LISTEK. B. S. Boljievi: Madžarskem. (Konoo,] Boljševiški kolovodje pa si niso stavili samo le Oilja splošne morije in grozodejstev, lotili so se tudi agrarne reforme, razlastitve ogromnih veleposestev na Madžarskem. Vendar s to gospodarsko novotarijo so doživeli velikanski polom. Z agrarno reformo se je produkcija živil zdatno zmanjšala. Državna pre skrba prehrane je že koj v drugem meseou Kunove vlade postala nezadostna. Vsled odreka delovanja drŽavno prehranjevalnih uradov je izbruhnila neznos na draginja. Ogrska, kjer sta se tekom dolgovezne vojne še vedno cedila med in mleko izobilja, medtem ko so na Krasu, v Bosni ter Dalmaciji umirali ljudje lakote, ko so je našemu kmetu odmerjalo žito na grame, Ogri pa ponujali po svojih hotelih žemlje in beli kruh, ta dežela neizčrpne obilice v prehrani. se je morala za boljševiške vlade na smrt boriti. Kmetje, ki so še sicer imeli nekaj žita, niso liotell kljub vsem smrtnim grožnjam od strani vlade ničesar pošiljati v mesta. Razcvetla se je le tihotapna kupčija. Sestra jdani mešCani so vreli kar trumoma na deželo, plačeyali n. pr. jajca po 5—G K komad, mast 1 kg po 300 flo 360 K t kg, crešnje po 30—40 K. Ena krava se je prodajala pod roko po 15.000 K, ena gos po 1000— 1400 K. Sladkor je stal 1 kg 140-160 K, 1 kg soli 20 —30 K. Vse kazni revolucijonarnih sodišč niso mogle ustaviti niti omejiti te strašne draginje, ki je bila posledica boljševiške agrarne reforrae. Pri vsej tej dragoči pa je Se primanjkovalo na Dgrskem denaria, osobito drobiža. Vlada je narofiila šest vagonov železa za kovanje 20- in lOvinarskih železnih novcev, ker za ogrski papir ni prodal nihče nič. Pa iinančni minister je sporočil v seji vladnega sveta, da stane državo kovanje enega železnega 20vinarskega novca 35 v. To je bilo torej boljševiško finančno gospodarstvo! Pri vsej tej prehranjevalni in denarni bedi v boljševiški Madžarski so si polnili žepe vsi vladni krogi, ki so pri polomu zbežali v NemSko Avstrijo kot milijonarji. Boljševiška vlada pa je na najvišji ukaz Kuna rekvirirala vse palače ogrskih plemenitašev, grado ve in razkošna stanovanja bogatih mešSanov. Vse te s silo izj>raznjene prostore je odkazala v stanovanje delavcem. Tudi vsa letovišča, zdravilišfia in kopališča so bila le nižjim slojem na razpolago. Zene de lavcev so se pa pritoževale, da imajo preveč opravka s pospravljanjem teh bogato opremljenih stanovanj. Po cele dneve niso mogle prav nič drugega delati, nego ukvarjati se s pospravljanjem po pijanih delavcih razmetanih stanovanj. Boljševizem pa je nadalje načelen nasprotnik vsake narodnosti in ima tudi v svojem programu točko: Jztrebljenje narodnega fiuta in zavesti. Udejstvitev te programne točke je rodila tudi na Madžarskem v par mesecih svoj sad. Potilmile in obmolknile so narodne pesmi, narodne zastave so morali pre barvati, povsod je zavihrala rdeča zastave krvi in smrti. Po šolah in zavodih, kjer se je poprej vcepljala mladini Ijubezen do Boga, naroda in bližnjega, se je jelo netiti sovraštvo do meščanstva, otroke se je v Ijudskih šolah ufiilo, da jim ni treba spoštovati svo jih starišev, ker so ti itak dolžni in primorani skrbeti zanje. Deklice se je n..pr. iz 3. razreda vodilo v porodnišnice, kjer se jim je predavalo o spolnem občevanju. Otroke delavcev so podučevali in urili v jahanju. Te jahalne vaje je vodila haronica Eotvos, ki so je bila prelevila v strastno boljševikinjo. Pogled na te 1-lede in sestradanc otroke, ki so vsi prestrašeni Kopsali po konjskili firbtih in komaj Cakali, da je minila ura blaznega jezdarjenja, je bil pretresljivo žalostea. Vse te ponorele bedarije bi naj bile le nekak nado mestek za