13. številka.
.m
1 Trst, v soboto dne 17. januvarija 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST" Izhaja enkrat na dan. razun nedelj in orunikov. ob A uri j>opoludne
Naročnina znaša :
ca celo leto........24 kron
ca pol leta........12 „
ca eetrt leta........ 6
ta en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se oprava ae ozira.
Po tohakarnah v Tr«tu se prodajajo po-%snoeaie številke po 6 stotink (3 nvč.l; Izven Trna pa }»o 8 stotink (4 nvč >
Telefon Mr. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moć.
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za već kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domaČi oglasi itd., ae računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia stv. 12. Upravništvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molili piccolo Stv. 3, II. »adstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godci k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Delavsko gibanje.
IV.
* Kaj naj pričakujemo od avstrijskega državnega zb«>ra?« Na to vprašanje odgo-
mesto, kjer morejo zastopniki delavstva o 1 j nego kje drugje p o v s p e s « v a t i iste cilje, po katerih streme delavske organizacije! Povspeševati jih morejo 'prvič s varja »Avstrijska srokovna komisija« z la- tem. da direktno vplivajo na sklepsaga zb >r koničnim : Ničesar! To svojo sodbo ute- niče. ie v konsekvenci tega, na upravo meljuje s povdarjanjem, da v tem našem države.
avstrijskem parlamentu vi«d »jo izkoriščevalci	Žrvljeneko vprašanje tudi delavnih mas
ljudstva. Od uli pa da ni ničesar pričako- je torej: kakov je parlament?! Po takem ne vati v lajšanje bede ljudstva. Isti da gledajo odgovarja življenskeicu interen d-lavstva, le, kako bi troške politične io narodne zme-	-ae mu nigerira mnenje, da od paria-
šnjave nt. val li »o* nas«, to je: na de- menta nima ničesar pričakovati, a vse od j trajala je do 4. ure popoludne. Skoraj ves lavstvo.	svojih lastnih organreacij, od samopomoči ! gas je govoril posl. Rataj. Ko je »bori ica
In zoj*et m iramo prigovarjati, da s tem	če pa je sestava parlamentu taka, da ne j njegov predlog odlkonila, oglasil se je za be-
je bore malo storjeno, ako se omejamo na odgovarja interesom delavskih slojev, če v ' pedo mladoceški posltncc Piaček,, konstatacijo, da ol tega parlamenta ni ni- njem vlada plutokracija, torej življi, ki ni ki je protestiral proti zlorabi zborničnega česar pričakovati, ampak potrebno je, da majo ni smisla ni srca za potrebe delavcev. ' opravilaik« od strani podpredsednika Kaiserja, pridemo na jasno,' zakaj je nas par- potem je voditeljajim krogom istega deUv- posebno pa proti temu, da se je zjutraj seja U m e a t t a k, kakor-šenje?!	j stVa dolžnost, da naperijo svoje delo v to, da prekinila., mesto, da bi Be bila zaključila. Ko
Poziv kUe<i dtiavcem, da ni od vlade, pridemo do drugačnega parlamenta ! Za do- je podpredsednik Kaiser odgovoril na
šego tega cilja pa je jede > prvo potrebno : PUčkove proteste, prešla je zbornica v raz-razraišljati moramo, kje so pravo -drtizega predloga po«l. Kataja. vzrok?, da smo prišli do takega; Govor:la sta v češkem jeziku poslanea
daljši
vlekla radi tega, ker se je hotelo za čas odstraniti vse diference.
Slednjič je ministerski predsednik zatrjeval, da ste se obe vladi obvezali vestno izpolnjevati vse pogoje nagodbe in da je aa ta način zagotovljeno mirno in prijateljsko raz merje med obema državnima polovicama tudi na gospodarskem polji.
Po govoru ministerskega predsednika dr. Koerberj* nadaljevala je zbornica razpravo o nujnih predlogih čeških raciikalcev. — Razprava o nujnem predlogu posl. R a taj a
nimajo ničesar
piiča-
oi od parlamenta
kovati!
V zmislu tega izrečenega uverjestja poživlja komisija delavce na druženje r lastnih strokovnih društvih, na gospodarsko združevanje, torej n ti krepko, izdatno samo-pom< č !
Kdo ne priznava dandanes velikanske važnosti z Iružev-euja, organizacije? ! Ali je tu drugo vprašanje, na katero s; treba dati točen odirovorr Ali sme organizacije delavstva abstrab rai: od tega, kar dela ah ne dela vlada, kakove so eroeri zistema ? Alt morejo delavske organizacije ostajati indifd-rentne za t ker se godi v p rala men tu oziroma kaiov je ta parlament ?! Ali morejo delavske organizacije dosezati svoje svihe brez kontakta e upravo države in s parla-meutom m eventuelno tudi z izvenparlamen-taruim uporom proti tema dvema einiteljema ustavne države '
P a
rlame«5<£?
Rataj in Prašek, zadnji je končal svoj govor J ob uri zvečer. Ko je zbornica odklonila nujnost tudi tega predloga, zapri čela se je j razprava o nujnem predlogu posl. K ubra. Pod. Malik je bil pozvan na red radi žaljivih besed na adreso posl. Kubra. Zbor
PoHtičoi pregled.
X Trsta, ' 7. januvarja 1903.
Državni zbor. Zbornica poslancev.	n^ je odklonila nujnost predloga poslanca
(Nadaljevanj« včerajšnjega brzojavnega p>	Kubra, kakor tudi predlog posl. FreBla (ob
ročila).
telji obstrukcije na straži, a poročila z Dunaja pravijo, da niso kazali nimalo utrujenosti in da bo seja trajala bržkone do — jutri zjutraj.
»Velike stranke« eo menda sprevidele, da so se vendar nekoliko zmotile v računih, da Be obstrukcija morda že po prvem naporu utrudi. Kajti govori se, da bi se vlada hotela nekako pobotati z obstrukcijoalHti, Tozadevna pogajanja pa so ee razb la.
Češki agrarei bi bili menda sicer pripravljeni za transigiranje, ali oni zahtevajo jamstva, da bo ustreženo zahtevam producentov sladkorne pese na Češkem. Neki deputaciji s češkega, ki je bila pred par dnevi na Dunaju, so sicet vladni možje delali lepe obljube, ali poslancl-obstrukcijonieti pravijo, da na same obljube ne dajo nič.
Oas pa hiti. Do l.februvarja morajo one države, ki so se udeležile konference o sla ikorni konvenciji, v Bruselju, priobčiti nizozemski vladi, da je konvencija ratificirana. Malo časa je več na razpolago za parlamentarno rešenje te predloge. Tem bolj mora osupniti, da se vladni krogi vedejo nekam rezervirano ozirom na dogodke v parlamentu. Zdi se kakor da je vlada povsem pasivna. Ali pa je morda sama s seboj že na čistem za slučaj, da »velike stranke« hitro ne zmorejo obstrukcije ? !
Iz ogrske zbornice. Tudi v ogrski
poslanski zbornici je ministerski preisednik 11. in tri četrt uri po noči.), naj se *eja za- ^	^ q ^^ ^ Avatrjjo ^
V nadaljevanju svojeg* pogovora izjavil ključi. Po polunoči je seja še vedno nada -1 Ograko izjav^ da fle je ta nagodba 9kle-
je ministerski predsednik dr. Koerber, da so Ijevala.	j ^ za dobo 1Q let g;eer je y g avnem po.
se dobro h vela pogajanja za konverzjojedoot-! Dogodki V drxavttem Oboril. Mlin	kakor dr Koerber v avstrijski
nega dolga, ki obtežur-e našo državno po-I robota in melje — obstrukeijo. Gospodje
lovico.
Kar «e tiče cariaskega tari fa, zagotavljal
zbornici.
