Poitnlna paviallrana.
iy»»f|gti><flppiwwimn»wtPiif»iimfniTiifiw^fOiftypypyMit<
Strokovni list za povzdlgo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Zveze gostilničarskih zadrug v^Ljubljani"
t-		 List ixha]a 20. vsakega meseca. —— »■ Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din 5*—; posamezne Številke 2 Din. 1 Cena Inseratom: '/m strani D 5*— vključno davek. 1		Uredništvo ln upravnlStvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta Stev. 18. ni Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od’8.—18, ure. 		■ m Rokopisi se ne vračajo. Rokopise ln objave je poSiljatl do 10. vsakega me-'— seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. 		 ■»-...i--		
Štev. 3.	V Ljubljani, 2<	). marca 1926.		Leto XIII.
Tujskoprometnim interesentom.
Središni Savez v Beogradu nas je obvestil o poročilih, ki mu jih je podala ugledna družina iz Kopenhagna, ki je prepotovala vso našo kraljivino, osobito ietoviščne kraje, in smo dobili popolen prepis opisa vtisov dotične ugledne da* me. Predsedstvo Središnega Saveza pri* pominja k temu, da bi raje videlo, da se to sploh ni zgodilo, a ker moramo stre* meti za tem, da se napake, neprilike in nerednosti, katere se pojavljajo s po* strežbo tujcev, po možnosti odpravijo ali vsaj omejijo, pravi, da bo prizadete naravnost pismenim potom pokaral in prosil, naj se ogibljejo takih pojavov, radi katerih se med zunanjimi narodi širi bojazen, posečati naše kraje in leto* višča vsled nezadostne postrežbe in k temu še neprimerno pretiranih zaraču* navanj.
Tisto poročilo slove: «Kopenhagen, 3. novembra 1925. Mnogospoštovani go* spod doktor! S tem vršim svoje obeča* nje, da Vam priobčim golo istino mojih vtisov za našega potovanja po Jugosla* viji. Najpreje Vam izrekam poklon in zahvalo zaradi točne oskrbe vozov.
Kar se tiče prirodnih lepot Jugosla* vije, je ta na teh zelo bogata in intere* santna. Obale Jadrana priznavam za dražestne in mnogo lepše in interesant* nejše od italijanske, španske in franco* ske rivijere, samo v knjigo želj in pri* tf)žb bi bilo treba zapisati boljše zveze mcd obalo in zaledjem, in to upamo, da se bo s časom izpopolnilo. Prebivalstvo je zelo prijazno, vedno dobre volje in gre rado na roke.
No, v pogledu hotelov pa bo treba še zelo mnogo zahtevati, zapuščeni so, a sanitarne uredbe bežijo pred neredom. Lastniki hotela smatrajo siromašne turi* ste za svoje žrtve, ki jih je treba čimbolj opljačkati. Na reklamah stavljajo krive cene, pogodbe se nikoli ne držijo in ved* no stavijo povišane račune, n. pr. vseh vrst napojnine in ne prej naznanjene davščine. Ako pa na to opozoriš, se dela, kakor bi ne razumel jezika ali bog zna kaj. S šefom samim pa se nikoli ne more go* voriti; kadar po njem vprašaš, ga ni, ker spava, to je očita prevara. Izgleda, kakor da bi hotelirji ne bili podvrženi nikakim zakonom, ker nimajo nikakega rešpekta' pred velikim županom. Pravi, žalostno je, to, da nekoličina hotelirjev kvari delo turizma v SHS. Sedaj -tudi jaz razumem* čemu sem se preje čudila, zakaj Beo* gradčani in oni iz višjih krogov posečajo vedno le inozemska kopališča namesto svojih lastnih.
Stanovali smo v sledečih hotelih: Sarajevo: hotel Evropa, Dubrovnik, ho* tel Imperial; Split: Bellevue; Ljubljana: Slon. Tri hotele moram pohvaliti: Topli* če na Bledu, Ekscelsior v Beogradu in Esplanad v Zagrebu. V teh je tudi ved* no vse zasedeno. Vse te moram pripo* ročati.
Karati pa moram hotel (ime in kraj izpustimo), kjer smo silno slabo jedli in se vsi z jedjo otrovali. A poleg vsega tega dražje nego v Ekscelsiorju v Beo*, gradu, sanitarne prilike v žalostnem ne* redu. V Grand hotelu K. v Š., ki je tudi precej zapuščen, so hoteli dvojico tujih ljudi meni nič tebi nič,vriniti v .mojo so* bo, dasi je bilo še dovolj prazih sob, sa*
mo, da so nas prisilili, da plačamo ob* činsko naklado za štiri postelje, dasi jo je hotelir oddal gotovo samo za eno po* steljo, katero sem rabila. To moram smatrati, ker mi pismenega računa niso hoteli dati. Ključev obče ni bilo v vratih, da sem bila vedno v strahu. Draginja istotako največja, sanitarne prilike pa grozne, s hotelirjem nismo mogli govo* riti, spal je ves dan.»
In tako našteva ta odlična dama še mnoge neprilike, ki jih je morala pre* našati njena družba pri prepotovan ju naših južnih krajev. Ker pa se, hvala Bogu, Slovenije ne tičejo, jih ne bomo dalje naštevali.
