1618 članov kakor v istem- mesecu leta 1938. Povprečna dnevna mezda se je od1 decembra 1938 v decembru 1939 dvignila za 015. odst. in je znašala v decembru 1939 din 25.17. Mezde za žensko delavstvo so pa nazadovale. Občutno pa je naraslo v tem mesecu stanje bolnikov in sicer za 312 bolnikov na 3015, kar znaša 3.04 odstotke članstva in zvišek 0.27 odstotkov. Dnevna zavarovana mezda je znašala din 2,493.300.40, to je din 55,209.60 več kakor 1938 v istem mesecu. Kulturni pregled Decentberska številka uglednega mesečnika švicarskih socialistov »Rote Revue«, je prav^ kar izšla. V uvodnem članku razmotrlva ženevski univerzitetni profesor, s. dr. Oitrama-re, o načinu, kako urediti svet po končani vojni’ Z vojnimi cilji se bavi s. Herman Paul, ki natančna obravnava vojne cilje diktatur in iniperializmov, katerim stavlja nasproti vojne cilje človečanstva. Vojni položaj s posebnim ozirom na položaj nevtralcev slika s. dr. Karl Gruber, med tem ko skuša s. dr. Walter podati kronološki pregled najvažnejših političnih dogodkov v zadnjih 25 letih ter na ta način plastično pokaže na zgodovinske soodno-st' med vojno leta 1914 in danes.1 S. dr. A. Schmidt se zavzema za švicarsko neodvisnost in svobodo. S. J. Reele nazorno prikazuje nemški birokratizem. Poseben članek je posvečen meščanstvu 'in ni z rednemu boju. Sodr. Bertščhi razčlenjuje;' narodno- tfravo 'nacizma, ,nakar slede ocene knjig. »Rote Revue« n?-Ihaja v Curihu in jo izdaja zadružna tiskarna. Delavski pravni svetovalec ■••e..,' TftHJ i' h Zopet kazen radi tujega radia. DNB. Po sebno sodišče v Stuttgartu je obsodilo 6S let-nga Paula Myerja iz Sindeltindena na 2 leti ječe radi poslušanja tujega radia. Maver ie v mesecu septembru in oktobru preteklega leta ponovno nastavil svoj radio-aparat na sprejemanje inozemskih postaj in je potem to kar .ie slišal, (pripovedoval naprej v svoji- delavnici. MEŽICA »Vzajemnost« vabi na uprizoritev kmečke burke v 3. dej. »Vzgl.edna deklica«, katera bo na praznik dne 2. februarja s ,pričetkom točno ob 3. uri pop. v dvorani pri Toffu v Mežici, j bo r.e bo mogel prisiliti Ako nas posetite se boste nad dve uri sijajno zabavali in smejali. Med odmori bo svirala godba na lok (Čekon). Vstopnina običajna. Za poset se najvljudneje priporoča — odbor. »Vzajemnost« priredi na pustni torek, dne 6. februarja t. 1. »Mašherado s - plesom« s pričetkom ob 4. uri pon. v dvorani pri Toffu. Vabi se vse delavstvo, da se odzove vabilu. Prve tri najlepše maske dobijo lene nagrade. Za vsestransko razvedrilo in dobro postrežbo bo preskrbljeno. Za obilno udeležbo se prino- Telesna poškodba (Mežica) Vprašanje: Mojega sina, ki je 16 let star, so neki fantje telesno poškodovali. Na zadevno orožniško ovadbo se je vršila razprava. pri kateri je bil navzoč moj sin, niso pa prišli na razpravo obdolženci. Razprava je bila vsled tega preložena. Na drugo razpravo pa moj šiit ni pristopil ter So kar orez njega sklenili poravnavo. Ali je tako postopanje dopustno? Odgovor: Poravnava pred sodiščem naj-brže ni bila sklenjena, če niste bili navzoči niti Vi, niti Vaš sin. Sodišče je verjetno le razpravo zaključilo in izreklo sodbo, bodisi, da je obdolžence oprostilo, ali pa jih obsodilo. O tem lahko povprašate na sodišču. V vsakem slučaju pa lahko zahteva Vaš sin, ki ga Pa bodete morali v tem primeru Vi zastopati, -povračilo povzročene škode od obdolžencev z odškodninsko tožbo. Kdo je podpredsednik senata? (Ljubljana) Senat mirna še nobenega podpredsednika, pa tudi ne predsednika, ker se sploh ne more sestati in konstituirati, dokler ne bo izv oljena in sklicana nova narodna skupščina. Neplačan klobuk (Celje) Vprašanje: V neki trgovini sem kupil klobuk. Moja žena, ki je bila z menoj, mi ie celo odsvetovala, da ga kupim. Ker klobuka še nisem plačal, grozi trgovec sedaj kljub temu s tožbo moji ženi, češ da je ona posestnica. Ali bo lahko iztožil kupnino od nje? . s Odgovor: Če se Vaša žena ni zavezala | j plačati klobuka, je trgovec k temu tudi s tož-i * Odškodnina radi napada (Poljčane) Vprašanje: Sosed me je napadel'm pretepel ter sem vsled tega živčno obolel. Bil sem v zdravniški o-fkrbi. Ali^ lahko zahtevafn od soseda odškčdiiind? Odgovor: Če boste po pričah in zdravniku dokazali, da ste res živčno oboleli vsled sosedovega napada in niste pri tem ničesar sami zakrivili, boste lahko iztožili od šoseda primerno- odškodnino. Tožba mora biti vložena najpozneje v 3 letih od dne napada. IllUlllIllIltllllfllllllllllllllllU LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru, rag. pom. blagajn* znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta 1927 in je izplačala tekom obstoja nad 37 Hl|ll|OHOw din na pogrebninah ln doti. Zavaruj« i« »obrabnino zdrave osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do največ din 10.000*— In xa doto mladoletne od 1. do 16. do največ din 25.000'— plačljiva ob dovršenem 21. letn. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO IN BREZOBVEZNO POJASNILA odbor. MALI OGLASI Naiieiuteili Mp«; f efo mtol cenej ie pri naših interentiHI Moške, ženske obleke, predpasnike, srajce, nf>gav ce, kravale, pletenine, Clpke, gumbe ; moSke, ženske Sinfe belo platno In sploino manu fakturno blago nudi v veliki izbiri In nizkih eenah Magdalenska o b 1 a č 1 1 n 1 c a A. KumperlCak, Maribor (Palača dr. Sedaj) Valvazorjeva — Ovorakova ulica — (»mer Frankopanov* ul.) MoSke, ženske obleke po meri, Krojač v hiSI FRANC REICHER, MARIBOH Tržaška cesta 18, se priporoča cen], občinstva za Izdelavo oblek za gospode ln dame po nat' nižjih dnevnih cenah. Hitra Izdelava. ZaMte vedno In povsod kruh In pecivo Iz Delavske pekarne v Mariboru. Telefon St. 2324 Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.