Nadalje je povedal, da je avstrijska vlada
„ , ,	.	. . ^	,	^ ....	__• d ' dovolila osvoboditev rentnega davka od vseb
te dr. Koerber, da se »e upoštevalo interese kam» parlamenta temeljito presenečenje, ro	®	.
in odjenljivosti mladočeškega kluba vrat ^rsk,h državnih paptrjev. - b.ell je
Klof.Č, Kuor in narcKioo-soeijalna in agrarna družita eo pripravili vladi in »velikim stran- j
obeh delov države, toliko agrarne interese Ogrske, kolikor industrijalac interese Av-Nam se zdi, da je odgovoru 1x1 vsa ta ! strije, za katero se je doseglo carine prosto vprašanja že prejudiv rala ista eocijahst»čna uvažanje surovin, ki «0 neobhodno potrebne stranka sama h ieoi, daje splo* no vo na§[ industriji.
1 i I n o pravo postavila kakor	Na uvoz poljedelskih pridelkov so se
kardinalno točko v sv o j p r o - določile sle4eoe minimalne carine : na pšenico gram: Stranke reklamira t »rej to važao 6 30 K, na rž o K, na jtčmen 2 80 K, na pobtieno pravo ra delaveke mase in >zreka s oves 4 £ jn na mrščico 2 80 K. Uvozne tem, da je potrebno za ie masa, da so za- carine na iodustrijalne izdelke da so se celo -s to pa ne v parlamentu, da morejo tan sebi v podvojile, a skrbelo da se je tudi za obrambo prilog vplivati na z£ukon >dajo ! ! In n: možno jzdtUov male obrti. Nadalje, da se carinana tajiti, da je siranfea modro ravnala za s^oj uvoz jz onih držav, ki -z avstrijskimi ali jnostjo nadomestiti, kar interes, oziroma za interes enih, ki jej pripa- ogrskimi ladijami ali izdelki in pridelki ne- številu, dajo, da je zaLtevo po populariziranj j volil- ugodno postopajo, sme povišati do 200 %,
zmernosti ... —,—,----- ----- o	..	.	, .
so se bila ^e odprla vrata do dnevnega reda; tudl "trjeval, da ne obstoje nikak. tajnt
družba »delavnih« je že hotela sestopiti pra* dogovori. Splch daje z, Ogrsko sedanja na-- *i glej • stegnilo se je par brezobzirnih g«dba bo,Jša °tl prejSoje, ker jemlje v obrok, ki so vrata zal,puUiila in potegntla za-	poljedelske pridelke, pah nujnih predlogov. Poal Fran K o s s u t h je kritiziral ne-V kolikor je t»osneti iz poročil, niso bile katere točke nagodbe in trdil, da je Ogrska »velike stranke« postbno vznemirjene, ko so sedaj še na slabsem.
češki narodni socijalisti in agrarei zastavili z	Odgovarjal mu je ministerski predaed-
obstruKcjo. Njihov sklep je bil : vztrajati in nik Szell in menil, da je sedanja nagodba v obstrukeijo utruditi in izstradati. Ali vse kaže, svoji skupnosti taka, da se jej ni treba bati da hoče ta obstrukcija z energijo in vztraj- n]*ti najostrejše kritike. K>ir se tiče vprašanja,
jej nedostaje na da li ho zakonski načrt prišel v avstrijskem parlamentu do razprave, dejal je Szell, da Gospodje KlofaČ in družba imajo oči- sedaj ni umestno pretresati to vprašanje. —
nega prava postavila v svoj pr gr«m kakor ah j)a do višine trgovinske vrednosti dutič- vidn • trdne živce, močna prsa in čvrsta Desnica in centrum sta S«ellu živahno pritr-kait' naln-, točko. \ parlamentu je nega blaga. Pogajanja da so se toliko za pljuča. Tudi vso minolo noč so bili ti bori- jevala, mnogo poslancev mu je časlit=lo.
- 1
PODLISTEK.

Na rojstni zemlji.
Opisal Ksav«ir-Šand«ir-Gjal*kl ; p reve! M. C.
Kakor ga je razveseljevala bližina sta-	točno pazil, da je po vrsti nu lil gostom jedi,	§e nenavadneje. — Da ni Lev že nosil risev, t*ko ga ie navduševala vsa okolica,	skrbno izogibaje se s skledo rokam gospo le,	vsega tega iz prvih dni svojega pame-vsa soba, veB večer — vse — vse ! Oziraje	ki »o bili že začeli močao mahati okolo stbs	tovanja, ne bi bil mogel nič razpoznati, ali se po dolgi mizi, na to veselo raznovrstno	na vse strani. Moral se je tema čnditi tem-	tako — vkljub nejasni razsvetljavi je dobro družbo, bilo mu je, kakor da je pred njim	boli, ker je bilo oČito, da je starec precej	jn poveem jasno videl etari mali luster iz iKJge !*ele brke so se valovito in polno patnjarhalen pruor iz davnih — predavnih	opit, ker je bil porabil priliko večera, ko	dobe »empire«, zelene barve a posut zlatimi etpuščalc po obrazu. Tudi obrat — da-*i ie časov in bilo mu je v tem ugodno in lepo.	gospa v ev<\ji radosti ni pridržala pri sebi	bučelami in klasjem žita; videl je in gledal 1»;1 res nekohio pormenel — je bil čvrst h Ta brezbrižnost — ta jednjetavno^t — ta	ključa pivnice.	po vrsti slike starodavne, razobešene okolo in energičnih potez. Tudi oči so se svetile priroda — priprostoet — iskrenost — ah — Po pečenki je bila družba že tako razv-	jJO z;du v črnih lesenih okviričih ter pred-živo in Uikjno. Videti je bilo iz v>e prikazni, tam v svetu pa tisto mrzl čavo trganje —	neta, da je učitelj začel svojim sus čavim	stavljajoče mitologijske in prekomorske prida bo res, kar se je govorilo o njem, da je tisti iov za denarjem in mečjo — — — —	tenorjem pevati : »Prvi pogled oka tvoga« —! zore, ki so mu nekdaj otroško fantaz jo daleč bil nekdaj, za časa tlake, Btrafo in trepet oh kako vse drugače m mnogo huje ! Ni-li	a kmalo za njim beiežnik se svojim vinskim	— daleč vlekli — videl je in se zagledal svojih kmetov, ali, kakor je on rad gov< ril, ravno v tem jednostavnem življenju, oprede-	basom: sLjubimo te, naša diko!« — dokler evoj& podanikov. * poslej, kakor županjski j Ijenem v ozke meje in raztegneaeua na ozke	ni slednjič KrašiČ nadviadal vseh in po ne-sodnik, ddi je Be svojo brezobzirno strogostjo
znal tako rekoe čez tu>č gradit' ceste in šole. Trni i «edaj še v visoki staroati ni pustil iz rok gospodarstva ter »e ni dal pregovoriti od žene, da bi vzel v službo kakega izu-čenega goepidarja, ampak je sam ob pripomoči enega seljaka vte nadzoroval in urejal. Svojemu sosedu Alban ci §e je moral vedno rogati, da skoro iz sobe ni mogel iziti — Lev ni mogel drugače, nego da je z nekim začujenjem gledal na krepkega starca ; čudil ee mu je in veselil se ga je.
svrhe — ni-li v tem razrešitev zagonetke, srečcio začeti : »Allons enfjnts de la pa trie« kje treba iskati boljše usode človeštva? — zapal v neko t rolsko pesem: »Hoch oben — je vpraševal Lev samega sebe, med tem am Bergl, da steht...« ko se je v družbi glasil smeh in so si ' Lev se je za hip oddaljil od mize in se pripovedovali zgodbe iz jednoličnih medse- ogledal po sobi.
bojnih doživljajev in so si nazdiavljali z mnogimi slavnimi in prealavnimi besedami On je bil tako zadovoljen, da sti mu ugajali celo veliki silni razorani roki starega sluge Jurica in njegove po huzarski namazane in zavite črne brke, najbolj pa njegova silna spretnost, s katero je stregel okolo mize in
VI.