odpravljeni in strogo prepovedani verouk. Glavna opora Kunovre boljševiške vlade je bilo vojaštvo, takozvana rdeča garda. Vlada je oborožila vse tovarniške in rudniške delavce, iz teh je osnovala ,,delavske bataljone." S kmečkimi fanti, katere so tudi silili v vojake pri splošni mobilizaoiji, se ni dalo dosti opraviti, veljali so za nezanesljive. Pri rdeči gardi na Ogrskem so bile odpravljene vse častniške in podčastniške šarže. Bodisi Castnik ali general — moral je stopiti v rdefio gardo kot prostak. Plače so dobivali ti vojaki po 30 K dnevno. Razven tega pa so se še izplačevale državne podpore vsem clanom družine, od katere je služil eden ud pri vojakih, na osebo pq 100 K mesečno. Prehrana rdeče garde je bila preobilna, tudi opojne pijače, ki so bile civilistom -strogo prepovedane, delile so se raed gardiste do živinske pijanosti in požrešnosti. Ako bi ne bil našel Kun in sodrugi tako močne opore na teb delavskib bataljonih, bi bil boljševizem vržen in pregnan že po par tednih. Držala ga je na vladnem slolcu le vojaška druhal. Dasiravno jG slavil boljševizem po ogrskih mestih svoje krvavo in opustoševalno zmagoslavje, na deželi se ni mogel vkoreniniti, ker je vlada kmetsko ljudstvo pritiskala in izžemala s prisilno oddajo živil in živine. Kmetje so po nekaterih krajih rajši poko sili zeleno žito in ga pokladali živini, nego bi ga bili zrelega morali oddati boljševiškim ,prehranjevalnim uradom. Vsled tega je izbruhnila po mestih lakota , ki je strmoglavila žida Kuna in njegove čilulske rabeljne. Ze koj v prvih mesecih Kunove z ognjem in mečem vlade se jo začelo pojavljati in lezti na dan očitno ogorčenje nad boljševizmom, ki je obetal v zafietku nižjim slojem nebesa, v resnici pa je tiral vso deželo v brezdno propada in pogina. Bela Kun pa je w mel za vse te pojave obCega nezadovoljstva 6isto glu# ha ušesa in oslepele oči. Ves up je stavil na njemu udano rdečo gardo, ki bi naj premagala vedno glo bokeje v Madžarsko prodirajofio rumunsko armado in se združila z ruskimi boljševiki, ki so zagotavljali Kunu financijelno in gospodarsko odpomoč. Pa, hvala Bogu, ves ta račun so prečrtali Kunu Rumuni, ki so premagali rdečo armado ob reki Tisi in začeli obkoljevati gnezdo ogrskega boljševizma — Budimpeš to. Ko je pa slednjič izprevidel očka Kun, da je strt yes boljševiški oboroženi cdpor, je še enkrat zbral svoje viadne somišljenike okrog sebe, proklinjal njih bojaznost, slabost in strahopetnost, nato pa se naslonil na svoj prestol in se bridko zjokal na boljševiških razvalinah. Jokali in plakali so z njim tudi njegovi vladni pomagači in sodrugi, nato pa na tihem pobegnili iz Madžarske v Nemško Avstrijo, kjer so jih prijjoli in jih držijo zaprte do danes. Te vrste sem pa napisal slovenskemu ljudstvu v podnk in svarilo, da samo vidi, kakšna da so bila boljševiška nebesa na Madžarskem, ki so pogreznila celo deželo v pekel trpljenja, lakote in gotovega pogina, da je niso rešili peklenskega boljševizma — Ru- muni. Vinko Lovren5i5:i Op petletnici. r-v ? Ko so l.judje živeli po ve6 sto let, so lahko obhajali stoletnico. v naših mehkužnih časih pa se zalriovol.iimo že s 251etnicami, starejši obhajajo tudi petletnice. Ker se tudi jaz prištevam posledniim, bodi mi dovoljeno spominjati se pptletnioe posebne vrsle. Prikimal je 3. kimovec leta 1914. Ze celih 14 dni so se zbirali nad tesno Dravsko dolino temni oblaki, ki so jih izhlapevala gorka nemčurska sroa — polna srda in gnjeva do vsoga, kar je čntilo koliRkaj slovenski. In tresk — udarilo je! ,,Dober večer, gospod", me pozdravi izpod avstrijsko-nemške pikelhavbe znani glas marbreškega varuha pravice. Ker se je v njegovi družbi