KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANA IN KMEČKI UPOR V LETU 1635 JOŽE ŠORN Kmalu bo preteklo 320 let od »zadnjega velikega kmečkega upora v Sloveniji«,' ki se je pričel spomladi leta 1635 v okolici Celja, končal pa se je v jeseni — vsaj kar se tiče Kranjske — v Ljubljani z usmrtit- vijo enega izmed vodij kmečkih upornikov, Jurija Levca. Da bomo prav razumeli ta kmečki upor, ki je bil tako kot vsi drugi viden odsev naj- hujše gospodarske krize, v kateri je bil že »neznaten« dogodek vzrok dovolj za to, da so kmetje na aktiven način hoteli vreči z ramen bremena, ki so jih težila, moramo nekoliko poseči v finančno politiko kranj- skih deželnih stanov. Poskusili bomo na ta način opozoriti na zunanje okoliščine, ki so bile vzrok za to veliko gibanje in ki je doseglo višek v maju 1635. Predvsem moramo imeti živo pred očmi, da se je v Srednji Evropi pričela leta 1618 tridesetletna vojna, ki se je je udeleževala tudi Avstrija kot del nemškega cesarstva. Država, ki se je izčrpavala v dolgotrajnih vojnah, se je za napoliiitev blagajne poslu- žila vsakdanjega sredstva: finančno breme, ki je nastalo v zvezi z vojskovanjem in se je imenovalo -»vojni in dvorni dolg«, je zva- lila leta 1632 na dežele, se pravi, na podlož- ni ke in mesta, ki so bila — vsaj na Sloven- skem — v splošnem vsa siromašna. Na Kranjsko je odpadel dolg v višini 800.000 gld, kar pomeni, da je bilo breme, ki je pripadlo deželi v plačevanje, 1.64-krat večje, kot pa bi ji po običajni davčni po- siopici pripadalo. Ce je namreč Štajerska, ki je bila znatno večja in bogatejša, pri svojih 72.000 Pfundherrengiiltih prejela dolžni delež v višini 1,600.000 gld. potem bi morala Kranjska z 22.000 Pfundherrengiilti in prav toliko hubami plačati le 488.888 gld 55 1/3 kr. — Po kakšnih kriterijih je od- merjal dvor višino vsote? Nedvomno je nekaj resnice v tem, da Kranjska ni bila neposredno prizorišče borb, toda pripom- niti moramo, da je zaradi vojne, čeprav je bila daleč, kljub temu trpelo splošno gospo- darsko stanje in da se je le-to slabšalo, ne pa ostalo vsaj na isti ravni. Za odplačevanje dolga so takoj po pre- jetju obvestila o višini vsote povečali sta- novi Mittlding (stanovska mitnina), ki je bil uveden siicer že leta 1570. Vključno z letom 1633, torej z letom, ko je v okviru 304etne vojne potekala tkim. švedska vojna, so uvedb kontribucijo; dve drugi davščini (tkim. neue Anlag in pa neues Hubgelt), ki so vanju stanovi »privolili« sicer že leta 1624*, sta bili pričenši z letom 1653 name- njeni za odplačevanje vojnega in dvornega dolga. Od tega leta do konca 1670 je samo Kranjska plačala za »extraordinari contri- bution« 4,102.423 gld 18 kr.' Kljub močnejšemu pritisku na podlož- nike pa se je v proračunu dežele pričel ka- zati vedno večji in večji primanjkljaj: Takoj opazimo, da se je primanjkljaj po- večal v desetletju 1632-42, še bolj pa v na- slednjem obdobju. Po končani 30-letni vojni se je stanje nekoliko popravilo in primanj- kljaj se je zmanjšal. Naš kmečki upor se je torej vršil prav v času prvega hujšega vzpona krize, ko se je primanjkljaj povečal desetkratno (torej za 1000%); kaj takega se ni dogodilo nikdar prej in tudi v XVII. stoletju ne. Res je, da je primanjkljaj v drugi polovici tega stoletja naraščal (to je v zvezi z vojnami proti Turkom), toda največji skok je