»Uro*, JMrt»k inanloto uhaja in vli.. t -M .1. -uurn l-rpr pfttiljanta na lom la »-.f 1*1« — k. ra pol Ulit . . 4 ., — ,, n frtrt lata . 1 .. ;n ,. ro po»ti li tlt Wto 10 gl. - k. i* pol IfU o „ ,, ix fftrt l*t» ? ., LU ,. Vredntftvo in oi>raTiii»tf< jo u* stolnom IrgulDom-platz) hU. it. ITD. SLOVENSKI NAROD Št. 123. V Mariboru 1^. oktobra 1869. Tečaj 11 V Ljubljani, 17. okt. Sentpetersko predmestje slovenskim poslancem v Gradcu izreka izkreno zalivalo in priporočajo jih ljubljanskim poslancem v izgled kliče: Živela zedinjena Slovenija! V Ljubljani 17. okt. Gromovito slavo kliče več ljubljanskih Slovencev dru. Vošnjaku, Hermanu in soboriteljem zarad neprestrašenega postopanja glede" zedinjene Slovenije v štirskem dež. zboru, in ob enem izreka željo, da bi jih posnemal tudi dež. zbor kranjski štirski poslanci! Živeli njih volilci! Živeli! HPaf»lpO»r«lIni KlflV NflVndll ** k° J° rainister Prcd '21 ,eti rekel državnemu zboru, da on zdaj ne more LUicgiaim niće9ar več 8toritj kakor ćakatji kako s„, :-!?0jovinft (lela|a sami, ob 8ebi!. V očigled takim očitnim spovedim in od take strani izrečen im je menda g. Kaiserfeld že sam obupal nad slogo med ustavno stranko, in ustavna stranka bi tem bolj potrebovala previdnosti, ktero jej Kaivi 1'eld priporoča. Kolika j« bila dozdaj politična previdnost te stranke, vidi so najboljo na vspebu njenega vladanja in politikovanja: avstrijsko zadeve so bolj zmedeno kakor kedaj in nemška stranka ni stala nikdar na tako slabih nogah kakor ta trenotek. G Kaiseifeld sam nam je ka/al v omenjenem govoru neizmerno malo previdnosti. Ako on zdaj, ko ie bole celo njegovi nekdanji zavezniki in častitelji a la „Prcsseu pobogati in sprijazniti s Čehi in njih tirjatvami, noče vedeti najmanje trohico o češkem pravu in češki samostojnosti; ako on za gališko vprašanjo nima dnuega odgovora, kakor obnošeno Živela zedinjena Slovenija !> burke z ruskim medvedom, ako on federalizmu vso prihodnost odreka samo Slovenska družba. |z"to. kw mu je že beseda »ama zoperna: potem je Kaisorfeldova politična Iz Gradca 17. okt. I previdnost podobna previdnosti tiča strucn, ki svojo glavo v pesek zarije, ko ,,. , , . . i /-t j i i ' . I se mu nevarnost preveč približa, podobna previdnosti otroka, ki si oči ?n. Mi slovanski študentje v Gradcu zlagaje se s postopanjem |krije , 9V0Jjmi roćicam. kader ga >trahof. obletuj(>jo ^ ( ^ * g [previdnostjo, taka je tudi s zmernostjo, ktera bi mogla ustavno stranko šo jvešiti. Ne bomo se pri tej lastnosti dalje mudili dokazovajo, da jo u«tavo-verneži sploh nimajo, pokazali bomo svojim bralcem lo na deželni zbor kranjski, kjer so ustavoljubneži tako vedo, da je začel celo ustavozvesti Svetce dvomiti nad ustavovernežev pametjo in kjer poslanec Kromer s pestmi bijo ob poslansko mizo in svoja pisanja divje po zbornici razstila, ker slovenska večina noče tako plesati, kakor bi jej on rad godel. Zakaj vse to pod napisom „slovensko vprašanjo" razlagamo? Iz dobrih razlogov! Zato, da pokažemo, da ustavovernn stranka nima več tistih pogojev, od kterih eden njenih prvih mož odvisno dela eksistenco te stranke In k nj nas slabo stanje to stranko toliko briga? Vse! Ta stranka jo na mogočni ministerski stol posadila Giskro in Ilerbsla. ki sta iz 20letue borbe proti Cehom vso svojo strast proti Slovanom presadila v vladne kroge. Čutili smo jo često! Ta stranka nam je iz ust vladnega komisarja Neubaura v Gradcu naravnost, povedala, da sedanja vlada noče nič storiti glede ravnopravnosti na slovenskem Štirskem, ona nam je po g. Ncubauru „obljubila", da no misli izpolniti želj slovenskih glede zedinjenja, marveč da jim bodo odločno nasprotovala, ker je po njeni sodbi slovenska tirjatev „pro-tiustavna." Ta stranka nam je povsod klicala nasproti svoj B,IamaisB (nikdar), kjer smo svoj glas povzdigovali, povsod nas jo pobijala: v državnem zboru,' po deželnih zborih, v svojih shodih in časnikih, v postavodaji, v administraciji, celo pred sodnjim stolom, in njena ošabnost je bila že postala tolika, da je kakor znano \Vaser nedavno surovo silo klical na vse našo gibanje. Ta stranka so zdaj pogublja, njeni dnevi so šteti, to priznava ves svet. A že umirajo hočo nas seboj potegniti v mrzli grob. Kdor jo zadnjo čase količkaj pozorno bral nemško časopisje, pogosto jo našel glas, ki je klical k spravi s Čehi, s Poljaki; glas ki jo oznanjal, da so bliža federalizem, a skoraj povsod je našel tudi staro sovraštvo Nemca proti Slovencu, staro željo obdržati na naših prsih onemagujočo železno roko nemško. Neusmiljeno bero „Presse" levite svojim rojakom, a priganjaj« k spravi s Čebi, zagovarja to spravo posebno s tem, da bi se utegnili tudi So Slovenci oglasiti, ko bi so M. NVomia, SOStvalec A. Soter, od-U daljo obotavljalo s Čehi. Iz Dunaja dobro oskrbovana „A Allg. Ztg." že I vidi, da pride v Avstrijo federalizem, a se ob enem tolaži s tem, da bo zmeren federalizem popolnoma zadušil „umetno cvetlico, kraljestvo Slovenijo." Dunajski „Fremdcnblatf" priznava, da bi imela zedinjena Slovenija vso pogoje zdravega obstanka : „Okolo ubogo Kranjsko bi so ovijal dragi biser južnoštirski, koroški, isterski, goriški in tržaški. Slovenci bi na enkrat j vse imeli, kar potrebuje dobro vrejena država, ki hoče stati na lastnih nogah: i lepo okroženo oblastje, naravne meje, železnice, lepo reke in cesto porokah, Jcelo morje z mestom, ktero trguje z vsem svetom. To so res upanja, ki so I vabljiva in mi