nahajal tudivrlo-nemškutarski občinski predstojnik in ker je moj sosed v duhovniški suknji tudi že zamenjal svoje navadno bivališce z letoviščem v Gradcu, sem takoj vedel, da me ne fiaka nifi ka.j razveseljivega. Toda ostal sem pri dobri voIji. ,,Bog daj!", mu korajžno odgovorim, Mkaj bo pa novega?" — ,,A ni6 posebnega, naročeno mi je samo, da pregledam in preiščem vaše stanovanje." Glej ga, spaka, mislim, začetek je izvrsten. -„0, prosim le, je yse na razpolago!,. Preiskava je trajala kake % ure in našel se je korpus delicti: ena stara pridiga (slu 6a.jno ne moja) in seveda koroški vilajet. Cakam, kaj  bo temu sledilo. ,,Gospod župnik. ne morem pomagati, morate iti z menoj!" — ,,A tako? To bi mi lahko kar v začetku povedali, bil bi sedaj že pripravljen." Preoblečom se, orožniku ponudim v plafiilo za njegov trud nekoliko kruha in vina, župana naprosim za voz (ki mi ga je prav rad dal) in tako smo jo odlurali — na to rajžo žalostno. Potoma smo se še pri neki zagrizeni nemčurski gostilni fkatero sedajna vlada jako ščiti. zakaj, bo se še morda izvedelo), pokrepčali z noka.j kupicami vina (kar so je seveda iz gole človekoljubnosti denunciralo od takrat baje tam navzočega slovenskega 6as{nika), in kmalu sem bil v svojem novem zaftasnem domoviu. v jefii marbreški. Vrata se zapro, kljnči zarožl.iaio in zdaj, revček. premišl.iu.j, kaj si zakrivil, da so te bacnili med razbojnike. Noč je minila brez spanja. bila je silno dolgn. Drugo jntro, bilo je prvi petek v mesec (ki smo ga vedno obhajali doma prav siovesno), prikaže se bradat jpčar s skromnim zajuterkom in zopet izgine. Zopet sam. 0 ta grozna samota v takih prostorih. kako sfrp filovpka! Pri slabotni svetlobi sptti opravlial svnje dnliovne molitve, ker to edino so mi pnstili. ^im so mi denar, uro, nož" in kar je še bilo nevarnega, pobrali in shranili za boljše 5ase. A tudi molitev ni šla ko konca, vrgel sem knjige na prično, zraven še samega sebe in začel premišlievati, kako se bo ta-ls presneti hec končal. Zopet vstanem in vznemirjen hodim po poltemnem prostoru. Da si nekoliko skrajšam čas, prisluškujem precej glasnim pogovorom v sosedni ječi in izvedel sem marsikaj zanimivega, iz tega pa tudi sklepal: Ce hočeš koga pohujšati in ga priu6iti hudodelstvu, pošlji ga v ječo, kjer se nahajajo skupaj različni zločinci. Opoldne dobim prav petkovo kosilo' — sevoda na svoj račun. In zopet čakam ne strpno, kdaj bom rešen tega nevzdržnega stanja. Po dolgih štirih urah se odpro vrata, pred mano stoji orožnik, seveda Slovenec,.od avstri;isko-nem6ursko-žendarmeri.iskega duha še nepokvarjen fant, doma iz bogatih Haloz, ki mi je bil že poprej dobro znan. Bil je določen, da me povede v Gradec. Salamiš! Nič me ni razveselila ta novost, pa hoSeš, nočeš, zlofiinec nima pravice braniti se. Moj angel varuh me spremlja skozi pol.ja, da se izogneva radovednim Spisbirgarjem, ki jiin je srce poskakovalo vesfrlja, da je domovina rešena zopet enega sovražnika, enega ,,vereter.ja." A zasledili so naju. Tu so se pokazale prve cvetke protostantovsko-nemške kulture . ,,Lejte, že ženejo f...., mi gremo pro6 od Rima itd." Na kolodvoru je že čakala cela vrsta radovednežev, a menda me niso spoznali. Prvikrat v svojem živl.jenju sedem brez listpka v ..ckstrakupe" za eskortirance, prvikrat se vozim brezplačno. Cutil sem se čudno povišanega, menil sem, da sem na,jmanje kak?pn državni poslanec, a vRliko ve6, ker še legitima cije mi ni bilo treba pokazati. mojo legitimacijo je že nosil orožnik na rami. V odkazanem inipeju sta bila že dva takšna izdajalca v spremstvu dveh orožnikov, fmožaka sta bila posestnika iz bližine Slovpnjgradca)- (Konec prihodnjiC.)