Središni Savez v Beogradu je priza* dete pismeno ošvrkal, svareč jih pred posledicami, ki zatnorejo škodovati ne le njim, temveč tudi drugim, ki ne zaslu* žijo take graje, ker se tujci odkrivajoč drug drugemu take neprilike posamez* nih obratov ne ogibljejo le teh, temveč vsega kraja. Ako bi kdo bil mnenja, da ni na mestu, da stanovski list prijavlja take razmere, smo mi nasprotnih misli, da je dobro take slučaje obesiti na prali* ger v svarilo in spoznanje, kako tujec podrobno vpošteva ali opazuje uredbo in manipulacijo posameznega hotela in kakšne posledice utegnejo slediti za splošnost spričo takih slučajev, in da se po možnosti izognem o podobnim prime* rom.	i	'	,
Središni Savez je celo odločen,- da, ako se bodo v bodoče dogajali taki slo* čaji, da se vsak slučaj spravi v javnost, ker se ne more dovoljevati, da se radi enega ali več nezavestnih hotelirjev krši ugled in dela škoda celokupnemu gostil*
ničarstvu. Zato se bodo celo pozivale ob* lasti, da z ostrimi odredbami pritisnejo na prizadete, ki mečejo slabo luč tudi na ostale tovariše našega stanu, ki ne nosijo nikake krivde na pojavih, ki so zgoraj opisani.
Ponosni smo, da tujec v Sloveniji takih kritičnih razmer ne bo našel. Glej* mo, da obdržimo zastavo kulture, solid* ne in vsestranske korektne gastronomije še nadalje pokonci, da bomo v tem po* gledu tudi vredni idealnega imena jugo* slovanske Švice.
Poročilo.
o delovanju Zveze v letu 1925., poroča*■ no na občnem zboru 12. februarja 1926.
Na vsesplošno zatrjevanje, da je vo* ditev žganjarskega registra velika nepo* trebnost in samo šikaniranje točilcev, je podala Zveza obširnejšo vlogo finančne* mu ministrstvu, oziroma direkciji po* srednih poreza v Beogradu s prošnjo, naj se ta naredba ukine, ker s svojo drastič* no kaznivostjo pri le količkaj neprevid* nem zabeleževanju tira prizadetega v tako kazen, da mora posameznika uni* čiti. Pri tisti priliki se je zaprosilo tudi Središni Savez v Beogradu, naj obenem v tej reči intervenira. Odprava tega re* gistra se ni mogla doseči, pač pa je fi* načni minister zadevo omilil toliko, da se kaznive ne sme smatrati vsake količ* kaj formalne napake, marveč resnično dokazane prestopke, in še takrat sp ka* znuje v prvem slučaju le s 100 Din, v nadaljnih slučajih pa Din 200. Torej vendarle nekoliko uspeha na neprestano nerganje od naše strani.
Na dejstvo, da je minister za notra* nje zadeve razveljavil prepoved točenja žganja od sobote zvečer do ponedeljka dopoldne, o čemer je Zvezo obvestil centralni Savez v Beogradu in na poročila raznih zadruž. načelstev, da srezka po* glavarstva vkljub temu v raznih krajih prepovedujejo točenje od sobote do po* nedeljka, je Zveza podala velikemu žu* panu spomenico, naj opozori podrejene oblasti, da je ta prepoved v splošnem ukinjena. Dobili pa smo rešenje, da po* samezna oblastva na podlagi § 54. obrt* nega reda vkljub temu lahko urejujejo neke panoge točilnih pravic, kolikor se jim zdi to potrebno; zaradi tega je osta* lo ponekod še staro šikaniranje.
Pri velikem županu se je Zveza za* vzemala! tudi z utemeljeno spomenico za preureditev in razširjenje policijske ure za podeželske kraje, čemur pa je oblast le deloma ugodila. Ker so ponekod še kolektivne zadruge in gostilničarstvo včlanjeno v mešanih zadrugah, je Zveza vložila prošnjo na oddelek ministrstva trgovine in industrije za razpust takih zadrug, da se morejo ustanoviti samo* stojne, strokovne gostilničarske zadruge, ter je stvar ugodno rešena. Zveza bo v tekočem letu ustanovila še štiri zadruge, t. j. Logatec, Radovljica, Višnja gora in Črnomelj, s čimer bode organizirano vse
gostilničarstvo ljubljanske oblasti v za* drugah.	r
Ob priliki podraževanja piva od stra* ni pivovarnarjev je podala Zveza pro* test velikemu županstvu z zahtevo, naj se pojasni, ali so upravičene pivovarne meni nič tebi nič tako horendno poviše* vati cene temu poživilu. Odgovor na to nam je vlada še dolžna.
Spomenico, sklenjeno na lanskem občnem zboru, v kateri so bile obsežene pritožbe proti neupravičenemu odmer* janju taks, proti pomnoževanju točilnic po trgovinah, in sploh vse neprilike, ki jih je zavesil nad gostilničarsko obrtjo taksni zakon in k temu zakonu izdani pravilnik in k tem pritožbam tudi po* dane primerne predloge, je razposlala Zveza vsem ministrstvom, vsem držav* nozborskim klubom, vsem trgovskim zbornicam, vsem organizacijam v kra* ljevini, vsem srezkim poglavarstvom, obema velikima županoma itd., povsodi z dodatno prošnjo, osobito pri oblastvih, da naj se kaj ukrene za izboljšanje teh nevzdržnih razmer. Ministrstva so pač na to nekoliko reagirala, osobito trgovin* sko ministrstvo je na prizadevanje mini* stra in poslanca dr. Žerjava naročilo Tr* govski zbornici v Ljubljani, naj predloži primerne predloge, ki bi se eventual* nu, ali morda vsaj za Slovenijo dose* gel izboljšan modus o ureditvi go* stilniške obrti, dokler ne pride do izde* lave obrtnega zakona, ki bo morda v tem pogledu vendarle nekoliko pravič* nejši in smotrenejši in zaščitil tudi go* stilničarsko obrt. Pri zadevni konferenci s Trgovsko zbornico se je predlagala uki* nitev člena 62. in 69. taksnega zakona o točilnih taksah in zato nadomeščen j e 5 do 10 para poviška državne trošarine. Koncesije naj se podeljujejo le osebam in ne ostanejo na hiši, podeljevanje kon* cesij pristoja avtonomnim magistratom in srezkim poglavarstvom, njih prenos bodi dovoljen, po smrti koncesijonarja naj preidejo koncesije na potomce, ozi* roma dediče avtomatično, takse za po* deljevanje koncesij in za nove zgradbe naj ostanejo, v komisije pri pregledih stavb itd. je vsekakor vabiti tudi zastop* nika strokovne zadruge, pri podeljeva* nju osebnih, kakor tudi hišnih pravic je zaslišati pristojno zadrugo, glede potre* be novih gostilen in usposobljenosti do* ločujejo le zadruge in zbornice, točenje pod vejo naj se dovoli na določen čas sa* mo revnim s slabimi pridelki, največ do tri mesce in na kraju pridelovanja, ali kvečjemu v kraju pridelovalca, o vseh podelitvah in spremembah je dobiti mnenje zadrug, pravica točenja alkohol* nih pijač na sejmih, shodih, barakah itd., pristoja samo koncesijon. gostilničar* ju, prodaja jedil pa se lahko vsakomur . dovoli v takih prilikah, gostilničarska obrt se naj razpredeli na: a) prodajo je* dil, b) prenočevanje, c) točenje brezal* koholnih pijač, d) točenje nežganih alko* holnih pijač in e) točenje žganih alko* holnih pijač. Igre so prosta zabavna
sredstva, za hazardne igre pa se mora dobiti koncesija, točenje po trgovinah je smatrati za gostilničarsko obrt in je pri podelitvah pravic postopati kakor z go* stilničarstvom.