se no čudimo, če se slovenskim Voditeljem želje vzbujajo po I vseh teh lepotijah." In vendar imenuje omenjeni list slovenske tirjatve _ Inezramno. Res neniškutarski napuh more komaj dalje segati I Najprvo dokazati, kako lepa in V sebi opravičena bi bila zedinjena Slovenija, potem pa kar naravnost zatelebiti nam vrata pred nosom. Nemci so se pao iz zgodovine malo naučili, naj manj pa biti nam pravičnim. Vprašanje jo le, ali smo Slovenci bridko šolo zgodovine z boljnim vspehOfri obiskavali in ali bomo vedeli porabiti v svojo korist trenotek, ko se jo začela našim zatirateljem njih „knuta" v rokah prelamljati. Dolgoletni naši tlnčitelji so na koncu s svojo latinščino. Morebiti bi bilo prav vzgledno, ko bi jim hoteli mi zdni ponujati še desno lice, ker so nas do zdaj tako neusmiljeno bili na lovo. Gotovo pa bi bilo to škodljivo in v politiki odločujo matematična korist. Če jo bila kedaj ugodna doba našim tirjatvam, gotovo jo najugodnejša sedanja. Torej je neobhodno potrebno, da za časa sestavimo svoj račun, da formuliramo S!ojo tirjatve, kajti ako bi sprememba, kteie imamo v Avstriji za gotovo v kratkem pričakovati, zopet nas našla nepripravljene, nesložne, ako bi kakor nore device brez olja v latupah hoteli pričakovati ženina: brez nas bi so delili talenti, brez nas bi likvidirala nemškutarija, z nova bi si zaprli vrata v boljšo prihodnost Torej odprite roke, sestavite račun: olja v lampo! slovenskih poslancev v štirskem deželnem zboru, milujemo, da jim od nemške veČine ni Časti, kakoršna ima biti zastopnikom našega ljudstva in njegovih svetih pravic, in jim kličemo gromovito : Živeli J Iz Žavca 14. okt. [Izv. dop.J' Slovenska interpelacija stavljena dne 11. oktb. v štajerskemu deželnem zboru je zdaj ostala glas vpijočega V puščavi ali skoro pride čas, da se bodo tudi Slovencem vrata pravice odprla. Tedaj le pogumno naprej vrli slovenski poslanci, koliko sovraštva od druge strani, toliko hvaležnosti si pridobite od lastnega naroda. Brez boja ni zmage. Živeli Thtfci boritelji! Živela Slovenija! Občinski odbor žavskega trga. Anton Žuža, župan. Vinko Janič, obč. svt. August Senica, obč. svt. .lože Žigon, obč. odb. Joža Recher, obč. odb. France Ilobleg. France Peško, obč. tajnik. V Mozirji 15 okt. [Izv. dop.] Gromovita slava Vam, vrli slovenski poslanci štajerskega dež. zbora, ki se moško in pogumno potegujete za Slovence proti surovini napadom nemške stranke ! Jože Lipold. Tone Goričar. Janez Stular. Na Laškem 17. okt. [Izv. dop.] Narodnjaki v Laškem trgu in v okolici kličejo enoglasno: Slava g. dru. Vošnjaku ino soboriteljem ! Živeli naši hrabri poslanci! Pri sv. Krištofu poleg Laškega, 17. okt. [Izv. dop.] V imenu norodnih občanov županije sv. Krištofa, poleg Laškega trga, izrekamo našim neustrašljivim poslancem v graškem deželnem zboru, kteri se posebno zraven drugih pravic slovenskega naroda, za zedinjeno Slovenijo potegujejo, iskreno zahvalo. Slava našim poslancem ! J. KačiČ, župan, bomik. Žnidaržič. V Rečici 20. okt. [Izv. dop.J Živeli štajerski slovenski poslanci ! Krohot, s kojim Vas nasprotna stranke zaničuje, tudi nam v srce sega. „Kogar v srce to ne peče, v temu naša krv ne teče." Anton J e r a j, v imenu več rodoljubov. Slovensko vprašanje. v „ Vprašanje glede neposrednih volitev jo spravilo ustavo in ustavno stranko v veliko zadrego ; ako so hočemo iz njo brez škode za-so in za ustavo izkopati, potem nam bo treba sloge, pa tudi previdnosti in zmernosti." Tako je — komaj je tega teden dni — v graškem zboru govoril predsednik poslansko zbornice dunajske, g. Morio Kaiserfeld in ob enem z onim cinizmom, o kterem je rekel nedavno umrli slavni francoski odvetnik I3erryer. da je nnjgrji med vsemi — s cinizmom renegatstva mlatil po slovenstvu in federalizmu. Včeraj pa smo že brali v dunajskem nemškem časniku, da ustavno stranko sploh nikdar ni bilo, in da se io o njej sanjalo samo nektorim možem pri njih vredniških ali pisarniških mizah. In stara „l'resse", ki jo toliko časa hodila po suhem in mokrem z ustavoverneži, naravnost pravi, da sedaj v Avstriji vlada federalizem anarhije in da minister-stvo nikakor ni kos vkrotiti moči, ki so silneje in silneje združujejo proti decemborskemu silovadju. Isto staro „Presse" slišimo na koncu dolgega članka, v kterem premišljuje, ali in kako bi se mogla napraviti poštena sprawi s Čehi, zdihovati: „Ali smo ros zopet v onem obupnem stanji, kakor takrat, Interpelacija š tir h k i h slovenskih poslancev v »t irske m K bo ril. (Konec.) Naj stanuje kteri narod na majhnem a i velikem prostorji, nastaja mu že iz tega, da živi, moraličnn dolžnost in pravica iskati si pogojev, pod kterimi bo mogel živeti, ohraniti in razvijati se; državi pak, ki obstaja le zarad svojih prebivalcev, narašča ravno tako dolžnost svoje prebivalce braniti in njim dajati omenjene pogoje. Država, ki bi tega no hotela ali ne mogla, zgubila je moralićno pravico še dalje obstajati. Dežel ne reprezentuje remljišče, ampak narod, ki na zemljiščih živi; tako tudi mi štirski Slovenci nismo samo stvar, ampak osebno individualnosti. Torej ne moremo priznati nemški večini, da bi ,imela lastninske pravico do nas in do oblastja, na kterem živimo, tudi ne moremo dopuščati, da bi nas ona v narodnih vprašanjih nadvladala, ali da bi nam smela ona dopuščati, kader so bomo hoteli ločiti iz sedanjo deželne zveze. Politično individualnost vojvodino štirsko reprezentuje oblastnijsko in vladarsko