zna- šal »le« kakšnih 680 »/o v desetletju 1662-72 glede na prejšnje desetletje. Pri vsem tem bi bilo seveda treba upo- števati še razvrednotenje denarja in druge probleme, toda za naš okvir naj zadošča ugotovitev, da po letu 1635 kljub vsemu ni bilo večjega kmečkega upora na ozemlju, ki bi oibsegalo velike predele današnje Slo- venije. Obravnavani upor je moral biti zelo ob- sežen. V oporo te trditve se moremo poslu- žiti podatkov o skupnih stroških upora, ki jih je morala kriti blagajna kranjskih sta- 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA nov (za štajersko iiiinamo podatkov); zna- šali so namreč približno 19.200 glbveščeno o začetku in poteku upo- ra — vest sama pa še ni vzbudila panike in še ni izzvala zaščitnih ukrepov. Na isti seji so tudi obravnavali zapoved deželnega upravitelja, naj se na zahtevo podložnikov beričevske župe eksaminirajo neka napotila in določbe Marka Benkoviča zaradi zahte- vanega robotnega denarja. Zahteva beričev- skih kmetov je bila naperjena proti Kri- štofu Kočevarju iz Cerknice, ki je bil za- kupnik gospostva Križ in Kamnik. Senca upora se je torej kar hitro bližala Ljubljani, čeprav so kmetje sami bili takrat še mirni (prav ti kmetje iz gospostev Križ, Kamnik, Mengeš in Brdo pri Podpeči so bili zelo nemirni spet v jeseni 1675, toda ta maU upor se ni razvil v večjega'). — Za izid ob- ravnavanja ne vemo, pač pa nam je iznano', da so se tudi ti kmetje — ali vsaj del njih — uprli po 7. maju,' ko jih je zajel splošni val. Pravo paniko je vzbudila vest o uporu okoli Celja in v nekaterih področjih Kranj- ske.* Dne 7. maja, ko so prvič obravnavali ta upor na magistratu, so sklenili, da mo- rajo meščani stražiti pri vseh vratih in stolpih ter od hiše do hiše. Določeni so bili novi kvartni mojstri, ki naj bi zapovedovali v svojih četrtih tej pasivni zaščiti (bilo jih je 34 po številu). Da je bila panika zelo velika, sklepamo iz dejstva, da se je naslednja rotovška seja vršila že takoj drugi dan, 8. maja.' V mesto, središče posvetne in cerkvene uprave vse dežele ter prebivališče mnogih zemljiških 23 SI. 1. Skica panorame Ljubljane iz leta 1629 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO gospodov, kmetje res niso smeli vdreti! Krško je prosilo za nakup 50 liber smod- nika za svojo lastno obrambo, odobrili pa so mu le nakup 25 funtov. Dalje je bilo naročeno zapovednikom (morda kvartnim mojstrom), naj vsak večer namestijo straže, zjutraj pa jih odpeljejo in organizirajo naj ogledniško službo, da bi se mogli ubraniti presenečenj. Na tedenskih sejmih naj se razpostavijo strožje straže in v mesto naj se ne pusti noben oboroženi kmet. Rekrutu ali tujemu vojaku, ki nima v mestu kvartirja, naj se ne dovoli bivanje v mestu. Peki naj SI. 2. Jurija Levca obglavljajo se pod kaznijo 10 dukatov oskrbi jo z žitom za tri mesece, meščani pa za en mesec. Pre- gled meščanstva po trgih zastran oborožitve in morebitnega takojšnjega nastopa naj se izvrši čimprej, orožje pa naj bo priprav- ljeno tudi ponoči. Vse žito v kaščah naj se pregleda in naj se iz mesta ne prodaja. Pred mestom spravljeni gradbeni les naj se v primeru stiske spelje v mesto. Straže naj stražijo dan in noč na 17 krajih v mestu in 'predmestjih. Vse stolpe in bastije v me- stu in okoli njega so opremili s topovi in municijo; luknje v obzidju pa so zazidali. Častniki, ki so stanovali v mestu — pa naj so imeli že hiše ali ne — so morali sodelovati pri tem (in Mitleiden sein), tudi pomagati pri stražarjenju. Ponoči niso smeli nikogar spustiti v mesto. Obrat v točilnicah in ta- bernah v predmestju je bil ponoči pod ve- liko kaznijo prepovedan. V naslednjih dneh napetost ni popustila, nasprotno, še povečala se je; 11. maja so sklenili postaviti po en top na kolesih k vsakim vratom.