Vseh teh 13 točk je bilo pri Zborni* ci sporazumno dogovorjenih, zabeleže* nih in predlaganih ministrstvu v prejem pri novih določbah. Nekaj mesecev na* to, t. j. 15. julija je bil res izdan nov pra* vilnik za gostilne in točilnice, tvorci tega pravilnika niso našli razumevanja za na* še gotovo zdrave in pravilne predloge. Razen določbe o dokazih o usposobi j e* nosti in pa določbe, da morajo finančna oblastva pri lokalnih ogledih vpoštevati mnenja političnih oblastev, ni bila ni ena postavka uveljavljena, zato se vali ta kolobocija dalje na propast redne gostil* ničarske obrti. Ministrstvu za notranje zadeve je podala Zveza resolucijo, ka* tero je izdelala za občni zbor zadruge za ljubljansko okolico, da je o njej sklepa* la in v kateri smo se ostro pritoževali proti postopanju finančnih oblasti, kate* ra prav vehementno forsirajo objašnje* nje generalne direkcije posrednih dav* kov, s katerim se odreja, da smejo tr* govci, ki so smeli do sedaj prodajati pijače v trgovsko zapečatenih stekleni* cah preko ulice, točiti sedaj prosto iz sodov na stoječe goste in v odprtih ste* klenicah preko ulice. Ko je finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani z okrožnico dne 28. februarja leta 1925, št. 3/241 vsem v njegovem območju se
nahajajočimi okrajnim upravnim oddel*
kom finančne kontrole to intimiralo, ti organi trgovce in branjevce takorekoč navdušujejo za točenje pijač, in ta bo* lezen se dandanes širi epidemično.
Za odpravo poseganja trgovcev v gostilničarsko obrt, se je gostilničarstvo desetletja trudilo in doseglo, da je bil ta pasus z noveliranim obrtnim redom leta 1907. vzakonjen, sedaj pa fiskalne ob* lasti zakonite določbe brez zakonske podlage sistirajo in uvajajo anarhijo v točilno obrt. Znano je, da se zakoni spreminjajo samo z zakoni; v tem slu* čaju pa se je podrla red uvažujoča prej* šnja zakonska odredba z navadnimi okrožnicami, ki urejujejo financijsko službo. To ni pravilno in nasprotuje uzancam spoštovanja zakona. Enakih utemeljevanj smo nanizali v dotični re* soluciji štiri strani ter jo poslali poleg ministrstva za notranje zadeva tudi mi* nistrstvu trgovine in industrije, in ker je ob tistem času tudi ministrstvo za na* rodno zdravje strašilo z osnutkom za* kona o treznosti, tudi temu ministrstvu, vsem s prošnjami, naj v resoluciji ri&ve* denim pritožbam pomagajo ugoditi in pripomorejo k restavriranju zelo zavoženih razmer v gostilničarski obrti v Slo* veniji, ki so nastale radi ukrepov financ* nih oblasti. Seveda smo poslali to reso* lucijo tudi vsem zvezam v kraljevini z zahtevkom, da z enakimi spomenicami podkrepijo naše pritožbe. Pritrjevalna mnenja na resolucijo, sklenjeno na lan*
skem občnem zboru, smo dobili od mno* gih srezkih poglavarstev, magistrata in tudi velikega župana mariborske oblasti, s katerim so priznali naše navedbe za upravičene. Na željo nekaterih zadrug je Zveza stopila v korespondenco z n&* katerimi češkimi pivovarnami, ako bi bil mogoče pridobiti konkurenco da* našnjim cenam našega piva. Poročila pa so bila neugodna in je kalkulacija izka* zala, da ako bi država odpustila vso ca* rino in še polovično vožnjo po železnici, bi stalo češko pivo v naših krajih še ved* no Din 240 pri hi več, kakor pa danda* našnje pivo domačih tovaren. Ko se je meseca junija pojavila vest, da izdeluje ministrstvo narodnega zdravja zakon o pobijanju alkoholizma, ki bi imel naj« huje zadeti gostilničarsko obrt, smo opozorili na to Središnji Savez v Beogra* du, ki je tudi sklical konferenco vseh interesentov cele kraljevine za dan 15. ju* nija, katere se je udeležila tudi naše Zveza kot edini zastopnik Slovenije. Po* dala je na nji zelo obširen in dobro ute* meljen referat in protest proti naklepu takega zakonskega načrta. Poset te vele* važne konference sta omogočili pivovav^' na Union in družba «Alko», ki sta ta trošek financirali. Uspeh tega dela je bil za enkrat sijajen in tista žalostna ide* ja pokopana. Dne 3. avgusta se je vršila plenarna Zvezna seja, ki je imela pogla* vitno obdelavati tudi dotični osnutek; zapisnik te seje se je v celoti razposlal istotako vsem ministrstvom in celo proti« alkoholnim družbam. Zapisnik je bil se* stavljen tako temeljito, da so ga' tudi razna srezka poglavarstva, med njimi tudi mestni magistrat mariborski in celj* ski pohvalno potrdila ter naznanila, da se s temi sklepi strinjajo in obljubila na primernih mestih enake intervencije. Ta protestna akcija je bila razposlana ravno v 100 izvodih vsem v poštev prihajajo* čim činiteljem.