pravo deželnega vladarja. Mi so imamo samo do njega obračati. Ako so on sklada z ljudstvom, ktero se hoče ločiti, potem ima omenjena sprememba vso svojo pravno podlago. Razdelitev deželnega premoženja potem iz tega samo ob sebi izvira. Lo premislimo, da so se že često v Avstriji provincijo razločevale in združovale, in da to ni nikakor kaj novega. Tako so vladni krogi že sami iz narodnih obzirov premišljevali o ločitvi laško-tirolskegu oblastja od severne Tiroljske, vzhodno od zapadne Galicijo; srbska vojvodina in knježevina erdeljska so je utelesila Oger-ski. kar so ustavno nikakor ne da opravičevati; ravno zdaj se razpolaga z vojaško granico; celo državo so v dva polovici razdelili. Ako še premislimo, kako nemška stranka skoraj brezvestno prezira historične pravice dežel in kronovin in jih razbija v golo vladne oddelko (regierungs-depar-tements) ne obotvaljaje se spremeniti vse razmero in naprave: potem imajo Nemci malo pravico sklicnvati se nam nasproti na historično pravo, ktero sicer povsod taje, in ktero glede nas ni pravo ampak historična krivica, in ravno tako malo pravico imajo od nas tirjati, da mora ta krivica vekomaj obstajati. Poleg vsega tega bi združenje vseh Slovencev v narodno in politično celoto skrajšalo in pocenilo upravo, odpravilo bi se hujskanje ter ovajanje med raznimi narodi in ovire svobode, in našo gibanju pospešilo bi pomiije, kterega vsi tako zelo žele, kajti ljudstva že lažo prenašajo absolutizem vlade, kakor pa despotizem druzega naroda. Pomisliti jo na dalje, da se more država ohraniti i:i močna postati le na podlagi enakih pravic za vse, na podlagi municipalne avtonomije; pomisliti je, da so bolj in bolj spoznava in tirja, ka je federativni preustroj Avstrijo edino mogoča, drž vi in narodom edino koristna državna osnova, kajti celota se ojači, ako so ojačijo deli in federalizem je do zdaj poinenjul le državno enoto, centralizem pa v svojih zadnjih namenih le razdeljevanje državo in ako se še pomisli, da federalistična osnova tirja večjih deželnih in ljudskih skupin, potem se mora prizuati, ka tirja državna korist, in čast Nemcev, da so ustreže našim željam, oko nočejo Nemci tudi v prihodnje na so nakladati sumnje, da so nepravični in da hote Slovane tudi za naprej ovirati v svobodnem mišljenji, svobodnem življenji in napredku in da hote dosedanje razkosanj« slovenskega naroda v (i zase nezmožnih delov samo zato še daljo ohraniti, da bi mogli Slovence tem laže zatirati. Zatorej poprašamo slavno vlado : (Sledi obširno razpeljano vprašanje: 1. ali bi hotela vlada Nj. veli -čaostvu predložiti prošnjo, da hi so osnovala zedinjena Slovenija, in 2. kaj hoče vlada storiti, da resnica postane slovenska ravnopravnost in zakaj do-zdaj v tej zadevi še ni nič storila). Iz deželnih /borov. I>ež«>lni zbor kranjski. (Trinajsta seja 13. okt) Prebere in potrdi se slovenski in nemški protokol. Dr. Savinscheg naznanja predlog, naj se potegne deželni zbor za staro pravice, ktero ima dežela do Žumberske, zdaj razpuščene granice. Izroči so ustavnemu odseku. O postavi, v kterem jeziku naj se razglašajo postave na Kranjskem , poroča v imenu ustavnega odbora dr. Costn. Postava zaukazuje, da so to zgodi v slovenskem in nemškem jeziku, ki sta oba enako polnoverna. Ustavni odbor nasvetuje: 1. priložena postava naj so potrdi; 2. deželnemu odboru se naloži: a) da so po primernem potu prosi za najvišo potrditev te postave; h) da vprihodnjič predloži vse načrto postav v slovenskem in nemškem jeziku; c) da naprosi o. kr. vlado , da tudi ona vprihodnjo vladno predloge postav predloži deželnemu zboru v slovenskem in nemškem jeziku. Kromer bo spotdika nad stavkom, ki je bil v poročilu deželnega odbora o tej zadevi, in ki si je glasil: „Deželni odbor pripozna sicer popolnoma, da je pravi deželni jezik na Kranjskem slovenski (knkor na primer na doljnem Avstrijskem nemški, da8iravno tam po uradnih sporočilih 13.200 Čehov in 7200 Hrvatov prebiva.) ali glede na to, da so v našej deželi vendar tudi nemške občine najdejo, in ker so deželni odbor strogo drži načel ravnoi ravnosti in onih pravic, ki je ima vsaka občina, da se postave in ukazi v je/.iku, ki ga govori, razglašujejo, je deželni odbor teh misli, naj bi slavni deželni zbor, naslednji obsežek nacrtanih postav odobriti blagovolil." Nemški jezik je našol zopet v gospod Kromerji zagovornika, ki je pravil neko čudno dogodbo o slovenskem dijaku ki je pri učenji ptujih jezikov popolnoma pozabil svojega materinega, čemu g. Kromer take prazne storije dež. zboru pripoveduje, res ne vemo, pač škoda za dragi čas. Ni da ga rabi tudi deželni odbor za uradnega, ter protestuje zoper to. da bi se z nemškim jezikom ravnalo kakor s popelko : (Aschenbrodel.) Dr. Zarnik : Neugodno jo govoriti o tej reči, kajti nasprotna stran sama jo pritrdila načelu ravnopravnosti v posvetovanji to postave. Kromerjeva čudna povest bi še v orientalskih pravljicah ne bila verjetna. Mi nismo še pozabili pri nemškem jeziku svojega slovenskega, temu jo živa priča naša zbornica. Že zdaj vlada slovenski jezik v njej in postati mora. ako Bog da in sreča junačka izključi vi parlamentarni jezik, kakor je v Zagrebu hrvaški. Smešen je razloč« k, ki sedela med kranjskim in slovenskim jezikom, pričajo nain to Valvasor, Dalmatin, Trubar in drugi stareji pisatelji slovenski. Škoda bi bilo o tem zgubljati besede. Nemškega jezika vlada jo historično nepravo. Kromor je omenil da vsak