ILzkol v vladnem taborii. Radikalci so velesrbska stranka, njihovi listi piiejo venomer o posebncm stališču Srbije v skupni drža~n Srbov, Iirvatov in Slovencev, govorijo o osvoboditelflih in osvpbojencih ter delijo celo državo na Srbijo in pa na nove osvobojene, osvojene ali celo zasedene krafe, pri tem pa pod imenom «narodne« radikalne stranke prav radi pobirajo pristaše po «zasedenih« krajih, selo med Nemci in Madžari. Radikalna stranka je središče in ognjišče tistega duha, ki povzročuje toliko škode in krivic v naši državi in ki gre v svoji strasti celo toko daleč, da blazno in brezobzirno ubija gospodarski aapredek v mestih in krajih «prečanskega« sveta, ker mu Beograd ne more slediti. Vse naredbe centralistične uprave so izdane tako, da hudo zadenejo prečanskega gospodarja in trgovca, iočim ima beograjski po večini od njih razne koristi, ali je pa vsaj na razne novotarije po svojih vladnih prijateljih toliko pripravljen, da lahko še pravočasno kako špekulacijo izvede na račun Zagreba in Ljubljaae. Kričečih primerov, ki hodijo s centralizmom roka v roki, nam ne manjka. Na raznovrstne valutne odi"edbe, ki zadenejo prečane vcdno kakor strela iz jasne^a, so beograjski bankirji in trgovci vedno pravočasno pripravljeni^ da mirno in dobro opravijo svoje denarne posle. Poglejte samo Pašičev«?ga sina, ki ob najstrožji prepovedi denarnega jzvoza nosi milijone čez mejo, da si v Berlinu in drugod za celo ulico hiš nakupi. Ko je bilo letos vse polno sliv po Srbiji in Bosni, so se srbski izvozničarji ustrašili bosanske konkurence pred tujimi kupci, katerim je bila Bosna za aakupovanje prikladnejša kot pa deli Srbije s svojimi skrajno žalostnimi prometnimi in varnostnimi razmerami. Kaj so storili, da ubijejo konkurenco? — Po svojih agentih, ki so celo nekako službeno nastopali, so raztrosili po svetu laži, da so bosanske slive za nič, ker so prerano brane in da pride za nakupovanje tako ediaole še Srbija v poštev. ^osancem niti na misel ni prišlo, da bi se dalo na tak ali podoben način priporo^Sati blago in za to so jim slive v telikih množinah — ostale. Če se najde poštenjak, ki proti takemu postopanju aastopi, bo od prvakov in oblastnikov radikaine stranke gotovo dobil odgovor: «Kaj se hoče! Srbiji moramo pomagati, bilo kakor bilo!« Ta pomoč, pridob- Ijena s takimi in podobnimi sredstvi Srbiji, ki je prva, pa ne gre srbskemu narodu, ki je strašno reven in tlaSen, temveč družbi beograjskih bogatinov in špekulantov, ki srbskega kmeta in delavca ravno tako izmozgava feot prečanski svet. Druga vladna stranka, demokrati, so si sicer nataknili krinko jugoslovanstva in nekake enakopravaosti vseh plemen, v bistvu so pa popolnoma enaki radikalcem in vse, kar prerešetujejo s svojimi zavezniki aa vladi, nima niti betvice načelnega, državi in narodu služečega značaja, temveč je skozi in skozi izraz medsebojne tekme in zavisti, kdo bo zajemal iz tega, kdo žz onega korita, kdo bo pošiljal svoje prijatelje in pajdaše v to ali ono dobro službo, kdo bo izrabljal to ali ono panogo državne oblasti v podpiranje svoje stranke itd. Vse to je šlo dolgo časa prav gladko, sedaj se je pa začelo izkoriščevalcem močno dozdevati, da sc bliža velik polom, ker se j% režim silno osovražil med narodom in tudi večina srbskega naroda ne vertije več, da je današnja politika za Srbe koristna. Srbski invalid je še vedno brez podpore, vojni