Proti širjenju idej od strani financ* nokontrolnih organov, da bodo morali vsi dosedanji obrtniki*gostiničarji si iz* poslovati osebno pravico za izvrševanje svojega obrta, je podala Zveza protest na velikega župana proti takemu razla* ganju pravilnika ter v naprej odklanjala v imenu vsega gostilničarstva našega okrožja tak poskus.
Za uvedbo trošarine prostih količin Pijače, ki se potrebuje za delavstvo, je Zveza potom finančne delegacije zapro* sila ministrstvo, da se izpopolnijo za* devna določila trošarinskih predpisov toliko, da so tudi gostilničarji, ki se po* leg gostilne pečajo tudi s poljedelstvom ali kmetijstvom1 ter zaposlujejo številno služinčad, do gotovih količin oproščeni plačevanja trošarine, seveda po številu družine in uslužbenstva, ker bi bilo to za domačo porabo. Financa je zahtevala kolkovanje vloge. Zveza pa se je temu uprla, sklicujoč se na določbe člena 5., točka 4. in 5. taksnega zakona. Rešitve še ni, ponavljali bomo to zahtevo tako dolgo, da se Matjaž mora oglasiti. To so
približno označbe večjih akcij, katerih je imela Zveza v preteklem letu izvršiti, druga administrativna dela s članicami, samimi pa so načelstvom itak znana. Razne pravne nasvete in storjene kora* ke smo priobčevali tudi v stanovskem glasilu, največ pa podajali pismenim po* tom prizadetim zadrugam, kakor tudi posameznim članom poedinih zadrug. Tekočih aktnih številk je bilo rešenih 278, skupnih spisov pa je izšlo iz pisarne okrog 2400.
Lanska preureditev naslova Zveze ima za posledico, da stopijo vse zadruge v ljubljanski oblasti v Zvezo v Ljubljani, ki bo imela po organiziranju še štirih sodnih okrajev 31 zadrug s približno 2800 člani.
Smelo lahko trdimo, da je stala Zve* za neprestano na braniku za interese go* stilničarstva in je pri pojavih kakršnih* koli neprilik brez odlašanja in v prvi vrsti z vso energijo branila pravice na* šega stanu, tako da o Zvezi lahko govo* rimo z besedami nemškega operetnega pevca: «In mir sieht man den Vater, was mtiglich war, das tat er.»
Zboljšane postavke v pravilniku z dne 15. junija lanskega leta v členih 46, 56 in 84 so nepobitno uspehi naših pri* zadevanj. Vse, kar je bilo možno, se je storilo, in istotako tudi v bodoče ne sme* mo odnehati v borbi za pravičnost.
Iz organizacij.
Občni zbor gostilničarske zadruge na Bledu se je vršil dne 28. februarja t. 1. ob 15. v prostorih hotela «Petran»; na* vzočih 28 članov zadruge.
Namestnik načelnika g. Rus pozdra* vi navzoče, omeni, da ga je odišli načel* nik naprosil sklicati današnji zbor in, ker je po pravilih določeno število zbo* rovalcev zadostno, otvarja zborovanje ter preide takoj k dnevnemu redu ter prečita zapisnik zadnjega občnega zbo* ra, ki se je vršil dne 29. maja 1921. Za* f>isnik se brez ugovora odobri. K drugi točki pripomni, da mu ni mogoče podati širšega poročila o delovanju zadruge v tej skoro petletni dobi, ker mu niso na razpolago razen zapisnika nikake knjige ali drugi podatki arhiva in ker mu razen kratkega popisa računskega zaključka za čas od zadnjega občnega zbora pa do današnjega dne ni bilo še ničesar izro* čenega. Nadalje prečita računsko poro* čilo kakor mu ga je izročil načelnik go<= spod Klemenčič.
Rezultat tega poročila zaključuje za čas od zadnjega občnega zbora pa do 31. decembra 1925 prebitka Din 2950.53. Ker ni nikakega poročila od pregledni* kov, se sklene ta obračun eventualno odobriti šele na prihodnjem občnem zboru, ako ga bodo pregledovalci našli v redu.
K proračunu se po kratki debati na predlog gospoda Kunstlja z ozirom na nepredvidene stroške zadruge in za pri* spevek k Zvezi soglasno sklene pobirati
Din 25 zadružne doklade v tekočem le* tu, kakor tudi za leto 1925 od vseh tistih, ki eventualno še niso plačali prispevkov prejšnjemu načelniku, ali pa direktno Zvezi. Tej se naroča, da pošlje zadevni obračun. K 5. točki dnevnega reda, t. j. posvetovanje o zavzetju stališča napram projektu zakona o pobijanju draginje, se na poročilo Zveznega tajnika o kora* kih katere je organizacija že v tem po* gledu storila, prečitani spomenici z odo* bravanjem pritrdi in sklene ne le prote* stirati proti novemu osnutku takega za« kona, marveč predlagati, da se tudi od* pravi do sedaj obstoječi zadevni zakon.