kmet. ki nekaj nemškega ume, se rad pohaha s tem. Zakaj je to? Za to, ker dobro ve, da pri sedanjih razmerah šo uradni sluga . ali pri vojakih „frajtar" no more postati brez nemščine. Pri Flamancib najdemo ravno iste razmere. Deželni odbor je iu le eno leto naroden v večini, vpeljal In on tudi slovenski jezik za uradni. Naša narodna zavednost, naša navdušenost za pravico naroda, varovale nas bodete germanizacijo. Kulturno važnost nemškemu jeziku nikdo no odreka, tudi na Švicarskem je francoski jezik povsod zuan, vendar ni tam te nevarnosti, da bi se nefrancoski Švicarji pofrancozili. Kulturni jeziki bodo vedno imeli svoj vpljiv, in temu so tudi mi no bomo protivili, vendar pa so tudi pri tem gotovn meje. V javnosti, v uradih in iolah pa zahtevamo pravico svojemu jeziku. Sporočilo finančnega odseka o proliininaru domestikalnega fonda za I. 1870 se potrdi. Po nasvetu tega odseka se dovoli prošnja uradnikov deželno blagajnice, da se jim vrnejo službene kavcije. Dr. Razlag utemeljuje svoj nasvet zarad vzajemne zavarovalnica za kranjsko deželo za poslopja in premakljivo blago zoper škodo ognja. Pri društvu v Gradcu plačiijo se 30—80 kr. od 100 gobi. Pri drugih društvih, ki gredo le na dobiček, plačuje se še več. Če bi so napravila deželna zavarovalnica na podlagi vzajemnosti, bilo bi zavarovanje veliko bolj po ceni, kar bi posebno na korist bilo malim gospodarjem, kterim je zdaj težavno ali celo nemogočo dovoljno zavarovati svoja posestva. Naj tedaj dež. zbor sklene: Deželnemu odboru se nalaga ustanovitev splošne tako vznjernne deželno zavarovalnico v pretres vzeti, ter dotične predlogo dež. zboru v prihodujem zasedanji staviti. Ta predlog se izroči gospodarskemu odseku. Dr. Zamik utemeljuje svoj predlog za stalno prestrojenje ljubljanske bolnice. Potreba se kaže iz dvojnega stališča, prvič kar so tiče sistema vse uravnave. Mnogo zavir za ročno ravnanje izvira odtod, da je združena administracija z zdravniškim ravnateljstvom. Ravnatelj ima le častno službo, za ktero dobiva majhno plačo. Administracija naj se zedini s službo primarja. Zdravilstvo za ženske naj bi se po odpravlioni najdenišnic zedinilo, norišče naj se samostojno prostruji, ker jo za celo stoletjo zaostalo. Kar se tiče plač jo druga stran, iu te so res tako majhne, dajo skoraj mali škandal, Sckundarij ima 315 gl. in Stanovanje J Iu vendar jo medicinično studiranje najdražji. Primaljom naj se tudi plače povišajo in remuueracije potem odpadejo. Treba je stalnega prestrojenja , ker sedanjo naredbe so le provizorične. Ta predlog se izroči ustavnemu odseku. Prošnja društva za podporo bolnih dijakov na Dunaji se reši s tem, da se pooblasti dež. odbor, da sinoiz domcstikalnega tonda plačati letni donesek za potrebne kranjske dijako. Peticija g. krčim-uja Lenčka in družnikov zoper tirja te v d.v plačajo zastarelo vžilne davke, se izroči deželni vladi, da jo vzamo v pretres. Peticija 36 Razdira nov zarad gozdnih zadev se izroči dež. odboru, da jo vrne prosilcem. Dr. Bleivveia bere sporočilo deželnega odbora o porodnišnici ia nnjdenišniei ljubljanski. Glede na silne stroške sklenilo se jo že lani, da se najdenišnica opusti. Tudi v Lincu se je opustila najdenišnica brez da bi se bili zapazili podobni nasledki. Deželni odbor tedaj stavi sledeče predloge: 1. Najdenišnica v Ljubljani prestane 1, julija leta 1870., to je, s 1. julijem 1870. leta se noben otrok ne vzame več v najdenišnico ljubljansko. 2. Najdenci, ki so zdaj v deželui oskrbi in kteri pridojo do konca julija 1870. leta v ljubljansko najdenišnico, ostanejo v deželni oskrbi po pravilih zdaj še veljavnih. 3. Zarad tega, da ostane porodnišnica iu učilnica za babico, stopijo 1. julija 1870. leta sledeče določbe v veljavo: a) noseče ženske se v ljubljansko porodnišnico jemljejo žo po preteku 8 meseca nosečnosti, in smejo, da-si tudi niso bolne, ostati v njej šo 4 tedno po porodu, ako za to prosijo; potem pa morajo z otrokom vred zapustiti porodnišnico , b) v porodnišnico so jemljejo neomožono nosečo ženske, pa tudi omožene, ako za to prosijo in jim vodstvo deželne dobrotno napravo vstop dovoli; c) vsakaženska, ktora hoče v porodnišnico brezplačno na stroške deželne vzeta hiti, mora z veljavnim ubožniin listom izkazati uboštvo svojo in se zavezati, da služi za poduk šolski, in ako bi treba bilo, za dojenico (amo); d) odločbe zarad tega, koliko na dan plača ženska, ktera proti plačilu iščo sprejema v porodnišnico , ostanejo take, knkor so bile do zdaj, in tako tudi ostanejo vprihodnjo predpisi o tem, kar se tiče varstva skrivnosti njihove nosečnosti in njihovega poroda. 4. C. k. ministerstvo notranjih oprav so nnprosi, da prihodnjemu državnemu zboru predlaga premembo državne postavo od 29. februarja leta 1868. o tem, da deželni zakladi tacih dežel, v kterih ni najdenšnjic, niso dolžni plačila /a najdence (findelgebuhren) odrajtovati vnanjim najdenišnicaro, temuč da plačajo le stroške za ženske svojo dežele, ako bo revne . dokler so v porodnišnici bile. 5. Ti sklepi se naznanijo e. k. deželni vladi. Dr. Kaltencgger: Ne pomagamo si dosti, dokler se točka 4. ne vres-niči, stroški za najdenca TjO--pri nas so 20 gld. v Trstu 44 gld. Vreli bodo tedaj v Trst in še škodo bi utegnila trpeti dežela. Naj se tedaj ta stvar izroči finančnemu odseku v resno pretresovanje , kteri so lebko zcdini z ustavnim pri prevdarjanji dr. Zarnikovega predloga. Po kratkem posvetova. ji se pridruži iporoČRViilec dr. Bleivveis temu predlogu, ki ga tudi večina potrdi. Peticija občine Velika dolina, da bi ostala pod krško sodoijo, se bode podpirala pri ministerstvu. Dr. Znrnik utemeljuje svoj predlog, ki se glasi: 1. Izkliučivi uradni jezik pri vseh uradu jah dež. odboru kranjskemu podčinjenih je od 1. januarja 1870. 