oškodovanci so brez strehe in obleke, toliko proslavfjena Pašič-Pribičevičeva po litika pa nosi samo protiljudski beograjski porodici velike dobičke. Med samim srbskim narodom vstaja spoznanje, da oblastniška dražba, ki je izrinila iz parlamenta hrvatske m delavske zastopnike in ki ima tudi veliko večino Slovenije in.Bosne proli sebi, ne more prav voditi države na znotraj in na zunaj in tako tudi Srbiji in Srbom ne more biti v korist, temveč samo v škodo. Radikali in demokrati so sedaj prisiljeni nekaj storiti ali vsaj obetati, kar bo moglo zopet zbuditi zelo omajeno zaupanje med srbskimi masami. Doslej so radikalci valili vso krivdo na demokrate, demokrati pa na radikalce, sedaj pa enim in drugim hrumi nasproti vprašanje in zahteva: Kaj pa vi sploh znate? Pokažite! Izkažite se in tudi to nam povejtc, kako stojite po drugih pokrajinah. Pašičevi nameni, da razprede radikalne mreže ter razširi svojo stranko po Hrvatski in Sloveniji, so se po-polnoma izjalovili. Agilacija med Nemci in Madžari jebrezuspešna in tudi z državnim denarjem založeni listi,kakor na primer «Samouprava« v Gornji Radgoni ternemški in slovenski «Radikal« v Kočevju, ne najdejo nepristašev in ne odmeva. Saiuo nekaj «hofratov« je šlomed radikalce, meneč, da bo nosilo tr. nekaj koristi vdržavni službi. Demokrati so se iz Slo\ enije in Hrvatskeobogateli z največjimi hlapci, ki hočejo biti sedaj huj-ši Srbi in centralisti od najpristnejšega in najbolj vne-tega Srba iz Šumadije in ki brezvestno lažejo svojimprvakom v Beogradu o svojem delu in vplivu med Slo-venci in Hrvati, da bi tako izvabili nove dename svoteza svoje politično delovanje, ki pa doživlja na vsehkoncih in krajih vedno večje poraze. Prave opozicijonalne sirnnke pa pridobivajo na moči in veljavL Vladjii ijuf^fA peppej šjroko?istjin za- trjevali, da se bodo vse skupaj razpršile v nič, ker je samo dobro od trajne veljave, sedaj se pa vidi, da vlad- ne stranke razpadajo in da morajo biti opozicijonalnestranke dobre, ker so ostale ter še silno na moči in ob- segu pridobile. Radi tega se tudi iz srbskega naroda in poštenih srbskih političnih krogov sližijo vedno glas- nejše zahteve po sporazumu z narodom, ki ga opozici- jonalne stranke predstavljajo. Tej zahtevi pa vladni ljudje, kakršni so, ne morejo ugoditi. Pašič si namreč «sporazum« tako predstavlja, da bi končno vzel nekaj pravih predstavnikov Slovencev in Hrvatov v svojo vlado, pri tem pa toliko moči obdržal, da bi še vnaprej svojega sina pošiljal po kupčijskih poslih, sinove svojih prijateljev pa v konzulate (državna zastopstva v inozemstvu) ,da bi nam še naprej delali sramoto po svetu ali skratka, da bi vso koritarstvo v polnem ali pa še v povečanem obsegu ostalo. Tako si predstavlja sporazum tudi Pribičevič in še lepa vrsta drugih, ki noče razumeti, da je prvi predpogoj sporazumnega dela popolna zmaga in trdno ustoličenje poštenja in čistih rok na vseh upravnih mestih. nem taboru, ki bibili takoj za to, samo, da ne morejo na pošteno pot privesti večine, ki se je v korupciji tako razpasla, da se rajši teh drži, ki še danes delijo razne dobrote. Stojan Protič že dolgo stoji izven radikalne stranke ter s pičlim številom poštenih srbskih politikov čaka, da se ined radikalci do dobTa razkrinlia pogubonosna in protiljudska Pašičeva politika, Ljuba Davidovič pa med demokrati pobija vpliv Pribičeviča in še ninia pri Lem