K šesti točki dnevnega reda, t j. sprememba pravil, poroča g. predsednik Rus, da je bila dosedanja pristopninska taksa določena na Din 100 za vsakega na novo pristopivšega člana. Z ozirom na rastoče stroške pri intenzivnejšem delo* vanju, katerega mora zadruga v bodoče podvzeti, pa bodo tudi stroški obilnejši, in ker imajo vse organizacije mnogo viš* je pristopninske takse, in ker je gledati tudi na to, da ne sili vsak nesposobnež v gostničarsko obrt, je potrebno, da se pristopninska taksa regulira in primerno zviša. Na stvarno razlago in utemeljeva* nje gospodov Kunstlja in Kržišnika se na dano glasovanje soglasno sklene spre* meniti § i4., odstavek 4. zadružnih pra* vil tako, da mora vsak član, ki na novo pristopi k zadrugi ali na novo pridobi gostilničarske pravice, bodisi po § 16. obrtnega reda ali po določilih pravilnika o gostilnah, kavarnah ali ostalih obrato* valnicah z alkoholnimi pijačami, plačati Din 1000 inkorporacijske pristojbine.
Izvzeti od tega plačila so le pravni nasledniki že obstoječih gostilničarskih podjetij, ki po dovršeni polnoletnosti prevzamejo obrate, ti plačajo le Din 100 pristopninske takse.
Nadalje se soglasno sklene spre* memba § 11. v 4. odstavku, tako, da se določi sprejemnina vajencev na Din 10, oprostnina pa na Din 25 in v § 24. pa se določi v odstaku 4. za redovne kazni in globe Din 20. Vse predlagane izpremem* be so bile soglasno sprejete.
Volitve. Zborovalci sklenejo us trne* no volitev in določi predsednik v svrho dogovora desetminutni odmor. Po pre* teku tega časa poudarja gospod Alojzij Majcen, da se je sosebno gospodu Ivanu Rusu zahvaliti, da se naša zadruga zopet dviga k življenju in toliko potrebnemu delovanju ter predlaga izvoliti za načel* nika g. Ivana Rusa. Na dano glasovanje je bil predlog soglasno z odobravanjem sprejet. Kot načelnikovega namestnika predlaga isti predlagatelj gosp. Jakoba Kunstlja iz Gorij, kar je bilo na dano glasovanje istotako z odobravanjem sprejeto. Za odbor so se zborovalci ze* dinili na sledeče člane: Za Bled: £araga, Zrimec, Majcen in Vovk. Za bohinjsko stran, Gorje in Ribno gg. Ivan Mencin* ger, Resman, Kržišnik in Ferjan. Za na* mestnike gg. Jože Gašperin, Stare Fuži** ne; Gašper Arh, Karol Slanovec, Bohinj*
ska Bela in Anton Burja, Zasip. Za pre* gledovalca računov gg. Žerovnik in Cer« ne. Vsi predlagani so bili soglasno izvo« ljeni.
Načelnik g. Rus se zahvali za zaupa« nje ter prosi vse gospode odbornike in namestnike, da se zavzamejo za zadru* go in krepko sodelujejo.
K posameznostim izvaja g. načelnik, da so točilne takse osobito za letovišča zelo krivično urejene, ker se pripisuje letoviščem ista kategorija ali skupina, kakor velemestom Zagrebu, Beogradu ali Ljubljani, kodar potočijo posamezniki po 500 hi pijač na leto, gostilničar v leto« viščnih krajih pa 50 hi, nalaga pa se ista taksa kakor onemu v velikih mestih. — Predlaga, naj se sklene temeljit protest proti temu načinu krivičnosti, ker je vendar točno dokazana istina, da se v letoviščnih krajih samo letni čas nekaj potoči, nasprotno pa v mestih obratuje« jo leto in dan enako.
Gostilničarska obrt v kopališčih je po vseh drugih dajatvah še itak silno obremenjena. Zadruga bo storjla korake za predrugačenje te taksne odredbe, da se letovišča podredijo enako med druge kraje, t. j. vasi in trge po deželi in se bo pozvala tudi Zveza, da mora v tem pogle« du sodelovati.
Gosp. Baraga predlaga, da se pod« vzamejo tudi koraki za odpravo račun« skih listkov, ker ti računski listki po šte« vilu prebivalcev niso upravičeni. Gosp. Kunstelj zahteva, da se glede krivic v taksah ne sme odnehati prej, da se od« pravijo ali, vsaj pravično uredijo edino le po množini potočenih pijač.
Gosp. Vovk predlaga voditi pritož* bo proti penzijonom, da bi se tem ne dovoljevalo nekako obrtoma dajati pre« hrane, kakor se zdaj godi, da se tujec vseli, si ustvari penzijon in obratuje s kuhanjem, hoteli pa so prazni.
Nadalje priporoča, da se naj točilci, ki smejo le na stoječe in preko ulice pro« dajati pijače, vzemo strogo pod kontro« lo in slehmega, pri katerem se izsledi, da pivci pri njem posedajo, ovaditi ob« lastvom. Priporoča pa se, naj gostilni« čarji takih trgovcev, ki se na škodo red« nega gostilničarstva silijo v točilno obrt, kot odjemalci ne podpirajo. K tej debati prečita Zvezni delegat na vse to se na« našajoči memorandum, katerega je Zve« za po sklepu občnega zbora podala mi« nistrstvu notranjih zadev, finančnemu in trgovinskemu ministrstvu v Beogradu, kar so zborovalci z glasnim odobrava« njem vzeli na znanje ter izjavili, da naj tudi zadruga po svojih članih vodi ena« ko akcijo. Gosp. Kunstelj predlaga tudi zadevno posebno resolucijo. Vršijo se nato še razna posvetovanja notranje vrednosti zadruge ter po izjavi, da bode ta po&tof>ala z vsemi enako in nepristran« sko, Vtfete g. predsednik zahvalo vsem zborovalcem za številen obisk in zani* t manje, kakor tudi Zveznemu zastopniku za podane informacije in poročila ter zaključi občni zbor ob M na 7. zvečer.