Samo miza in obrazi okolo mize so bili razsvetljeni od visoke petrolejske lampe. Pod obokom in po kotih se je razlivala sivkasta in prijetna polutema. Skrajni deli dclge in proetrane sobe so bili skoro popolnoma temni. Od tega je starinsko pohištvo izgledalo
v staro angležko uro na omari, visoki od poda pa do oboka ter njen počasni tik-tak, prihajajoči kakor iz globine, drhtavi ropot, ki ga je delalo kazalo pri veaki minuti, to se ga je prijemalo ljubim in nekako zvestim Čustvom.
V starem beneškem zrcalu se je zrcalila vsa soba in del stranske sobe, v kateri je bilo videti na mizi dva visoba sreberna svečnika z užganima svečama, katerih rudečkasta luč je mirno plovila po polumraku. Cim dalje je gledal, tem bolj razburjen in ganjen je postajal.
(Pride še.)
Iz Hrvatske. Koncem tega mesec* se
bo vršila v Zagrebu — kakor smo omenjali
že večkrat--konferenca opozicijonalnib
strank iz Hrvatske, a zastopana bo tudi Dalmacija. 1> .majski »Informttioo« pišejo iz Zagreba, da vsi nezavisni patrijotični krogi stavijo velike nade v to konferenco, ki v resnici stremi po vii:h ciljih, nego si domišljajo ofi-eij(zi nt trgu sv. Marka v Zagrebu. Tu ne gre le za vnanje združenje vseh opozicijonalnih frakcij pod skupno ime »Hrvatske stranke prava«, tu gre marveč za koncentriranje vseh narodnih nezavisnih elementov na vseh poljih politike. Kdor ima oči, ia gleda, mora spre-videti, da se jugoslovanska vprašanja pooj-strujejo od vseh strani, in to toliko v gospodarski. kobkor v notranji in zunanji politiki. Ako hočejo Hrvatje, da jih dogodki na Balkanu, ki ho neizogibni v doglednem času, ne preh te. potem se morajo združiti in biti pri-
sme kaka občina držati prošnje celo nad 6 mesecev v jedini namen, da jih potem n e rešuje!!
Moje mnenje je, da bi c. kr. vlada lahko zabranila tako zlorabo zakonu na škodo — ako bi le hotela nastopiti nekoliko ener-gičneje.
Drugo vprašamo : Ćemu imamo v Avstriji člen 19. državnih temeljnih zakonov, kateri zagotovlja VBem narodom enake pravice ? In čemu je bila izdana leta 1889 mi-nisterska naredba, naperjena izrecno proti tedanjemu postopanju magistrata tržaškega — katera naredba zapoveduje istemu ma-gi-tratu, da mora vsprejemati in reševati vse slovenske vloge ? ! Oemu vse to, ako nima oni, ki je dolžan čuvati te zakone in je iz 1al te naredbe — volje ali moči, da bi prisilil upornike, naj spoštujejo zakone in pravoveljavno izdane naredbe ? !
Kaj naj si mislimo mi, podaniki te naše
pravljen. Sedaj ne gre več — pravi »Inf>r države, ko vidimo, da so zi nas državni za-mation« — toliko za to, kdo je namestnik v koni le iluzorični, ker tako hoče kopa objest Zadru in ledo ban v Hrvatski, ampak sedaj , nih fanatičnih ljudij ? !
velja obrniti pogled v bodočao«, v oni čas, ! Misli-li c. kr. namestništvo storiti svojo ki mora prinesti odločitev glede združenja dolžnost ter ukreniti potrebno, da se ne bo Dalmsc je s Hrvatsko in aneksije B jsne, ter kak magistrat — pa bil to tudi tržaški — ©dl<»čitev giede državnopravne pripadnosti te norčeval iz naših državnih, do danes še ve pokrajine.	Ijavnih zakonov ? !
Dopisnik v »Information« opozarja dalje,	T s< či tržaških prebivalcev bo že do grla
da se v sami »narodni«, to je vladni stranki, siti teh nesrečnih odnosajev. S® enkrat zahte-polago na ali dos edno vrši evo ucija v proti- varno z vso odluČLO^tjo, to in samo to—n a j madjaronskem zmislu. Izlasti, odkar je vsto- setu d i pri nas vrše državni pil v to stranko učitelj državnega prava in zakoni!
mol tikega mišljenja, kakoršen je vseuČilišmi	Mi ee ne udarno! Mi hočemo vztrajati
profesor dr. Pliveric, odletajo iz politične na svojem mestu ! Slovenske prošnje mora arene eden za drugim stare unijonistiške ko- magistrat reševati in dokler se ue zgodi to rifeje II meha, Crnkovicha, Kršnjavija, Gjur- — brezšikan — ne bomo mirovali, kov;o t >n drugih ni več. Druge doleti ista	Mi zahtevamo samo to, kar nam gre po
usoda. Celo zuana, nekdaj toli madjarofi ska zakonu in to hceemo imeti na vsak način, rod bi Da -I jeipovichev ni več tako prijazna Zato : ne vdajmo se in ne vdajte se ! Madjarom.	Naroden delavec.
Porotna obravnava proti Skrku vr-š la se bo dne T. fe»>ruvarija pred goriškim porotnim sodiščem. Škrka bi braail odvetnik dr. Gr»ir»rin.
Tržaške vesti.
Shod v Rocolu. napovedan za jutri Nekoliko statistike iz okolice. Vpro-
popoludne. se je moral odložiti radi nepred-	^ki župniji je bilo v letu I9U2. rojeu h
vidjenih zaprek.	28 otrok možkega, 31 ženskega spola, skupno
Na adreso lista »Trieste« piše zader-	59 otrok. Umrlo jih je 7 možkega, 15 žen
ski »Narodni ii*t« :	kega fep0la. Skupno 22. Poročenih je bilo 13
V tržaškem listu »Trieste« se je menda	parov, neki dr. G. Kobildo hotel pošaliti s presvet- Izmed nov rojenčkov jih spada na vas
iim nadškofom Dvornikom. Predstavlja ga	pr0gek 42, na vasi v sežanskem okraju pa
(nadškifa> kakor pravo previdnost božjo za	i7_ Jzmed umrlih jih spada na Prosek 19,
Dalmacjo v vsakem pogledu. Po njem je bil	;> p* na vaai sežanskega okraja. Župnija
Dvornik Benjamin tako Rjdića, kakor l.va-	gf<.je 1523 duš ia sicer 1090 v trž. okolici
nov <:j, kakor Blažekov	kakor Cornara,	jn 439 v sežanskem okraju,
kaicor Davida (namestnikov Dalmacije), are-	Trgovsko izobraževalno društvo je
danjemu namestniku Handelu da je narav-	imelo dne H. t. m. svoj občni zbor. Gosp.
nost desna roka. On < vednu Dvornik. ,e ve-	predđednik Piesničar se je zahvalil zboro-
selo posegn. , da deluje za tnumf paznanih	va{cem da go d.šli v tolikem številu, je
idej dr.a Koerberja, ki bi hotel pomiriti vse	ogml fJruštvene razDere io je vspidbujal
narode Avstrije! On (Dvorn.k) bi imel ustva-	^ Qaj 03tanej0 zvesti društvu. riti nekak »circolo« v duhu »avstrijskem«, u poro6l)a ttjnika Peruška je posneti, da
okolo katerega bi se zbiral cvei dalmatin-	-e jmel *odbor lg ^ <je se ni do*eglo vsega,
skega prebivalstva m ki bi dajal politični	kgr se je hotei0f temu vzrok so neugodne
značaj pokraj ni !	okoli« ne, ki ee pa premagajo sčasoma.