^" Že omenjeni zakupnik Krištof Kočevar še celo 21. jnalja zaradi upora (tudi njegovih podložnikov okoli Be- ričevega?) in drugih zadržkov ni mogel priti v mesto k obravnavanju neke zapu- ščinske zadeve.'^ Istega dne je bil tudi iz- vršen pregled meščamstva in pušk v mestu in predmestjih.'^ Okoli 18. maja je korakalo proti Ljub- ljani z granic okoli 700 Uskokov, da bi za- dušili upor.'* Zaradi pričakovanih izgredov z njihove strani jim je bil vstop v mesto prepovedan. V naslednjih dneh so se strel- ske vaje meščanstva še vedno nadaljevale.'* Napetost v mestu vsaj še dne 25. maja ni prav nič popustila, čeprav je upor — vsaj v okolici Ljubljane — pričel piolagoma po- jenjavati.'^ Opustili so stražo, le pri vratih so še ostali mušketirji. V prvih dneh junija upor še vedno ni bil povsem zadušen.'* Na magistratu so raču- nali, da bo po malem trajal še nekaj me- secev. Pri vratih je še vedno stražilo 6 mu- šketirjev; na njihovo zahtevo so jim pove- čali plačo na 4 ren. gld mesečno." Naj- pozneje od 11. junija dalje so se Uskoki zadrževali na Brdu pri Podpeči; s provian- tom jih je oskrbovala Ljubljana. 25. junija'8 je prišlo v mestu do pretepa med jezuitskimi študenti in konjeniki (Rait- knechten). Ker nimamo več podatkov za ta dogodek, moremo samo domnevati, da je odsev simpatije med študenti, od katerih so mnogi nedvomno prišli z dežele, in upor- nimi kmeti, ki so jih konjeniki prišli »mirit«. — Magistrat je sklenil, da je treba kaj takega v bodoče pTeprečiti, da se ne bi meščani razburjali. Okoli tega dne so prišli iz Novega mesta najemniki (geworbene Soldaten); namestili so jih v kočah pri škofiji. Iz tega bi skle- pali, da je bil upor na Dolenjskem že za- dušen, pa so šli na pomoč na Gorenjsko. 6. julija'* je mesto poravnalo račune s stanovi zastran vojakov — kar je dokaz več, da je bil upor vsaj v glavnem pri kraju. Pred 9. julijem^" so se mudili v Ljubljani Uskoki, verjetno so se vračali domov na granice. Epilog k uporu je bil sledeč: pred 13. ju- lijem je prispel v Ljubljano cesarjev ukaz zaradi prevzema in eksaminiranja osemnaj- stih na Gradu zaprtih upornih kmetov in vodij; treba jih je bilo namreč obsoditi. Pred izrekom sodbe je bilo treba zasliše- valni material predati notranjeavstrijski vladi. Od tu naj bi tudi prišel odlok, ki bi ga izvršil mestni sodnik. Najpozneje 16. oktobra^' sta iz Tranče pobegnila dva uporna kmeta; zaprte upor- 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA nike so namreč mučili.^^ Zaporniki so bili z raznih strani: s Krasa (Thurnovi; grof Thurn je svoje kmete odpeljal v »Napoli- tanijo«), Paradeiserjevi itd. Tik pred 26. oktobrom^^ so iapustili iz ječe 4 Para- deiserjeve podložnike, ker jih je ta zem- ljiški gospod hotel soditi sam. 19. novembra 1635 je bila v Gradcu spi- sana ces. resolucija zastran upornih kme- tov in vodij^^; v Ljubljani je bila prečitana 26. novembra in se je glasila: Jurij Leveč naj bo obsojen na smrt z mečem, telo raz- četverjeno in razobešeno na štirih (različ- nih) cestah; Jurij Dolar in Hanže Drolec sta bila zaradi -»zločinoDCs odpeljana v Rab na Ogrskem za Dse življenje (... ad dies vitae, ad operas publicas...), kjer sta mo- rala prisilno delati. Ostali pa so bili izpu- ščeni z obljubo zvestobe. Levca so dejansko usmrtili v Ljubljani naslednjega dne, to je 27. novembra 1635.