Zvezne objave.
Naj vam priobčimo prepis mnenja, oddanega Trgovski zbornici v Ljubljani v zadevi projekta zakona za pobijanje draginje.
To poročilo si je soglasno osvojil tudi občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani 12. februarja 1926, na katerem je bilo zastopanih 28 zadrug z 2800 člani ter se je soglasno sklenilo po« dati to protestno spomenico ministrstvu za notranje zadeve, ministrstvu financ, ministrstvu za obrt, trgovino in industri« jo, ministrstvu za socijalno politiko, vsem klubom skupščine in še posebej dr. Korošcu, dr. Žejarvu, Ivanu Puclju, vsem zvezam kraljevine, trgovskim zbor« nicam, velikim županom, tako da je od* šel ta protest v 64 izvodih na vsa mero« daj na mesta z dostavkom, da se ne mo« remo spuščati v nobeno podrobnejše razmotrivanje posameznih členov tega projekta, ker je gostilničarstvo Sloveni* je soglasno proti uvedbi takega zakona o pobijanju draginje.
Konkurenca je dandanes že itak splošna, in gospodarske razmere že to* liko urejene, da za prisilno policijsko določevanje cen ni nikake potrebe
Tak zakon bi le oviral normalni go* spodarski razvoj in s tem tudi naravno niveliranje cen in omiljenje draginje. Zveza se zato v pobijanje podrobnih določb ne spušča, temveč ta zakon sploh najodločneje odklanja.
Da se cene znižajo, naj pred vsem vlada sama gleda, da bo' z omiljenjem neznosnih davčnih in socijalnih politič* nih bremen znižala višino režijskih stro* škov, po katerih se ravnajo tudi cene.
Za v načrtu navedene represalije ni tedaj nobenega povoda in si obrtniki tu* di ne bodo pustili jemati po ustavi jim zajamčene svobode in danih pravic ter nedotakljivosti lastnine in posesti.
Vse naslove smo najvljudneje pro« sili, da podvzamejo s svojo avtoriteto vse prilike, da preprečijo postanek take* ga zakona.
Dotično poročilo slove:
«Blagohotno priposlani projekt za« kona o pobijanju špekulacije z življenj* skimi potrebščinami je zadruga v načel* stveni seji dne 29. januarja t. 1. vzela v pretres ter člen za členom dala na raz* motrivanje in presojo za predloge o eventualnih spremembah, a moramo po*
ročati, da, ko smo prišli do členov 20.,
21.,	22., so zborovalci razburjeni vstali in izjavili, da je škoda časa premlevati take zamišljarije. Že pri členu 7. se pri* čenjajo diktirati globe in kazni, tako da bi za vsakih 5 para diference v cenali moglo iti polovico gostilničarstva v za* pore, kajti denarnih kazni po Din 20.000, 100.000 in 150.000 ne zmore niti tretjina poedinih gostilničarjev v Sloveniji. Ka* zenska določila se vlečejo skozi ves pro* jekt nič manj kakor v 15 členih. Izumi* telj tega projekta je moral biti iz bogate hiše, ker mu je najmanjši denar, ki ga je določil za najnepomembnejši presto* pek, 3000 Din. Drugo pa lavira vse v zgornjih 50«, 100* in 150.000 in so zboro* valci vsled tega prišli do prepričanja, da to ni nikaka resna misel, s katero bi se bilo pečati, ampak spominja že na bolj* ševiško divjaštvo.
Nemogoče je pri nas v Sloveniji s takim zakonom, kakor je projektirani, operirati, ker imamo zdavnaj že preden je ta elaborat zagledal beli dan, z oblast« vi medsebojno in na podlagi danih mož* nosti povsod maksimirane cene, ki pa so, kjer si bodi še nižje, kakor pa jih je oblast sama določila. V Ljubljani n. pr. dobi delavec v izkuhu dobro, zadost* no in tečno kosilo za 6, 7 ali 8 Din. Ravno tako so cene v srednjih in finejših gostil* nicah natančno izkalkulirane in maksi« mirane po gostilničarjih samih ter javno
označene, da ne more nihče tožiti, da bi
bil opeharjen. Blaga je v izobilju vseh vrst, prekupcev ni, sicer se pa temu na vsakem viktualnem trgu z odredbami občine lahko v okom pride. Konkurenca raste vsled tega sama ob sebi in se da* jatelji ali kuharji ljudske prehrane med seboj že pobijajo, kdo bo cenejše dajal in imel več odjemalcev. Privatni izkuhi se množijo dan za dnevom, ki ne pla* čujejo nobenih davščin, to ustvarja dej* stvo, da opuščajo gostilničarji, ki so ob* loženi z brezobzirno davščino izkuhar* stvo in da vanj e jedil, ker nočejo dvigati davčnim in režijskim bremenom primer* no svojih cen ter rajši opuste obrate. Radovedni bi bili vedeti, kako bode tak zakonodajalec ali po zakonu določeni komisar si ustvaril novega podjetnika v tak rekviriran obrat, kateri bo vsled iz* gub in pretirano surovega nastopanja raznih komisarijatov sicer svojevoljno ali primoran obrat opustiti, ker se dejan*
H
H
N
M
N
M
N
H
M
■
„JULLIENOVO“ čistilo
za hitro in uspešno čiščenje vina.
Vporabljajte to sredstvo vestno In ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže. Vporaba Je enostavna. — Preprodajalci zahtevajte Specljelne ponudbe 1 — Glavna zaloga: DROGERIJA
..SANITflS" Celje in Ljubljana.