Nam pa se zdi, da je tega fmtastičnega	Krivda pa je tudi v nebrižnosti v mnogih
doktorja o i »bosanske meje«, koje pisal to,	trgovskih slojih, ker še ni prodrlo prepri-
vodila ii«ia narodna : »da po roganju včasih	čanje, kolike važnosti bi moglo postati to
proso rodi<. Ali Dalmacija ni plodna zemlja	diuštvo in kako koristno trgovskim pumoč-
za tako — proso !	nikom in vajencem, a tudi trgovcem sainim.
O vspehu tržaških slovenskih odvet-	Šolski pouk se je vršil kakor prejšnje leto :
ni ko v v jezikovnem pegledu na tržaškem	ob nedeljah popoludne. Pore«* lo se zaliva -
višem deželnem sodišču pripominja celjska	ljuje učnim močem, ki so se brezplačno tru
»Dino ina« : »Led se je začel tajati ; in ako	dile: gg. prof. dr. Merharju, Janku Kukarju,
bodo naši ljudje redno tako odločno nasx>p->li,	Jos pu Ajdišeku, Vinko Perušeku in še po-
kakor so di,sedaj, bo km-du popolnoma rat-	Bebu.- gospodu ravnatelju Josipu Ulčakarju.
Štipendij iz ustanove Frana Uzrnan a
je razpisan, v letnem znesku 570 K za dijake sreinjih ali viših šol iz rodbine ustanovite-ljeve, eventuvalno za take, ki so pristojni v občino Tomaj, ali v občino LanišSe, in končno za dijake tržaške okolice.
Prošnje je predložiti do 15. februvarja 1903 c. kr. namestništvu v Trstu.
Podrobneji podatki se pozvedo na c. kr. namestništvu, na c. kr. okrajnih glavarstvih v Sežani in Kopru, v občinah Tomaj in La-nišče ter od ravnateljstev srednjih šol.
»Škrat«. Danes popoludne je izšla druga številka tega novegi šaljivega lista, ki prinaša mnogo lepih slik. Druga številka je še mnogo boljša od prve in je vredna, da si jo vsakdo kupi. Prodaja ee po t< bakarnah v Trstu in v drugih slovenskih krajih po 10 stotink vsaka številka.
Nesreča. Danes zjutraj ob (j. uri so našli, v Llovdovem arzenalu v stražnici, stoječi ob morski obali, redarja Padovana ležati na tleh brez zavesti. Revež je nastop 1 službo ob 12. uri v noči. Ker je stražnica slabo zavarovana proti zimi in ker ie bila noč precej mrzla, je šel isti okolo 3 ure zjutraj in si zapalil par kosov sladkega oglja. To ga je omotilo, da je zaspal in skoraj zmrznil. Zdravnik z zdravniške postaje mu je podelil prvo pomt č, Z močnim drgnenjem fo ga nekoliko oživeli ter ga na to prepeljali v mestno bolnišnico. Upanje pa je, da to žrtev svojega poki cn rešijo prezgodnje smrti.
Nam ee zdi, da je v sedanjih zimskih časih 6 ur službe — in t j v noči ter v slabih stražnicah — preveč !
Samomor. V nekem dvorišču blizu hleva Alojzja Percovicha štev. 27 se je predsinoČi po noči obesil 41-letni konjar Josip Perco, ki je stanoval v ulici Gelsi št. 2. — Vzrok samomora ni znati.
Draftfce premičnin. V poned., dne 19. jan. ob 10. uri predpoiudna se bodo vsi«o •aradba tuk. e. kr. okrajnega sodišča za ei vilne stvari vršil« sledeče dražt>e prma ^nin : v ulici Paduina št. 1, les; v ulici del Pešce št. 1, 20 parov čsvljev; v ulici Farneto št. 10, klop; v ulici Luigi Gilvani št. 1, hišna oprava ; v ulici Miramar šLev. 3, oprema v zal< gi ; v ulici S. C.lino št. 28, hišna oprava; v ulici S. Francesoo št. IG, hišna oprava ; v ulici Donadoni štev. 20, hišna oprava; v ulici Nuova štev. 25, hišna oprava : v ulici Sinita št. 7, stroj in razno.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 1*6, ob 2. uri popoludne 1-2 C. — Tlakomer ob 7. uri z iitraj 773*4. — Danes plima ob 053 predp. in ob 11*37 pop.; oseka ob 5 58 predpolu ine in ob 6 2 popoludne.
Društvene vesti.
Društvo »Arimatej« v Barkovljah na-
zDanja svojim členom, da bo imelo v nedeljo dne 1. februvarja ob 1. in pol uri popoludne svoj občni zbor v dvorani »Obrtnijskega društva« št. 50. v fiarkovljfch.
Odbor.
Trgovsko izobraževalno društvo priredi, kaktr že večkrat objavljeao, dne 31. januvarja tega leta v gledališču >Armonia« svoj veliki ples. Za to priliko bo gledališče »Armonia« tijajco odičeno in električno raz svetljeno.
Plesala se bosta tudi narodna plesa »Slovan« :n »Češka beseda«. Prihodnji teden fe prične z ra*pošiljanjem vabil
bit. Isti recept priporočamo tudi naš m šta-jarskim političnim zdravnikom v uporabo«. Ne fdajmo se! Iz delavskih krogov
Društvo je skibelo tudi za »abavo s plesnimi vajami in venčki.
Poročilo irreka zahvalo »Slovanski Ti-
nam p sejo: Kar jmčenja tržaški magistrat! talnici« na prepuščanju prostorov, dobrotni-
z vtemi onimi, ki so vlož li slovenske prošnje za premenbo domovinske pravice — to presega \>e meje ! Pisec teh vrstic je bil
kom društva in pa listu »Edinost«.
Iz porečila blagajnika Ivana Tomaž ča je razvidno, da je imelo društvo 2693 K 53
vložil tako prošnjo, a mu je bila. po preteku stot. dohodkov. Saldo v blagajni dne 31. de
skoraj enega leti — vrneDa nerešena, ker gospoda na magistratu da ne u mejo slovenskega jezika ! Jaz nočem imeti v tej stvari nikake razprave z me-tnim mag stratom, ker vem, da bi bila vsaka pritožba — bob ob steno. Spregovoriti pa naj mi bj dovoljeno par besed s slavno c. kr. primorsko vlado. Prvo vprašim isto c. kr. vlado, zakaj ne naetop energično preti mestnim organom že radi tega, ker drže slovenske prošnje — kakor v mojem s'učaju — eno celo leto, a jih po preteku toliko časa, rešujejo s tem, da jih vračajo — nerešene?! Ako je v zakonu določen rok ♦» mesecev, je s tem tudi rečeno, da v tem tem času prošnja mora biti reSena! Ni pa rečeno, da
ctrrnbra 250 K 55 st. Prem< ženje društva je znašalo isteg* dne 6<*>33 K 40 stot., in se je v minolem letu pomncžilo za 1391 K 59 stot.
V novi cd bor so bili izvoljeni : Vek. Piesničar, predsednikom, Ivan Tomažič, podpredsednikom, Vinko Perušek. tajnikom, Ivan Maruš č, blagajnikom, Leop> ld Z^ur, Ante Vatovec, Fcrdo Delak, J« ni p Luin, odborniki; Jurij Ćerne, Ante Mirušč, Vek<>«lav Makovi*?, Ivan Gu-tuč č, namestniki; Fran Popatnik, Ivan Počkaj, pregledovaleema računov.
Ob točki »razni predlogi« je bil vspre-jet predlog, da se udnina za redie člene zniža na eno krono mesečno.