1. počenši jezik slovenski. 2. Izvršitev tega sklepa se naloži dež. odboru. Očital nam jo g. Kromer, da nismo vpeljali še slovenskega jezika. Le tako bomo dosegli kaj od vlade, ako svoj jezik najprve sami za uradni vpeljemo, da se vlada ne bo mogla izgovarjati, da ni zmožen. Nemščina so nasproti nemškim strankam no bo izključevala, ravnopravnost se ne bo žalila. Naš jezik ni nikjer imel svojo pravice v uraduijab, akoprain je deželni predsednik Oonrad v znanem razglasu po Janških dogodbah i rekel: „Vaš jezik je v urad ni jo vpeljan." Jaz ne poznam ni ene take uradnije. (Dobro). Birokracija je povsod najveća nasprotnica narodnega razvoja, to nam kažejo na Štajarskem nekteri trgi, kjer ni nobene uradnije, tudi ni nobenega neruškutarja. (Dobro.) če bodo naši uradniki slovenski uradovali, gotovo ne bode pod tem trpela nemška kultura! kader dosežemo svoje pravice, takrat še le bo nemška kultura napredovala, ker ne bo več političnega sovraštva. Glejmo na Laško : Morte ai tedeschi (smrt Nemcem) je b.lo na dnevnem redu, zdaj tam tega ni, na mirnem potu so razširja tudi nemška znanost. Naš boj gre na kulturno zvezo, toda brez. političnega tlačenja. Glejmo Magjare: Svab bila je nar buja psovka, zdaj jo tudi tam drugače. Germanizacija ali samo kulturni vpljiv nemščine, to ni enako. Gotovo ne koristi nemški kulturi čisto nič, čo kak nvskultant po starih „šimcljinh" nemško uraduje 1 (veselost.) Rekli so mi vsi uradniki deželnega odbora, da so zmožni uradovati po slovenski, da to mora biti, pa ko bi tudi ne bili, predlagal hi bil vendar,kar sem, ker ne manjkalo bi se sposobnih ljudi za tako službe. Dokazimo dejansko, da so da rabiti naš jezik vseskozi za urad-noga in odrežimo vladi izgovor. Naš jezik jo gotovo toliko olikan kot je bil hrvaški L 1860, ko se je vpeljal v vso uradnije. Ko so naši uradniki navadijo, protestirali bodo sami zoper tuj jezik. Predlog so i/.roči ustavnemu odseku. Dr. Bleiweis utomeljejujc svoj predlog zarad učnega jezika v ljudskih in v šolah za učiteljske pripravnike, ki naj bode slovenski, samo v nemških občinah na Kočevskem in v Weisenfelsii nemški. Na l.iuh'janski normalki naj se napravijo, če bo treba, za Nemce nemški paralelni razredi. — Tretjo leto žo koledujemo s to postavo in vlada jo je odvrgla z ozirom na § l!t. Utrakviztnu se je očitalo, da ni praktičen, vendar jaz ne pritrdim tem nagonom. O toj stvari ni treba dolgo govoriti, ker je že na vse strani pretresana bila. Izroči se šolskemu odseku in potem so seja sklene. le praznim stenam. Vest mu očita, da nima več pravice sedeti na stolu dež. zastopa, ako ima le še malo iskrico časti v sebi. Liberalni mestni odbor pa vendar jako dobro skrbi zanj. Kakor Dežman, tako ima tudi on od mesta plačano stražo. Od desete uro /.vi čer do treh zjutraj mora stati policaj pod tistim oknom Maličeve hiše, kjer biva veleslavni „hofrath" Cene Klun. V veeerajšni seji je čul marsikakd resnično o značajnosti nekterih poslancev, a nisogenil, akonuno ie maja njegOl sosed De/man zaničljivo posmehoval. Čo bi imel dež. zbor pravico tuli nezuačajne poslance izobčiti iz. svoje srede, bi se jim Dr. Klun privabi v zbornico sko/ dimnik nazaj. Seveda samo on. Iz Celja, 16. okt. [Izv. dop J Kakor znano, prevzela jo naša občina glavno šolo v svoje preskrbljonjo. l/.ined J do,danjih učiteljev je pri volitvi obveljal samo eden, namreč tisti, ki so piše s časa Tribnik. včasi pa Trieb-nigg, tisti gospod, ki je s verf.i9ungsklobuk.on na glivi taktiral pevcem celjske kazine, ko so pozdravljali prišedše tujo vcrfasungsfrajndlarje . ki je pa ravno tako bil član čitalnice o prejšnjih časih. Drugi trije so šli. Izmed novih je eden g. Tisch rojen Nemec, ki no urno ne besedice slovenske. Pa bode bnjo podučeval v tretjem razredu. Svet se sicer čudi pa pri nemškutarjih jo vso mogoče. Okrožnica občinskih očetov na učitelje zapoveduje skoz in skoz rabiti nemščino pri podučevaiiji, še celo veroučje so ne sme, kakor dozdaj , slovenskim otrokom razlagati po domače. To je prvi čin občinskega odbora lastran šole. Šolo v Celji obiskujejo ne samo otroci meščanski, ampak tudi otroci okolico Celjske, v tretji in četrti razred pa tudi prihajajo od daleč. Jaz. o celjskih odbornikih ne bom spregovoril besedice. Kajti , kako bi se moglo od ljudi kaj druzega pričakovati, kterih pamet no sega dulje, kakor njihov nos. S takimi ljudmi govoriti bi no bilo drugo, kakor--bisere metati. Zdaj se je pokazalo, kaj zna postati najsvetejša ustava v rokah zagrizenega nemškutarskega duševnega filistorstva O šolskem jeziku govoriti pristaja tudi okrajnemu šolskemu svetu. Videli bomo, kaj bode njegova večina k temu porek! •>. Mi sicer znamo , da je tudi ta nemškutarska, vendar moramo misliti . ka pokažo več zdravega umn in znanja v tej stvari; ako smo so pa tudi o svetovalstvu zmotili, nam ne ostauo nobeno drugu sredstvo , kakor napraviti po okoličnib trgih iu većih šolskih občinah glavne šole. Tje 9e naj pošiljajo otroci v šolo iu zanjo naj plačujejo male preklade vse občine, ktere tje učence pošiljajo. Tudi na teh glavnih šolah naj se dado nemščini primeren prostor, pa svojih otrok duševno vbijati ne bomo pustili. Boljo je plačati za svojega otroka nekaj grofov več, kakor pošiljati ga v nemško — menažerijo. Politični azglert, 1) o p i s i. Iz LJubljane. [Izv. dop.]