N
M
N
N
m
n
N
N
M MM TITi-nt¥W M M	K	V	Vffl
sko delo, katerega sam izvršuje, ne iz* plača. Kako se bo izplačala šele dotični* ku, ki bo po členu 20. projektiranega za* kona nastavljen v tisti obrat in primoran plačevati še zakupne cene in dajati od* škodnino za porabo orodja itd.
Gladko vse, kar smo čitali v tem projektu, je visoka fantazija, pomešana z nekaim sovraštvom do gostilničarstva, brez vsake stvarne izkušenosti, kaj je mogoče in kaj ni mogoče obrtniku dan* danes izvršiti.
Bili smo v nadi, da bodemo čitali v zakonskem projektu za pobijanje špeku* lacij z življenskimi potrebščinami kon* kretne predloge, kako naj se znižajo žit* ne cene v Banatu, odvzame moč in pra* vica tamošnjim židovskim špekulantom, ki pokupijo v jeseni vse produkte od kmetovalca in pridelovalca, ter jih nago* milijo v svoje špajharje ter določijo po svojih borzah nato milijonske dobička* rije jim nesoče cene, po katerih mora na to revež pripravljalec ljudske prehrane hočeš ali nočeš plesati.
Nadejali smo se čitati v zakonski osnovi, kaj se bo vse zgodilo, da bodo cene goveje živine, prašičev, masti in slanine vsaj za 50 % znižane in nato se* veda analogno tudi cene. mesnim živi* lom za ravno toliko navzdol regulirane. Načrt zakona predvideva tudi obutev, oblačila, kurivo in razsvetljavo. Nade? jali smo se torej najti v osnutku pred* loge o reviziji produkcije usnja, tekstil* nemu blagu, uravnavo cen navzdol pre* mogu itd. A vsemu temu ni v osnutku govora niti z jedno samo piko. Zakaj? Ker je zakonodajalec morda mislil, da zob manj boli, ako ga polagoma od vrha ščiplješ, kakor pa s korenino izdereš. Mi pa pravimo, ako ne bodo na merodajnih mestih kurirali in izdrli draginjske bo* lezni s koreninami, do tja bo vse filozo* firanje o preganjanju obrtništva in tr* govstva, koje se s konkurenco itak že samo ob sebi medsebojno preganja, za* man.
V zakonu ni nikjer predvideno, da bodo pri maksimiranju cen sodelovali tudi strokovnjaki, interesenti in tako utegne priti, da bo ocenjevalec za čev* Barja in krojača poklicen gostilničar, za gostilničarja pa cipelar ali kakov golo* Bradi šribar. To smemo pričakovati, ker Se le to že zgodilo z izdajo pravilnika k taksnemu zakonu, koder je bilo določe* no, da ocenjuj trgovec gostilničarja, go* stilničar pa trgovca, ki sta se razumela na nasprotne si obrate toliko kakor kra* va na boben.
Ako hočemo iti k znižanju danda* našnjih cen v gostilnah in prenočiščih, bi morali v zakonskem osnutku tudi Predvideti, da morajo biti davki in takse Pfevidno pravilno in pravično razdelje*
kajti vse te pretiranosti mora dati vendar obrtnik v kalkulacijo cen, ako hoče da mu bo vsaj nekaj let mogoče vzdržati v svojem mukepolnem poklicu.
2 zakonom naj se ugotovi, da se na življenjske potrebščine, pod katere spa*
dajo tudi pijače kot poživila, ne sme na« lagati čez 100 % avtonomnih doklad od gospodarsko zavoženih zapravljivih ob* čin. Nasprotno pa dandanes deželna ob* lastva še opozarjajo in silijo na čim viš* je nalaganje doklad edino le na gostilni* čarsko obrt, še s posebnim povdarkom, saj ne bo plačal obrtnik sam, temveč konzument. Po 300 do 575 % doklad dovoljuje veliko županstvo v Ljubljani na državno trošarino, tako da naj skrbi ta panoga edina za stavbe farovžev, šol, potov in plotov. Vse te davščine mora gostilničar razdeliti na vse predmete, koje pripravlja in prodaja, in vsled teh dejstev obrtoma pripravljena in oddaje* na živila v cenah ne morejo padati.
Lastniki lokalov so primorani vsled dejstva, da jim pobere davkarija skoro vso vplačano najemnino, dvigati jo na tako višino, da najemniki kar obupavajo in vse te ogromne režije morajo iti v kalkulacijo predmetov, s katerimi se obrtnik peča, pa bodisi potem prehrana ali nočen j e tujcev.
Za odpravo vseh teh vzrokov dragi* nje ni najti v celem načrtu tega zakona najmanjše misli, zato izjavljamo, da je brutalen, nepremišljen, enostranski, pri* jemlje položaj le za lase, namesto da bi ga krepko spodbijal pod noge.
Kakor smo že v začetku izjavili, so zborovalci pri zaslišanju čitanja členov
20.,	21. in 22. takoj ogorčeno odklanjali vsako nadaljno razmišljanje O tem pro* jektu, ter kategorično naglašali, da njega sestavitelj ustave za kraljevino SHS niti čital ni, ker sicer bi moral vedeti, da uživamo Slovenci po ustavi kot lojalni in zvesti državljani popolno zaščito svo* bode vesti, lastnine in premoženja in da si bomo znali ta prava tudi ščititi.
Niti vojska nam ni nasilnim potom rekvirirala naših lastnin, naših obrato* vališč, s tem zakonom pa se hoče uvesti obsurdni boljševizem, poseganje v pri*
vatno lastnino in rekvizicije. Protestira* mo najodločneje proti takim poskusom in hočemo kot svobodni in zaščiteni dr* žavljani naše, zakonitim potom nam do* deljene pravice prosto, pošteno in svo* bodno izvrševati, zadostiti zahtevam za* konitih državnih dajatev, braniti pa nam zajamčene pravice do skrajnosti in od* klanjamo v tem pogledu slehrno nasil* nost.