Vesti iz ostale Primorske
X Kdo izzivljei! V torek zvečer je tolpa zaderskih po*tJpačev in dijakov itau-jaeske gimnazije pri cerkvi BI. gospe od zdravja navalila na nekoliko hrvatskih dijakov, ki so nosili kape iz kožuhovine. Tolf>a j h je tolkla pestmi in dežniki. Hrvatsii di-, jaki so se branili, dokler so mogli, ko pa niso ' mogli več, tedaj so si pomagali z begom. O tem dogodku sta obv« šSena ravnateljstvo gimnazije in politična oblast; da-li storita tudi, kar je Djiju dolžnost - - to pa je drugo vprašan.e, na katero ne bi hoteli mi kar naravnost odgovoriti v pritrjevalnem zmislu. Ali škandal je to, da so v Zadru taki napadi kar na dnevnem redu. Tako objektivno in v zmislu pomirjenja vlada KoeH>erjeva vlada v slovanski Dalmaciji, da smo že tako daleč prišl', da Bi že vsaka peščica laških po-hajačev upa diktirati cel6 to, kake — kape smejo in morajo nositi Hrvatje! Seveda nam utegne prigovarjati kdo, da za vsako razposajenost mleČnozobih dijakov ni smeti delati
odgovornimi državne činitelje! .No, to vemo tuei mi, da vlada ne more pošiljati po enega policaja za vsakim laškim pobalinom ! Ali če bi bil zistem drugačen, 03 bi na način, ki bi izključal vsaki dvom. pojasnil signorom po Dalmaciji, da tudi njim ni dovoljeno vse, da naj si ne domišljajo, da uživajo posebno državno zaščito tudi tedaj, kad-ir delajo, česar se ue sme delati, marveč da je tudi zanje, kakor za vsacega druzega, pripravljena kazen za vaako kažnjivo dejanje:
ako bi vlada takim načinom in z vso energ'io eovorila objestni signorii, potem bi mladi italijanski ljudje dobivali drugačno vzgojo v svojih domačih hišah in po — šolah!
Oe pa se očetom vse dovoljuje, ča jih zistem neguje in pestuje tudi kadar delajo krivico v svoji objestnosti, potem seveda ni pričakovati druzega, nego da ti očetje uči tudi svoje sinove tega, kar — smejo sami !
X Odlikovanje dveh orožnikov v Nabrežiui. Iz Nabrežine nam pišejo :
V	sredo dne 14. t. m. smo imeli v Na-brfž ni posebno slavnost : odlikovana sta bila dva orožn'ka, Vi sta z vestnim vršenjem svoje službe pokazala, kako more orožništvo sodelovati z narodom v človekoljubni smeri.
Vsem je znana strašna katastrofa, ki se je prigodila v Sesljanu v mesecu avgustu minobga leta, ko fo ob razstreljavanju tamošnjega kamenoloma navstali strupeni plini, radi katerih je padlo pet žrtev.
Ob tej priliki so se junaški izkazali trije v Nabrežini nameščeni c. kr. orožniki. Ti so: stražmojster Matija Finderle, četovodja Gothard Gros in orožnik \Vinkler. Kakor znano je ta poslednji sam pestal žrtva katastrofe, oziroma svoje vestnosti in neustraše-nosti v vršenju svoje službe. Hotel je rešiti druzega in pal je sam.
Prvima dvema pa gre zasluga, da j.b ni ponesiečilo še več. Ne mene za smrtno nevarnost sta neumorno delovala in tako preprečila se večo nevarnost.
V	pripoznanje za to nj ju požrtvovalno in junaško vedenje odlikoval ju je presvetli cesar s srebrnim križcem za zasluge. V sredo so jima pripeli to zasluženo odlikovanje. V ta namen je bda sv. maša, katere so se udeležili, poleg velikega števila orožnikov, gospod e. kr. okrajni glavar Rebek, sodni svetnik iz Sežane, gospod Platzer, okrajni sodnik iz Komna, gosp. Guzelj, starešinstvo nabrežin-sko, uradništvo podjetja iz Sesljana in mnogo občinstva.
Po maši se je vrš lo v g »stilni gospoda Ivana Grudna odlikovanje na Hlovesen način. Slavnost se je pričela z nagovorom ces. kr. okrajnega glavarja, ki je izvajal, kake zasluge si pridobiva orožništvo z vršenjem svoje težke naloge za javno varnost. Predata-v 1 je oba odlikovanca, nszoauivši, da jima je cesar podelil rečeno odlikovanje.
Na to je, po kratkem n2govoru, gospod »ritmajster« Rupnik pripel obema na prsi križec, katerega sta se vredna izkazala.
Na banketu je zopet naš ugledni okrajni glavar prijel za čašo ter je v lepih besedah napil cesarju. Na to se je g. »ritmajster« Rupnik zahvalil vnem gostom in u leležeocem. Gospod Cabarija je napil okrajnemu glavarju. Potem so se dalje vršiie napitnica za napit-nico ; ob zvokih domače godbe pa se je občinstvo jako prijetno zabavalo.
Naše čestitke in priznanja naj torej spremljijo oba odlikovanca na poteh težkega njiju poklica. Takim orožnikom, ki se kažejo dobrotnike javnosti, narod ne odreka spoštovanja, marveč jih ceni in jim naklanja svoje simpatije.
Pokojnemu Winklerju pa blag spomin! X Predavanja o umni živinoreji. Vsled ukaza c. kr. poljedelskega minister-stva na Dunaju se bodo tudi v letošaji zimi v podgrsd*kem sodnem okraju vršila predavanja o umni živinoreji. In sicer v vaseh : Tatre in Vodice {v materijski občini), Pre-garije (v podgradski občini) in Podgraje (v jelšanski občini). Kakor zadnjič predaval bo tudi letos g. Rimiro Cella, c. kr. živinozdrav-nik v Voloskem, ter se nadejamo, da njegova predavanja obrode obilnega sadu, česar je želeti tembolj, ker je v podgradskem sodnem okraju, ki je kakor nalaič vstvarjen za živinorejo, leta na ni-jaiži stopinji in je torej živa potreba, da se inta čimbolj povzdigne. Saj je ondotno kmetsko prebivalstvo prepo-trebno boljšega zaslužka, katerega je, izlasti letos radi mnogih nezgod, ki so obiskale to ljudstvo, isto primorano iskati drugod, izven okraja.
Vesti iz Kranjske-
*	V Idriji soujijo godben > društvo.
*	Neroden »zobozdravnik«. Franc
Polak, 28 let etar ;z Stndenčic, občina I^esce, hlapee pri Fuchau na Hribu, obč. Predvor pri Kranju, si je pmtil od nekega Zalarja izdreti zob. Zalar mu je pri tem odtrgal precejšen kos čeljusti. Polak je prišel v bolnico, da mu popravijo čeljust.
Te e s petimi iiotrami je povrgla krava posestnika K ratu1 V on čini v OpeČ-niku nad Kozjem. Tele, ki je že tri tedne staro, je zdravo. Peta noga mu je priraščena na desai strani na \ rebrami, nekoliko manjša od drugih, s tremi pcrklji, ter benglja sem-tertje.
Vesti iz Štajerske.
— Velik snes; r tfraden. V Gradcu
so imeli te dni velik Hoežni metež. Ljudje niso mogli videti nad 10 korakov daleč. S ctreh so padale snežne avine. Nekatere ulice je mora a policija radi tega zapreti. Z ce teletina n brzojava so pretrgane na mn< g h krajih. Pretrgana je bila tudi telefonska zveza med D inajem in Trstom, zato listi niso mogli dobiti teli f »nekih in brzojavnih [>or< • Tudi tramvajski promet je bil za-
tič iji župan kapehkega trga, N i 6 d e r -d o r fer. Na razpravi v Železni Kapli dobil je župan Niederdorfer 80 kron, reci : osem deset kron »nagrade« za to junaško delo, urar Komatič bo pa lahko ;"> dnij v posebni sobici ure navijal in še postil se bo enkrat za to, fotograf pa bo lahko dva dni samega sebe fotografiral, če ni u bo ljubo. Tako se kaznuje tako pobalinstvo ! D>»bro ! Škandal je pa vendar-le, da se takih falotarij udeležuje župan, torej mož, ki ima v občini kakor prva in glavna oseba gledati na mir in red. »Mir« vprašuje : ali je še župan ? In koliko časa hoče ostati še na tem mestu ?
ustavljen.
je naslednji češki nnjni predlog pre Uagatelj umaknil.