pravih uspehov, ker je med njegovo in Pribičevičevo strujo še močna skupina demokratov, ki nočejo ne sem ne tja ter se okoriščajo ob današnjem režimu v strahu, da bi z njcgovim razpadom vsi raznolični in mastni zaslužki za vedno odpadli. Dobro sliko razpoloženja v vladnem taboru daje scja demokratskega kluba, ki je sklepal, kaj naj stori sedaj, ko so radikalci odkrili svoj namen, da so pripravljeni tudi brez de iokratov vladati. Za režim ali za Pašičevo politiko in proti vsakemu sporazumu so nastopali v prvi vrsti vsi demokratski ministri od PriMčeviča do Kumanudija, proti režimu so pa odločno nastopali Davidovič in še nekateri drugi poslanci, ki se ne redijo od korupcije. Pribičevič je kratkomalo izjavil, da je vsak sporazum s jHrvati nepotreben. Zato so nepotrebna tudi vsaka pogajanja s hrvatskimi politiki. Branil je svoje znano centralistično, velesrbsko stališče. Izjavil je, da je Davidovičeva politika škodljiva za demokratsko stranko, in navajal je za vzgled občinske volitve 7 Ljubijani, v katerih so bili demokrati poraženi radi Davidovičeve pomirljive politike. Povdarjal je, da je nasprotnike treba lolči z vsemi sredstvi, ne pa se z njimi pogajati ali celo sodelovati ž njimi. Poslanec Angjelič je ostro odgovoril Pribičeviču in ga napadel radi njegove strankarske politike in posebno radi njegovega klečeplazništva pred radikalci. Iz javil je, da bi bilo za demokratsko stranko bolje, Ja Pribičevič sam izstopi, ker se sicer utegne zgoditi, da g* bodo lastni pristaši vrgli iz stranke. Pribičevičevo delovanje je škodljivo ne le za stranko ampak tudi za državo. Vsi volivci so proti sedanji pclitiki in režinra. Končno je zagovarjal načelo sporazuma s Hrvati in Slovenci ter izjavil, da bi za ta sporazum bilo treba 5e bolj delovati. Poslanec Šumenkovič je dolžil ministra, da je bai on zastrupil vse srbsko javno mnenje s svojimi neprestanimi trditvami, da so Hrvatje in zlasti Hrvatski blok' sovražniki države. Dosedanja pogajanja Ljube Davidoviča so pa dokazala ravno nasprotno, da so Hrvatje prijatelji države, so pa sovražniki onih Ijudi, ki drž? danes državno krmilo v svojih rokah. Predlaga, da at Davidoviču izreče zaupnica in da se mu prepusti popolna svoboda za nadaljna pogajanja s Hrvatskim Wokom. Treba je delati na to, da pride Hrvatski blok čimprej v Beograd, da postane naš parlament resničen parlament in ne ostane to, kar je danes. Poslanec Antič iz južne Srbije je še pristavil, da se mora doseči sporazum zlašti z ozirom na Macedonijo in južno Srbijo, kjer je nezadovoljnost prebivalstva zaradi nesposobnega upravnega uradništva dosegla svoj vrhunec. Hvala Bogu nekaj ljudi poštenjakov je tudi v vlad- Za njim je pa govoril finančni minister dr. Kirma- audi, ki j« pobijaJ,-Davidovičevo politiko in branil daaašnji režim. Glavna misel njegovega govora je bila, da je današnji režim dokazal svojo sposobnost za ohra uitev mint in reda v državi in za to je najbolje, če osta ne- Ob taki brezveslnosti, ki proslavlja režim z nekakimi izmišljenimi zaslugami za red in mir baš tedajko se govori o hajdukih, nesposobnosti in pokvarjenosti uradni&tva ter o drugih žalostnih pojavih v naši državi, zaostane poštenjaku seveda beseda in pošteni razmah Davidovičevega dela so zaenkrat zauslavili zopet tisti Ijudje, ki radi osebnih koristi brezdušno in brezčutno prezrejo vse krivice ter preslišijo vse glasove poStenja.