^* Točen kraj obglavljenja ni znan. OPOMBE i. Bogo Grafmaiuer, Boj za ,9taro pravdo, atr. 124; delo ima inavedtmo. ituidi vso liiteratiiro, ki ipa vinov v Meartnem arhivu Ijiuibljamskem ni iakoristiJa. — 2. Od leta 1633 dalje st-a bili uivrščeni v skupino >extraardinaTi canjtriiiuftion«: pogajanja za to iposta\lko v proračunih je cesar pričel že leta 1631 in nadaljeval inaslednja ilota. Da hi prav razumeli, katere postavke so is^^.stavljafe deželni proračun, kako so se poibirali daYiki m davščiu« ^ter v koksa« namene so odraj- tovali nabrane visote, bi morali sestaviti posebno razipravo, ki bi (daleč presegla okvir, poitreben za nas. — 3. To so znaitnjo veqje visote ko.t pa itiiste, ki so bile namenjene za vzdrževanje granic, toirej obrambi proti Turkom, Za te so potrošili od leta 1578 do konca .l?ta 1624, skuipno 3,500,486 gld, od leta 1625 do konca 1670 pa 2,520.432 ,gld. — 4. Reigers- feldov arhiv, :fasc. XX, Poročilo o vzdrževanju granic , . . 5. MALj, sodini protokoli za leto 1655 (sedaj Cod. I, 25), str, 294. — 6. iSitarejši istanovslki arhiv, fa»c. 6, isnoipič 2. — ?. Bliitlter auis Krain, 1865, str. 83. — 8. Valvasor, Die Ehire . . ., XV, str. 593, .poroča, da je bila lletilna v letu 1635 dobra; če je ibila itaka tudi v prejšnjih letilh, potem kmeto-v ni iežila niti desetina niti prakrševainje določb v urbarjih od atraini zemljiških gospodov, pač pa le previsoki državni davki in davščine, (ki so jih seveda morali iziterjavati go- spodje; zato bi mogli itrditi, da fto ni bili »boj za stairo pravdo« v klasičnem [pomenu besede, pač pa iprvenstveno boj proti državi, proti previsokim držajvnim davkom, — Poleg podatkov v literaturi ,glede začetkov upora p,rim. še Cod. 1, 25, istr. 307. — 9. Ib., islr. 509. Srtiraže so siražile pri kloštnskili vratih, vodnem stolipu, šipitalskih vratih, pri črnean ali novem stolpu, pri »gcscheiitn Thurm«, dalje na staro- rtrški bastiji, pri staroinških vratih, pri vodnih vraitih in nem.ških vratiii ier v Stolpu v Kjaikovem, pni vacedomskih vratih, pm brižu proti Viču, pri gostilni, končno pri Vaj- di proti Udmatu, pni Itnižu na Poljanah, (pri križu pri Šent- janžu.v Trnovem. 10. Cod. I, 25, str. 512. ^ H. Ib., str. 515. Vemo tudi še najmaraj za en primer, ko neki aid]\-okat ni mog^l priti v mesto zaradi lupora. — 12. Ib., sir. 514. Me- ščan, ;ki bi na preg:led ne iprišel z orožjem, /ki ga je imel, je bil .kaanovan s 5 duikati. — IJ. Iz leta 1750 nam je ohra- njeno iporočilo, da je bil regiment razdeljen na 4 bataljone, vsak -bataljon pa ina 4 iboniipanije; vsaka kompanija je štela 156 mož — bataljon torej 544 mož, regiment ipa 2176 mož. Regimentu sta pripadali 2 kompamiji grenadirjev s skupno 200 vojakov. Slab z dodatki je štel 56 mož; pote mit aikem je ves regiment sestavljalo 2412 ljudi (Reigersfeld. arhiv, 81 — I 5 d, istr. 290). — Po mekem dnugem ipodatku iz lota 1729 je .1.000 mož infanterije atalo mesečno 10.000 gld