Na to je posl. Eisenkolb utemeljeval svoj d ujni predlog za znižanje hišarine. Izjavil je, da je temeljita razprava tega predloga nemogoča vsled frivolne obstrukcije čeških radikalcev in agrarcev in da vsled tega umakne svrj predlog. Pridržuje si pa, da ga zopet predloži o primernem času. Na to je poslanec Clioc utemeljeval svoj predlog o reformi bratovskih skladišč.
DUNAJ 17. (B.) V kuloarjib zborn?ce se širi govorca, da so č'ški agrarei in radikali, umaknivši jednega prellosrov, privolili, da se razprava o druzih nujnih predlogih povspcši.
Istotako je privolil posl. Stein. da se 7.500 000 dolarjev je podaril Henrv njegov nujni predlog ra prvo čitanje prora-Phipps, amerikanski bogataš, v človekoljubne čuna hitro reši, tako, da bo možno že Njegova želja je, da se s tem de- jpopoltidne začeti s prvim či-
Razne vesti.
Narodne obleka v najem
<laje pevsko društvo » Kolo".
Podpisani ima v zalogi lf> narednih oblek (ženskdi in moških), katere bo odstopal proti mali odškodnini onim, ki se zglasijo pri Dsscm blagajniku v društvenih prostorih ul. Mollin piccolo štev. 1. Te obleke so primerne za kostimirane plese.
ODBOR
pevskega drnštva -Kolo"
Hiša na prodaj
pri Sv. Ivanu št. SfJi).
ali razna stanovanja se dajajo v najem
namene.
narjem postavi zavod za bolne na pljučah.
Proti ceiibatu. Društvo svečenikov v Sicil'ji se je obrnilo že v tretjič do sv. Očeta s prošnjo, da se celibat odpravi in da se bodo duhovniki Bmeli ženiti.*
i t a n j e m bruseljske sladkorne konvencije.
Javna zahvala.
Podpisanima je prihajalo povodom smrti
Brzoj&t na poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 17. (B) (Zbornica poslancev.)
njiju
• ■ ■ m
(
Danile
deželne uradnike? Pojasnio v tem pogledu jim jo priuesla te dni ustanovna vese-lfca razvat'j-*ke podružnice glasovitega pru-sa-kega društva »Siidmarekc. Na tej veselici je namreč odi <-ao nastopil tu li neki deželni uradnik : ravnatej irar;l>orske preskuševal-nice, imenom Sehmid. Ta S?h m i d je namreč
r_ . . . v . . v, . ,, 0, . (Na laljevanje sinočnje ee]e.) Po?hn c Choc e /akaj plačujejo stajar*ki Slovenci v J ■'	J _ ' J .
govoril dalje. Poslanec Sel ooerer ta v seneorci
mu zaporedoma poeezajo hrupno v besedo.
PohL Choc je završi 1 svoj govor ob 2. uri
45 min. Ko je bil v sprejet zaključek debate,
sta izjavila g neralna govornika, da se ne
moreta baviti s predmetom. Sledili so stvarni
popravki. Potem, ko je poslance Za \vorko,
Kubra in Rataia predsednik trikrat posvaril,
iMjvzd trnil svoj g!as, da je udrihtl po Slo-	...	....
, . , « i-i . - . - i , naj se ( meiujeio na stvaren ropravek, jim je vencih, da se je kar kadilo ter je ti u j s k a I , _J . . ' J ' „ .	. _ .
toliko izrazov sočutja, da se čutita dolžna izreči vsem najprisrčnejo zahvalo. II ala še posebno onim, ki so pokojno dete spremili k Vfčnemu počitku!
V Tr-itu, 17. januvarja 11)03.
Olga in Ivan Ćerne.
XX* XXXXXKK* X **XX
Zaloga
a
nemške kmete proti slovenskim sosedom!
Sedaj vedo torej štsjarski Slovenci : čemu plačujejo deželne uradnike! Štajarski Slovenci menijo s cer v svoji iiderijornosti.
odtegnil besedo. Poslanec Chrc je začel svoj zaključni govor ter je govoril do 3. ure 30 min. p t pol u m či. Na g'a^ovanju je bila nujnost predloga odklonjena.
Na to je na vstal hrup, ker se je pod-
da naloga deželah uradnikom je ta, da 9la. j preIsednik Kaiser Lranil konstatirati raz-žijo deželi, torej n;e prebivalcem, n»j pa so že raerie g^sov. Predlog pc si. Zazvorke, naj
ti Slovenci ali Nemci ! Ali to je — kakor rečeno — le ii.f rij« rno menenje. Su[>e-rijorno r.emsko stališče, kakor jim je diktirano z Gradca doli, zahteva drug-čs: oni morajo ščuvati prebivalce ene narodnosti proti prebivalcem druge narodnosti! To je sicer n*kam čudno, skoro nehumanno sta-
se seja zakljnč;, je bil odklonjen s 13o glasovi proti dvem. Drugi obštrukcij< n:s'i so pbpred zapustili dvorano.
Prišel je v razpravo nu;ni predlog posl. Kl< l'»ča za u vede nje splošne volilne pravice. Klofač je govor i jaki tiho. Vsenemci in členi nemške ljudsce stranke so klicali ne-
I
iišče, ali ima to prednost, da odgovarja _ 1 prest*no : Gaentje! Govorite glasnije! — graški nemški stiperijornesti !	i Končno je predsednik opominjal pod. Klo-
fača, naj govori glasneje, ker bi sicer moral misliti, da ne nadaljuje. Kh fač je govoril dalje. Čuti je bilo raznih mejklicev. Ilkratu je posltnec lro skooil po konc;, češ, da je
govo'nik rekel, da naj ga predsednik......
Kk.f č je oporekal temu. Iro je priskočil h Kiofačevemu sedežu in je prišlo do razburjenega besednega »popada med Klcfačem in
Irom. Tuli drugi Vseoemci so j ri h i teli. —
I m
Nasproti temu graškemu »tališču je dano Slovencem le eno edino drugo stal šČe. označeno v paroli : Proč od Gradca!
— »Svinja« s. okrajkomisarja. V »Slovenskem narodu« čitamo kaj H-tne črtice o okrajnem k m sarju Z< tf*lu v Ljutomeru. Moi je že v tretjič v L utomeru. Cm bolj «e ljudstvo veseli njegovih odho-do«'-, t*m trdovratneje se mož vraču. Mož ni :e velik German, ampak tudi jako — olikan Kkfač je povdarjal vnovič, da ni reke', kar
X X X K X K x X X X X
X X X X
X * _
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mmU zadruge ? Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej Litton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Nyyečja tovarna potiišm primorste ielelo.
Solidnost zajamčena, kajti les se osuši v to nalašč pripravljenih prosiorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
Album pohištev brezplačen.
nasl. Fr. Hitty
TRST.-nI. Barriera Tecchia 13-TRST. ^ -
snovij za moške iz ta in inozemskih tovarn.
Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo.
Izbor drobnarij.
Sprejema naročbe za obleke po meri.
I
i
I
>
J ZOBOZDRAVNIK l| ^©"SSa©®^
■ Um M D.r Mso Brillant "(9 uaksaiflt
Anton Stal
mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje.
Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta:
IlC Priprave za točenje piva.
XB. V ol^ jpanje nakupovanja se proda-ajo wi } re«lm» ti 1 udi na riiosecne obroka.
se mu podtika.
Posl. Eisenkolb je vekliknil : Će ni rekel Ki fač, pa je rekel Zazvorka. — Ob 4. uri	minut zjutraj je podpredsednik
Kaiser prekinil s^-jo.