*) Slovenska vesela igra : „Iščc se nevesta" je privabila v nedeljo toliko ljudstva v gledišče, da se jo ravno komaj našel prostor za vse. Sedeži so bili žo ob enajstih dopoldne vsi oddani, parter in galerije so bile kar natlačeni; v ložah smo zastonj iskali kuretnino, s ktero nas jo plašil pred slovenskim, predstavami nedavno v dež. zboru nek poslanec, kajti razun kaoih osmih, ki so lastnina ljublj. kapitala, bile so vse zasedene. Odprlo so se to pot duri v gledišče tudi ljudem, ki se no prištevajo „inteligenciji", kterim jo nemški jezik tuj; prišlo jih je mnogo iz št peterskega predmestja, krakovskega in bližnjo okolice. Domoljubni naši di-letantje so igrali skozi in skozi v veliko zadovoljnost občinstvu. Slavnostni prolog je kratko pa mojstersko govorila gospodičina Etna Tomanova. Ako s pomisli, da so nemškemu humoru dandenes razpostavljene le češko kuharice, kterih so se ljudje žo naveličali ni se čuditi, da so uedeljsko slov. predstavo hvalili tudi tisti, ki obiskujejo vsak dan gledišče, ki so prijatelji nemškim predstavam. Edino, kar je zametavalo ljudstvo ta večer, bila jo godba, ki jo zapustila gledišče žo v sredi igro: Nam se ni tožilo po nji, a tožilo se bo dramatičnemu društvu po 30 gld. Dunajski študentje, ki nas so večidel ie zapustili, tiam so zatrjevali, da se hočejo držati tudi prihodnjo leto strogo narodnega ognišča in dobro opazovati naše politično gibanje, ter brez obzirnosti na osebe se ravnati in in posnemati dela ter pospeševati idejo tistih mož, kojim je slovenska narodnost naj ožje pri srci. Dr. Zamiku, ki ne zamudi nobeno priložnosti, da navdušuje priprosto ljudstvo za narodno stvar, ki se malo nam pravični sedanji vladi tako krepko vpira, mislijo poslati iz Dunaja zaupno pismo. Ta ziuipnica seveda veljala bode tudi tistim poslancem, ki so z njim enacih misli. Sicer si je pa pridobil dr. Zarnik v kratkem času svojega bivanja v Ljubljani toliko mu udanih src, da se vse hiti zbirati okoli njega, kamorkoli pride. Občo pohvalo pridobil si je pri gledišni debati, ko je dež. zbor na njegov predlog dramatičnemu društvu naklonil za 600 gld. višo podporo, kakor jo je mislil dati dež. odbor. — Dr. Klun jo prišel iz Dunaja in sedi ravno tuko mirno v zbornici, kakor jo sodel; letos ta visoki gospod še ni zinil besedice v dež. zboru; a bolj pri rokah se mu zdi govoriti v konšt. društvu med zbrano inteligencijo! Mi vemo, zakaj se boji govoriti. Prigoditi bi se mu znalo, da bi pridigoval *) Dopis a« je zakasnil Vrodn. Prišlo jo v vladnih dunajskih krogih do tega. da so uvod k po-Tazumljenju z narodno slovansko opozicijo začenja. Razen neodvisnih večih nemških časopisov poganja so zlasti stara „Presse" za pogodbo z narodno opozicijo, posebno s Cehi. „Nova Presse". ki je takoj od kraja srdito pisala zoper vsako pogajanje, je zdaj ie v nekaki zadregi, torej nn ve boljega, kakor tožiti in javkati, kako nima ..ustavoverna" stranka nobene discipline, kako so vsega dela naveliča, in hitro pozabi in zameta, češki časopisi le bolj opazujejo. Vendar nekoliko glasov prihaja tudi od njih, ktere časopisi pomirljivo (Beustove?) stranko raoi spremljejn. „Politik" objavlja, da češki narod s pravimi fevdalci no bode imel nič opraviti, ako bi ti hoteli, da glasujo zoper svobodnostno postavo, kar jih že doc. ustava določuje. „Nar. Listy" pa pravijo enako, da kader bode nevarnost narodnega zatiranja za Slovane popolnoma odpravljena, zedinili so bodo vsi avstrijski narodi v boji za politično svobodo v vsacemu oziru. Cehi tudi zahtevajo, naj vlada z djanjem pokaže, ka jej je za pomirje: t. j. naj izpusti zaprto češko časnikarje — Zanimljivo in juko podučno je, kako nas Slovcnco omenjevajo v tem pomirjevanji. „N. IV. Pr.u pravi, da se Čehom za ljubo uo smo ustava žrtovati, ker bi tudi Slovencem greben zrastel iu bi tudi svoj del zahtevali; stara „Presse" pa pravi, da hitro čehe zadovoljiti ravno zato, da še nam Slovencem greben ne zraste. Kdo jo kriv, da nas tako hote na sredi puščati? Mi sami, in oni naši možje, ki se od same /zmernosti in politične zrelosti" ne upajo glasiti in energično zahtevati vae, idaj ob pravem času, da pade nam sovražna sistema. — Upor v Dalmaciji zanima zdaj vse časopisje. Ves okraj, ki je v orožji, šteje 30.000 duš. Ker so se vstajniki v svojih gorah utrdili in ker so od mladega vajeni orožja, bodo jih precej težko ukrotiti. Vojaški poveljnik baje zahteva 18.000 vojakov, da upor zaduši. „Jadr. Zarja" piše, da je avstrijsko vojaško brodovjo vzelo neko grško ladijo, ktera je upornikom peljala streliva, ter pravi : „Dalmaciji je bila dunajska vlada vedno mačeha, bolj je poznala kitajsko kraljestvo, nego lastno, preimenitno deželo. Brambcna postava Dalmaciji zavezuje bitne žile, to vidi vsakdo, ki poznaje to deželo , le državni možje na Dunaji tega ve vidijo. Vse mora biti po enem kopitu , to je njih namen, in s tem namenom segajo v pravice in život različnih narodov, ter tako tudi Avstriji jamo kopljejo. Oni hočejo, da bi riba po zraku letala, tica pa pod vodo plavala. To pa jo zoper natorno postavo , in grehi zoper to postavo rodo vselej in povsod najhujše nasledke." Nemško časopisje ugiblje da ima Rusija v tem uporu svojo roko , da sosedni Črnogorci podpirajo in ščujejo