Minister socijalne politike naj skrbi v dosego vzdržnejših razmer med naro* dom z odpravo prej navedenih funda* mentalnih vzrokov draginje, pa bo uspeh popolen. Projekt pa, kakršen je bil ta, naj se niti ne popravlja, tem manj pa predloži v sklepanje skupščini, kajti tak mora razdreti vse spoštovanje in ugled do oblastev, vzbuditi splošno nevoljo in nam omajati državljansko lojalnost.*
Gabrijel Thaler.
Iz Železnikov nam je došla tužna vest, da je ondi preminul dne 21. marca t. 1. ob 10. zvečer ustanovitelj in dolgo* letni načelnik tamošnje gostilničarske zadruge, posestnik, trgovec, gostilničar, občinski svetovalec, odbornik Sokola, gasilnega društva, Planinskega dfttštva in član mnogih dobrotvornih ustanov in naprav. Vest nas je tembolj iznenadila in užalostila, ker smo imeli v njem enega najbolj koncilijantnih in marljivih so* trudnikov in najboljšega sobojevnika v zagovarjanju pravic gostilničarske obrti. Njegova skrb v izvrševanju prevzetih dolžnosti je bila hvalevredna in narav* nost trgovsko točna.
Velecenjeni rodbini izrekamo tem potom svoje najodkritosrčnejše globoko sožalje.
V naših vrstah ostane ljubeznjivemu možu trajen spomin.
Si
Ho
a
O
Ml
A
i
A/
M
m
Dobra vina, domačo šunko, salame	Priporoča	se najstarejša slovenska ple-
skarska in ličarska delavnica
3van Jricdj Dunajska cesta 16
v	a	L Delo solidno. Cene zmerne,
v Stepanji vasi J(a flanirjn.^^ Strokovna izvršitev gost, stolov in miz.
'  — -	'
kranjske klobase priporoča gostilna
3van Bricelj
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarni, Ljubljana Slovenija.
Gl
1
jjjjgjgl tetam gjBfgjt noja, »navite iti
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča :
sodavico, pokalice, naravni malinov in cltronov sok, nadalje Izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno cltronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
n i. m
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hrvatskHitn Štajerskih vinskih goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
„c7ribuna“ J. <33. C.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles In šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo frankol
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec,
Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec, GiesshUbelsko slatino. Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo, Gubersko Srebernico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina.
S
M
K
H
K
H
n
3
M
H
K
K
H
H
jj
Ceniki na razpolago I
1886 Ustanovljeno leta 1886
Jie pozabite, da $te kupili in tudi fe dane$ popite najbolje in najceneje vsakovrstno manufa^turno blago, posebno priporočljivo ženinom in nevestam v trgovini
kriten 5avnil(,fMni£H«
¥L
m
$
%
%
Mit Zrini
pekarija, slaščičarna in kavama
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
#	
&	
&	
m	5 m
/J* & $	v i
9«	a 5
'0	|
Ml m	■ ■ ■
w m	■ s i
N> *	:
S 0 O E
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po na j nižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cone zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franio Repič
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
Z v?emi v Špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseb vrst namiznimi in buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINHEH, Ljubi j? na, vogal St. Petra ceste la Resljeve ceste.
= Vtlmraiaraa ta kavo s olaktrl&nlm obratom. =====	—■	Zaloga mineralnih vod. =====
I
Delniška pivovarna Laško
marčno
pivo
priporoča svoje
eksportni ležak
temno Porter-
pivo
Pivovarna »UNION« v Ljubljani
(Spodnja Slika)
priporoča svoje izborne izdelke, kakort
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
DoW se tudi tropin« In sladno cimo, U so kot ilvlnska krma lelo priporočljive.
Zaloga Detla, porcelana Id mtlllk
Fr.Kollmann
v £jnbljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjein pri večji naročbi
izdatno tallui a en«.
Vinska trgovina m reitavradja
Peter Stepic
SpodDia Slika itev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, gorišklh, Istrskih In Štajerskih vinskih goric. Telefon it. 88S.
| ZALOGOI
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
Ne kupite preje nobenega šivalnega stroja, dokler ne ogledate in preizkusite
JOSIPA PETELINCA
Na malo! strojev znamke Na veliko!
Gritzner, Adler, Phoniks
ter najboljše švicarske pletilne stroje "DUBIED" nadomestne dele, čolničke, igle za vse sisteme, pneumatiko, dele za kolesa, olje itd. Večletna garancija!	Delavnica na razpolago !
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaški Tempel vrelec, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo In razne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode>
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno 1888.	Točna	postrežba	1
TovariSi. ioni! v m 11!
Minili II Sil!
gostilničarske zadruge v UabUanI
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno xa vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz LjubUane plačajo 1 Din.  :  z dežele 4 Din. =— ■ . __
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I
Z A MAŠK f
GGiEEGDHGDCIlCilGHIIilESH
te
ca
ca
□
Hotno vloi čistiti In trpko ter prekislo omilili je zelo enostavno! B
V zalogi imamo špecijelno francosko želatino „LAINIi“ tvrdke Clermont & Quigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno |jD navodUo.	G1 a v n a z a 1 o g a :	Zahtevajte	cene!	□
["1	Drogerija	„SANITAS“,	Celje	in Ljubljana.	jjj-j
ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOHP.
LJUBLJANA.
A. & L Skaberne
Nestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 10.
*	.	V	.
Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati izbiri, dalje pralno blago za bluze, predpasnike in domače obleke. Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre, kakor
tudi garniture.
Posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradel za žimnice in blazine, nanklng za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, voine in svile. — Različni beli (n barvasti namizni
prti, platnene brisače i. t. d.
Črno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje.
Vsakovrstni šifoni, batisti in ceflrji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste.
Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Izdaja m zalaga Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Za »Nair. tiskamo: Fr. Jezeršek.