DUNAJ 17. (B.) Seja se je pričela zopet ob 4. uri 4.") min. in se je nadaljeval i
isar hotel nagnati z lastnega (fi.tovega) | P'«pir radi onega namišljenega izreka po-
>Mi se
človek. Sever'a je njegova « lika primerna njegovim drugim nemškim vrl nam. Nekfga dne je šel na lov. Al: ko je mož na lovu, mu je v=e na p<»!u. Zudoj v mu je bil na potu neki km€<"ii fa^t iz poštene rodbine. Ker pa je bil na potu na svojem, ni bilo drugače m? žno, nego da ga je gospod kom
zemljišč«. Ker pa je imel fjnt svoje pesebne pojme o pravicah človeka do lastnfga tem Ijišča, t>e ni hotel umakniti, za kar je dobil od gospoda komisarja tolsto »s v i n j o< na glavo! To je bila sicer izobražtna nemška »svinja« — ali kmečki fant. ima svoje muhe in je Pel t- žit rtdi »svinje«. Sedaj pa je g. komisarju nemško srce zlezlo v hlače in poslal je h kmečkemu fantu posebno depu-tac jo, ki je preklicala komisarjevo »svinjo« in prosila odpuščenj*. Slovenci pa smo mehko-čutni ljudje in cdpu^čenje je zadobila tudi komisarjeva »svinja«.
v TRSTU ulica S. Giovannl št v. 5, I. nadstr.
Izvršuje za delanj a z emajlom, porcelanom. ;
srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne umetne zobove kakor ludi je I o zobovje.
ORDINIRA ob 12. pre-lp., 3.-5. popol.
Vesti iz Koroške.
Nemško dirjanje proti slovenski m napisom. Svojedo no emu t ili ppor«čili, da so na k« lodvoru v Zeiezt.i kapli — kulturoe roke p rnii/ile slovenski napis. Iz »M ra« posnemamo, da je sedaj ta napis pravilno popravljen, dočim popred menda ni bil popolnoma pravilen. Tega tfekta menda niso hoteli doseči slavni — mazači !
V istem času bila je tudi vržena deska pri nemški hranilnici v blato, ker je nosila tudi slovenski nap s. Sodmja je zasledovala in posrečilo se jej je tudi, najti one, ki so to storili. i>ili bo tj fotograf, urar Koma-
slauca Kl. fači. Ls-ta je vskliknil : ne borimo v oblikah zlobnosti in ne«ramn<st «. Sv?! ooerer je neprestaa) klicil vmes. K > so VTfenemei «)/d>jjali iz dvorane, je zaklical posl Ir:> : Meno da bi m>i predsednik od tegml besedo, pusea nadaljevati te lumparije. Ob G. uri zjutraj je prišel v zborn co pred-seduik, gr» f Veit^, da zameni podpredsed-sednka. L?vica ga je vsprejela živahnim ploskanjem.
7. in pul uri zjutraj. Klof.č je govor:! od 3. in pol ure češki. Predsenik gaje opominjal, naj ver. da t enkrat konča. Ko §o se poslanec Kieun.aan in generalna govor- [ nika odpovedali besedi, je poslanec Klofač I govoril Mvoj zaključni govor v češkem jeziku. ' Predsednik ga je ponovno opominjeval, naj govori glasneje.
Poslanec Sehnal je govoril v stvaren poprav«-k in mu je predsednik po opetovanem p svarilu odregnil b sedo. Nujnost predloga, ki je bil v razpravi, je bila odklonjena z vsemi glasovi proti šestim.
Ob 8s/4 uri zjutraj je začel govoriti pos'anef* Ćernv, da utemelji svoj nujni predlog o javnem š lskecn nadzorstvu. Govoril je češki.
Po rešitvi tega nujnega predi .ga je prijavil ministerski predsednik dr. Koerber, da
Dve dekleti,
s primerno di to, dobrega obnašanja in neo-noadeževaie pr^teklosv, želeti s*i ten |)Otom rali pomanlcinje znanja seznati v svrho zakona s 10—35 letnima gospodoma v pj,alni služIti Našlo via: 1.) G. L.; 2). V. Z. rest. Trst glavna po*ta.
m
a
m &
& &
F L B v i lil
Tt?'5rs» pafeifs^e t rat.
T —

T R
TOVAhrtA
V ta Tes-voga; Via UaHec^
ZAi-OOT • Plnzza Rđ&rr;* it ?
(Solato pordopj.'^ ki Vta RIbers-. \

?*!efoa it. 670.
--OH--
VV."	ZTZ&' If . . I*-
jjjO friaje	p*. po*cbojti
& iLUifiimi) CIIII ;j??c2f it fi^u
ti^Hf^v-o ^ na OH a j
Flalni!(^	a t* želez^soo
po3te
" (gjgcBffSiS) SS©
m
s-"1 SI
.5.1
B
&
e.0 Sf ■a
t.-t It
'■h
Stanje kraolnlli vlog:
17 milijonov kron
Rezervni zaklad:
nad 400.000 kron
K
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trga zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje j jo 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Hentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunilu vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vltisre se sprejemajo 1u<li po pošli in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča p» 43'40 „ na leto. Z obre trni vred ua plača vsak dol/, lile tol ko n l ZDa>«jo obresti in to odplavilo ravuo '»" , izposojenkapitala. Na ta način ss ve* d >1^ kapital,dapoplaea v IV2 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačhti dolg z obre9tmi vred na primer v :!.'» letih, tedaj mora plačevati na leto 6"„ izposojenega kapitala.
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 47*% do 5
$ M
/0'
m OOO-OO-OO—C
o M. Aite
0 trgovina z inauifaktiirnim blagom
o*
o
o
o
•I. Ntiova. offl ul. S. Lazzaro št. 8 a podružnico ul Niiova. ogel ul. S. Lazzaro st. 5
' ta doToljuje obvestiti »lavno ottfimovo in eenj. ~ 0 odjemalce" da je jako pomnožila svojo zalogo U
Okafcor tudi povečala proetore s* tem, da je n ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zaio, 0 d* n.ore v polni meri za«lo*titi vsem zahtevam C ceTij. odjemalcem.	'
V obeh prod*jmhricah vdobiva ae razno blairo najbolje kakova«ti in najmodernejše iz
Opr. ih tovarn, posebno pa -novi za moSke in A ien»ke obleke. srsjce. <n ratnike. ovratnice, tu V U je velikanski abc.r platnenega in bombažnega
C blaga, prtov in pilnkov ter vsake vrste perila, bodi od bomltaža. ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitničarke Velikanski izbor *novij za najine zastave in trakov ra društvene znake.
C 0
H prejema naročbe na moSke obleke po meri, kate e izvr;i najtočneje in najnatan-reje po cen»h, da se ni l ati konkurence,
Poskušati, za se prepričati I
0 C
o
OOO*
Tržaška posojilnica is hranilnica
reiisTT«?8i4 zatru* z eaeitim! pnrošt>oni ulica S. Francesco štev. 2. I.
Telefon 952.
OCOGCOOGCOOOOOOOOOOC
eooooooocooooooocccc
m io^ooooočoooooooocgcoccoocSi®
raznih del.
„ažaška posojilnica in hranilnica"
naznanja, da odda pri svoji stavbi Piazza Caserma št. 2 mizarska, kleparska, ključavničarska, steklarska, pleskarska in slikarska dela kakor tudi postavo strehe iz lesnega cementa.
Ponudniki naj se oglasijo do 31. t. m. pisneno v pisarni ulica S. Francesco štev. 2 kjer se chjajo pajasniia v stavbinsk h zadevah od 11 — 12 dopoludne.
OD OO
OC3
OO OO
oo
OO OO
OO
OO OO OO OO OO OO OO OO OO

roOCOOOCOOOCOOOOOCOOOOOOCOO
OOOCCOCCCOCCOOOOOOOOOOOOOOO

i iln
je na prodaj pri tvrdki
HUBEl & C.o
v Trstu. Via Madonnina
(blizo bivšega parnega mlina)
kakor tudi v BoJjnncu v ,,Vili Huber".