vstajnike. Vse to je gotovo prazno. Dalmatinci kotarskoga okraja, hote le varovati pravice, ktero to imeli dozdaj (da niso vojakov dajali in ne plačevali direktnega davka). Vlada na Dunaji jim je to predpravico prenagljeno iz rok iztrgala. Iz vojaške granice se čuje vedno več glasov zoper to, da so granica Magjarom za ljubo koscema raztrga. Na Ogerskem Magjarom vladno veselje kale med nozadovoljenimi narodi v zadnji čas posebno Romani. Njih vojaški novinci za deželno hrambo nočejo prisegati. Agitacija zoper niagjarskc tlačenje se širi zlasti po kmetih. Španj8ki republikanci so so, kakor je videti, prenaglili, da so tako hitro iz parlamenta in društov preložili hoj ta. sveta načela svobode M krvavo bojno polje. Uporniki v Valenciji so se mornli odati, in vladna vojska se je vsadila v mesto. Sicer pa vsa poročila prihajajo i \ladndi španskih krogov, torej se no da presoditi /a gotovo, kako upor na drugih krajih napreduje. Zbornica kortesov je razpuščenn, ne vo se kedaj Ifl zborovanje zopet začne. Ta poslednja novica ne govori zato, da hi rladn biln posebno na trdnih nognh. Kazno stvari. * („M arb ur gor Zeitung") se ranjeno zvija, ker amo jej bili ondan nekoliko posvetili v skrivnosti njene sposojene toalete. In vendar smo bili ostali tako diskretni! Druzega nismo povedali, kakor da svoj listek vedno ponatiskuje iz staro „dartenlaubo" ali kakovšne „Novellensammlung" in da nikdar ne pove. kjo si je besngo napolnila, tako da njeni čitatelji mislijo, da si Temine, Iluppius itd. itd. štejejo v posebno čast, če jim mariborski listič iz milosti odpre svoje drage predelčke. Kaj bi sirota še le rekla, ko bi svetu razkrili, da tudi nad črto vlada tak literaren komunizem. Tako n. p. vsa ona številka, v kteri se nad nami repenči, nima druzega originala , kakor ono repenčenje, drugo pa so izrezljali, ktere je vrednik izstri-gel iz „Tgp.u, „Wnnd.", „Presse." itd. Taki izrezljaji dobodo v družbo včasih še kako sporočilo, da je policaj N. vjel kacega tata, ali da je Štempiharjeva krava dvojčke imela. Samostalne članke prinaša le takrat, kader se Mariborčani po „cingesandtih" med seboj krtačijo. Izjemoma tudi kako psovanje proti Slovencem in klerikalcem. Slednje, namreč napadanje duhovnov pa je zadnje čase na škofovo povelje izostalo: škof in listov lastnik sta že vedela zakaj — in g. Rikh — le pod tem pogojem sme vladati s škarjami in rudečo kredo, da so podvrže škofove ne m u povelju. Kaj bi rekli mariborski liberalisti, ko bi to zvedeli? Čo hoče g. voditelj tega lista na taka dela in na svojo pozicijo ponosen biti, ne bomo mu ugovarjali , kakor tudi ne, če se hočo bahati s svojimi skaženimi „dramatičnimi" igračami. Na smeh pa nas sili. ako g. Rikh govori, da vedno odkrito zastopa zapisano pravo. Zakaj neki no zapiše na časnik svojega imena, če je res tak „off.mer gegner" ? in čo jo vse njegovo delovanje tako odkrito in zapisano — postavno, kaj ga moremo denuncirati, ako povemo, da na gimnaziji docira darviniani-zem, česar si ne upa niti tajiti niti opravičiti ? Jako slabo stoji očitanje, da naši bralci ne morejo umeti daJvinianizma — možu, kterega smo zasačili na taki n a r a v o s 1 o v s k i I) e d a r i j e , kakor je „obiranje kostanja." Z g. Rikhotn so ne bomo prepirali, ali moremo umeti Darvinov uk ali ne , gotovo pa se ga ne pojdemo po takih skušnjah na mariborsko gimnazijo učit. Čo g. Rikh govori o čisto neznani mu slov. literaturi, je pač s tem nekai storil za Darvinovo teorijo in dokazal, da je še dandenes včasi malo malo razločka med marsikterim človekom in —- opico. „Mbg. Ztg." naj bi si bila dvakrat pomislila, ko nam je hotela očitati, da svojo stvari prestavljamo. Ko bi ne imela tako slab spomin in tako malo hvaležnosti, vedela bi, dajo ona prinašala prestavo iz našega lista in da je sama zanje pri nas beračila. In pošteno beračenjo je še najbolja lastnost. s ktero so more ponašati list, ki živi samo od plagiatov in literarno tatvine. Toliko za zdaj; sicer za vselej: will Hanschcn ein tiinzchcu vvngon. mag cr\s sagen: ich spiel' ihtn atlfl * (Iz Gradca) so nam piše pod 14. okt.: V denašnji seji dež. zbora je pri posvetovanji zarad premembe občinske postave govoril tudi gosp. Lohninger, ki so navadno posebno surovo obnaša, kader so kteri slovenskih poslancev oglasi. Pritožil se jo čez župane v sloveno-graškem okraji, da se ne brigajo za občinsko zadeve, da iščejo le svoj dobiček, za občinske denarje pijančevajo, da so soseskinc reči slabo opravljajo in bi zato treba bilo, jih složiti v večo soseske. Sploh jo grajal župane malih občin in jih prav črne namalal. Na to se vzdigne g. Lipold, slovenski poslanec, ter ga ostro odvrne, da liohninger po svojih slov.