Gosp.
? £ekarnar piccoli
Lj ubijana.


Hranilne ulore »e »prejemajo od vsakega. Če tudi ni ud zadruge in »e obrestujejo po 4",,, Rentni davek od hranilnih ulog plaćuje zavod Btm. Vlaga »e lahko po 1 krono. p»«ojila dajejo se samo zadružnikom in sire« na uknjiibo po 51/,*/., na menjico p» •»", na zastave po
lTr»«!i>e are so: od i*—12 dopoludne ir. oc*
3—4 popoludne. Isp]ač«je se: vsaki dan ob uradnih urah ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Postno branilnični račun 816.004
\
Vss stroje za poljedeljstvo in vinarstvo.
>'ovo vrstno stiskalnice za oljke in grozdje z novim <liiVreii<'ijalnim pritiskom
hidravlične stiskalnice za vino
novosti v strojih za škropljenje proti pero-nosperi in za žvepljanja. grojzdni mlini povsem novega sestava.
Nove svetilke z acetilenskim plinom za lovenje mrčesov, pumpe za vino, cevi za
vino. kletarsko orodje kakor tudi vse druge stroje kot trieure, vitle, mlatilnice i d., p š'l a po najnižuli cenah
IG. HELLER, Dunaj. II. Praterstrasse 49.
Ceniki zastonj in franko.	Dopisuje v vseh jezikih.
Vaše železnato vino sem uporabljal z izvrstnim vppehoin pri moji soprogi, katera je dolgo časa aervoz-ia. Prosim	da
mi dopošljete po po^ti še se-t stek'enic zgor.-ij imenovanega vina.
Dr. £. farber
c. in kr. štabni zdravnik.
V GORICI, dne 16. junija 1001.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Primorskem, Goriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da f em od pri
gostilno
v ul. Belvedere št 23 B.
Točil bom izvrstna in pristna vina. in sicer dalmatinsko vino po 32 nvč.f J str* k i refošk po 36 nič., belo vipavsko po 40 nvč.
Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili.	j Priporočam se za obilen obisk
Fran Valetič.
Siošlouie Mrnti iroiihii
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-JKetoiJijevo
w cikorijo.
V manifakturi vešč drug z glavnico 6 do 8000 kron se takoj vsprejme za neko dobro upeljano trgovino v Dalmaciji, katera nosi ovprek gotovih 25(70.
Ponudbe pod „S. D. 4000" c Gte restante Spljet (Dalmacija.);
Odlitovana
1894.
. Odlikovana
1894.
'OŠlZION. ^ ARTLSTICA G0RIZLA 1894
1891.
Odlikovana tovarna
Zahtevajte povsod
voščilo (biHs)
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
se dobi pri sledečih gg. trgovcih: Emil Cumar Trst in Opčine, Vekoslav Plpsnttar ul. Stadion, Ivan Tomažič Barr. Vecchia, Ivan Prelog lia-r. Vechia, Josip Urdieh ul. Stadion, Matej Milloaig ul. Ghega, v okolici: Fran Šuman, Anton Sancin v Skednju; Skapin in Pirch. Anton Bak, Stanko Go lina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu ; Ivan Ćergol, Colognati Ben., Joflip Pertot, Anton Krumat v Barko vi j ah ; Jaka •»toka ca Kontovelju, Josip Gugtinčič, Ivan Seles pri sv. Križu. Ivan Fr. Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga :
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
na vodno iti parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
Ivan Doljak ? Mm pri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši.	Lastne žage.
Tovarna razpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejnh do najlinejših del vseh »logov, enako z izvrstnimi strugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi ta peta rji, tako, da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem c«su vsako delo vseh slogov; prevzame tu Ji mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najtinejSim ponižtvom.
- Za mizarje.	•
Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarfkih in rezljarskili izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih
mizarskih potrebščin.
>>aka k< 11111« ii<-a iik Iju«» rit. ler ee dfla fan;o iz lesa, posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži ges!a: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega se jamči za vsak p^amezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan.
Oast mi je naznaniti p. n. s', občinstvu uiesia Trstri in oUftliop, da sem te Hm otvoril zalogo dalm-t 11 «kili naravnih vin. Prodajam p> /ra rinh cenah na deh"l" in v steklenicah. Z.l'^n hp n -h«ja v Irši Emila grofa Alberti-ja. ulica G h e g * št. 8 z idej na dvoriš u.
Namizna vina, črna, kla^pollo" (schilclier).
Prodajam tudi naraven in prist 'ti tro-pinjevee in o I j e.
Ker so naša dalmatinska vina no samo na glasu kakor izvrstn", amp^k še znamenita, tudi kakor o k r e p 1 i a j oč a z a bolnike in ra a 1 o k r i v n i k e, nadejam se	trdno,
da me bo s'. < bčinstvo najmnogošt* vilneje poeašČa'o ge svojimi n«ročHanii ter stem vršilo naše narodno geslf> : Svoji k BVOjim !
Odličnim spoštovanjem
Mat ko Paič.
))
Ga
Varstvena znamka: SI2>RO
LIKEMENT. GAPSICICOMP. c
iz Richterjeve lekarne v Fragi
pri poznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo ; dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju t« ga povpod pri ljubljenega domačega zdravila na «e pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo va -•rt veno znamko „SIDRO44 iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da ae sprejme oriirinalili izdelek	r^^sri
■ 1
KKi!sri£va lekarna pn zlalei lm i Pragi
Z. Elixabotlne mile« 6.
v ulici Rossetti štv. 2
naznanja cenjenemu občinstvu, da bode od sedaj naprej vsako soboto od 7. ure zveeer do '1. ure popolunoei
družinski ples.
Za mnogobrojni obisk se najuljud-neje priporoča ndana
Marija Butkovie,
krčmarica.
Hiša na prodaj.
Primarna hisa na lepem kri*ju v bližini S". JiiHtii je takoj ua prodaj. Pobliže »e izve v naši tiskarni, ulica. Carinila štev. li.
u Naznanilo in priporočilo.
Častim si naznanjati slavnemu občinstvu da je
pdajaliica jestfii
v ulici <lelle Lesena štv. (i
kojo sem več let vodil, prešla v mojo popolno last.
Prodajalnica je dobro založena z vedno zvežim in raznovrstnim blagom.
Prodajam testenine iz tovarne ^nider-šič & Valenčič v II. Bistrici. Ciril Metodovo kavino primes in Ciril Metodovo sladno kavo kakor tudi narodne užigalice.
Nadejam se, da me bode slavno občinstvo blagovolilo tudi za naprej po-čaščati z obilnimi obiski, beleži udani
Josip Lnin.
Epilepsija.
Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva »»e brezplačno in franko v Schwan-nen Apotheke Frankfurt h. m
&0RISU LJUDSKA. P0S0JILG1NI
registrovano društvo z omejeno zavezo.
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hi5i.
Hranilne vlogre Sprejemajo se od vsaeega če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4l/i°/o» u9 (ia '>' odbijal rentn. davek.
Posojila dajejo satno Članom in sicer na menjice po G °/0 in na vknjižbe po 5 7a°/o
Oraduje vsaki dan od lJ. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
.tanje bran. m leta 1900. Kron 1, PoštiiO-iiraH. račun štv. 831.315.
' Poiuovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
▼se Trste rent, zastavnih pisem, prijoritet, kom maluib obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz
Promeue izdaja k vsakemu žrebanju.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Spitalske ulice štev.
2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale kupone
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni izgubi
Vinkuluje in divinki/luje vojaške ženštninske kavcije.
Eakompt in inkasao menie. "M	IV Borzna naročila.

Podružnica v Spljetu
(Dalmacija)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestiai. Vloženi denar obrestuje oii ilne uloge do — dne vzdijea,	'" —
Promet s čeki in nakaznicami.