-graških županih no smo soditi čoz vse druge in da je po Slovenskem dosti poštenih in zvedenih županov, ki prav po očetovsko skrbo za svojo občine. Po g. I.ipold-u poprime besedo g. Dr. Vošnjak: „Čudim 90 , dajo tak strašen nered ravno v sloveno-graškem okraji , kjer gospodarijo slavni liberalubi iu kulturonosci (velik nemir med Nemci). V občinah, ki so v narodnih rokah, so nimamo pritoževati zarad enakih neredov. Kažo se, da vodstvo Lohningcrj-a, ki jo predsednik okrajnega zastopa slov. graškega, nima posebnega vspeha. Morebiti je on bolj kriv tem neredom, kakor župani itd." - Lohninger je bil še bolj razkačen, ko navadno, mrmrajo zapustil svoj sedež iu se nejevoljno podal k g. Dr. Rechbauer-ju, kteremu seje pritoževal o surovosti Slovencev. Sloveno-graški župani naj se zahvaljujejo predsedniku svojega okrajnega zastopa, da jih je pred deželnim zborom popisaval kot izgled slabih, nevrednih županov. * (Lira.) Hrvaški pisatelj Velimir Gaj hočo pod naslovom „Lira" izdati vso svojo pesmi in piše v dotičnem vabilu : „Živa so želja u gdjekojih rodoljubivih čitatelja porodi, da se svo pjesme, koje sam doselo spjevao, kako su malo pomalo na mojoj dokolici *) postajale, zajedno gdje godj u jednoj sbirci saberu i po vremenu u red namjeste. Prve su pjesme možda nejako i jož nerazvito, šareno bilje, koje je tek niklo : ta plod mladjane mašto I To su „Mirogojke," — što bi Niomac zar preveo „SolitudcGedichte," a Ta-lijanac „Poesio di solitudino." - Druge su poznije i ponuraslo i ojačale, te mogu prkositi pomanjim nosgodam nepovoljna vremena. To su „Stvori i uzori," što 'no sc kaže : reali i ideali. Potom su „Dokolice," na kojih ću nanizati poduže pjesme. Najposlijc dolaze „Lepirico", posvećeno svim kć>-rim-ljepoticam divno Jugoslavije, kojekakvo „Iztresine," a na kraju narodne „Bosanke" i „Crnogorke" sa „Bilježknmi." I ova će razlika po dobi zabavljati ljubopitna čitatelju. — Svo će pjesmo pod imenom: Lira, -— koja jo rici našemu narodu poznata, kad 'no pjeva: „Stoji cilik lira i tamburn," — na svi«* izaći u dvie knjig« na maloj osmini, što ukusnije ua liepoj, gladkoj i čvrstoj hartiji tiskane, te prem-, proračunu iznie'i do 40 tabaka. Knjiga I., želim, da ugleda svieta još prijo izmaka ove gc line — njekako oko božica. -- Svakoj jo knjizi predbrojna cieni, koja se za prvu napred imn namiriti, a za drugu, kad se knjiga I. gotova primi, 50 novć. (u kaeievini Srbiji i po turskih pokrajinah 5 gr. čarš.) Objo knjige dakle stoje l stot. (10 gr. čarš.). Kasnije ću se u trgovini ciena povisiti. - - Spoljašnji pred-brojnici prosto ili uz poštansku naputuicu neka izvolo pošiljati predbrojninu s točnim naslovom podpisnnomu, ili knjižari Fr. Zupana (AIbrechta i I'ied-lera), što prima i oprema vse narućbino osebnika i područnih knjižara, ovamo u Zagreb Domaći predbrajaju u svih ovdješnih knjižarah i novinarnicah." * (Poziv Slovo ncem!) „Beseduik" piše: „Gosp. D. Trstenjak predlaga v „Slov. Narodu": Naj bi pri vstopu k družbi sv.Mohora prihodnje leto udjo razen letDJOi dodali vsaki po 10 kr., po tej poti bi bo nabralo okoli 1300 gold. Za 300 gold. bi so Janežiču omislil spominek. Letni odstotki od 1000 gold. da bi se dajali za darilo pisatelju, kteri bi družbi izročil najboljšo delo za nati9, in to bi bila vso žive dni „Janežičovaustanovitev." — Radostni podpiramo ta predlog, da se pa vrosnioi, treba, da nabiratelji družbinih udov ljudem primerno rnzjasnujcjo blagi iu vredni namen, kar naj jim bo živo na srcu. Gotovo pa jo Slovencem sveta dolžnost, da varujemo, iu slavimo spomin Janežičev 1 Zato smo koj v vučetku imeli namen, ki ga razglašamo tu: Naj blagovolijo častiti rodoljubi vseh slovenskih strani zlagati, da se ranjkemu pisatelju postavi primeren spominek! Doneske bo prejemalo in razglašalo „Beseduikovo vredništvo" v Celovcu. Prosimo,' da tudi drugi slovenski časniki razglasijo ta poziv. Slovence sploh pa prosimo, d i z dobro voljo pospešijo dobro in blago reč!" — Tudi vredništvo „SIov. Narodu" bo doneske rado prejemalo in očitno kvitiral! * (D i e militiirgrcnzeund derocsterreickisch-un-g a r i s c h o constitutionalismus) je naslov brošuri, ktero je spisal z avstrijskimi razmerami dobro znan grančar, in ktera so jo začela razpošiljati 10. oktobra. Brošura bi utegnila marsikaj razjasniti o vprašanji glede vojaške granice, ktero je zdaj na dnevnem redu in ktero gotovo zanima tudi nas Slovence, dasiravno se „Slov. Narod" zarad bližnjih domačih zadev ne moro ž njim pečati. Kdor so hoče iz brošure sam podučiti, naj si jo nnroči pri „Erste Wiener Vereins-Buchdi uckerei, Ncubau, Stiftgasse Nr. 3. Brošurn bo veljala 50 kr. in so dobiva tudi proti poštnemu povzetju. +) Dokolica je narodna noč (glodaj v Vuka 1802, sub voće), te znači po njem, die Musse, Muafiettunde, po lat. tempus otii, a po tal. oiio, Gaj. Platnina, blago za oblrko, suknina, jopici. b6 bodo kratko časa v prodnjalnioi : gosposke ulice it. 113 v izvenredni prodaji oddajali in se bo vso blago, na drobno in debelo, mnogo ceneje, kakor se v f a h r i k a h dobiva, prodajalo. Cena. 'iW~ Platnina 1 trobela 30 vatlov polplatnine.......5 gld. in več. 1 o 30 „ creas-a........7 ., ,, „ 1 o 38 „ trdega platna......11 „ „ „ 1 v 50 „ holandskega.......18 ...... 0 platnenih robcev ..............90 kr. Chiffon, Toilleforte, Naturel vatel po........15 ,, 'jjafP* Perila "*^g mnogo na izbor, zlasti za dame, prav po ceni. \lizni prti in prtiči. 2W lllagii za obleke "^W[ največi izbor po 10, 12, H, 18 kr. tlo najbolje baze. iffF" Suknina za suknje, hlače, kožuhe, doublo, velour po ču' dovito nizki ceni. •Jopiči in plašči po razni ceni, velika zaloga. Več lOOO vatlov zavrnikov (kosov platna) "|K po 5, G, 8 in 10 vatlov vkup se prodaja po čudovito nizki ceni. Pismena naročila za gotov denar ali proti poštnemu povzetji bomo kar najbolje izvršili. AT«n tO izvenredno prodajo P. T. občinstvo posebno pozorno činimo pristavljaje, da mo porok za vsako blago, ki se pri nas kupi. Prodajalnica dunajskega blaga Prodaja so samo in edino lo v gosposkih ulicah št. 113, nasproti Pichsovi kavarni v Mariboru. T? ledatelj in vrednik Anion ToniAIć. Lastniki. Dr. Jote Vošnjak In drugi. Tiskar Kduard Jnii/.l« CN