Leto IV. V Celju, dne 27. maja 1909. St. 25. = izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati as naslov: lsH$arodni List" v Celju. — Reklajcacije so poštnine proste. — Uredništvo: Schiilerjeva cesta 3. ,, Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej! — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Farodni List" v Celju. Po vročih bitkah. 7., 17. in 24. maj 1909 bodo s plamenečimi črkami zapisani v politični zgodovini spodnještajerskih Slovencev. Bil je to prvi boj za deželni zbor, ki ga je bila naša mlada narodna napredna stranka z sto - in stoletja starim klerikalizmom, ki se je pri nas skril pod tako vabljivo in prikupljivo ime kmečke zveze. Naša narodna stranka je sicer res izgubila dve bitki dne 7. in 17. maja, in 12 poslancev si je „priborila" duhovniška stranka; dne 24. maja pa so slovenski trgi, po katerih je že tudi segala grabežljiva du-dovniška stranka, jej povedali, da ne marajo teme, ampak luč, vse k življenju bndečo, vse oživljajočo, in vse oplojajočo luč prosvete in napredka, kulturnega in gospodarskega. Izid minolih volitev v deželni zbor na Spod. Štajerskem ie torej ta, da ima duhovniška stranka 12, naša mlada narodna napredna stranka pa enega poslanca. Toda gotovo je, da odtehta zastopnik naprednih Slovencev g. dr. Kukovec po svojih zmožnostih, po svojem znanju in širokem političnem obzorju vse Terglave, Vrečke, Meške, Roškarje, Piške in tudi razne Ozmece, Korošce in Verstovške. Neizmerno klaverno in za Slovence naravnost sramotno bi bilo naše zastopstvo v deželnem zboru, ko bi ne bili slovenski trgi poslali v Gradec odličnega narodnega politika dr. Ku-kovca. In videli bomo, kdo bo boljše zastopal naše zahteve, narodne in gospodarske, in kdo bo več dosegel za naše ljudstvo, ali 12 duhovniških ali pa eden napredni poslanec. Klerikalci po svojih listih zmage pijani streljajo kozle. Lažejo, da je zmagala kmečka volja, da je razsodnost in razumnost naroda vrgla ,,liberalizem" ob tla. Lažejo, da je zdaj narodne stranke konec, da pogineta „N&rodni Dnevnik" in „Narodni List" — in potem zavlada dusovščina neomejeno in neovirano nad slovenskim judstvom. Le počasi, gospoda! Povemo Vam, da živimo krepko in trdo življenje, ki ga ne stre trenutni vihar duhovniškega nasilstva in duhovniških sleparij. Dokazali smo že in bomo še dokazali na neštetih slučajih v prihodnjih številkah, da je duhovščina z najhujšim pritiskom delala pri manj izobraženem in zato premalo odločnem ljudstvu. Dokazali bomo z dejstvi, da so duhovniki pred volišči izsiljevali glasovnice in proti volji volilcev jih popisovali z duhovniškimi kandidati. Dokazali bomo, da je zadnje tri dni pred volitvami poslala kranjska klerikalna stranka na stotine duhovnikov na Štajersko. V slovenjegraškem pol. okraju jih je po nekaterih farovžih prenočilo po 7 in še več. Dokazali bomo, da so razni župniki kot volilni komisarji goljufali, da so imeli na razpolago od okr. glavarstvev cele kupe glasovnic, da so z naprednimi kandidati popisane glasovnice vrgli iz volilnih posod ter položili vanje ravnotoliko novih s klerikalnimi kandidati popisanih. Dokazali bomo, da je v neki občini celjskega sodnijskega okraja bilo oddanih 35 naprednih glasov, a jih je komisija naštela samo 12. Dokazali bomo, da je neki okrajni glavar na Spod. Štajerskem naravnost proti našemu kandidatu delal, da je razdelil med župnike cele kupe glasovnic ter tako pomagal slepariti na našo škodo. Dokazali bomo, da se je\d duhovnikov volilce podkupovalo, da se jim je grozilo ne le s časnim in večnim pogubljenjem, ampak tudi z gmotno škodo. Kaj čuda, če je pri takem pritisku in takem nasilstvu 40% volilcev ostalo rajše doma nego da bi se zamerili ali pa bi se pustili oškodovati? Klerikalci so spravili na volišče skcro zadnjega moža. A dejstvo je, da se je volitev povprečno udeležilo le 60%; kje je ostalih 40%? In kakega mišljenja so bili ti? Recimo, da je 10% indiferentnih in nemškutarskih, ostalih 30% j® pa naprednih slovenskih, ki so pa premalo odločni in premalo disciplinirani, da bi se izpostavili in da bi odločno priznali svojo barvo. Tembolj moramo občudovati one, ki so to storili, ker šli so skozi ogenj težke preskušnje, a stali so kakor skala za napredna načela. Ni torej zmagala svobodna in sa-moodločujoča kmetska volja, ni zmagal razum in ni zmagalo prepričanje, ampak zmagal je pritisk, zmagalo je na-silstvo, zmagale so grožnje duhovščine. Mi izražamo svoje trdno prepričanje: ko bi se bila volilcem pustila svobodna volja od vsake strani, ko bi se bilo bojevalo samo s poštenim časnikarskim bojem brez vsakega oseb-ne£? uplivanja, za eno petino manjše bi bilo število klerikalnih glasov, in za dvakrat bi bilo poskočilo število naprednih glasov. V tem slučaju bi se bila pokazala prava in svobodna ljudska volja. To duhovniki dobro vedo, zato ne samo da so letali kakor neumni cele noči okrog volilcev, ampak zadnjo nedeljo so bile cerkve spremenjene v gostilniške bezuice z volilnimi shodi, spovednice pa v natezalnice pobožnih duš. In procesije na križev pondbljek so bile zopet posvečene izključno volitvam. Hujše in zlobnejše se vere in cerkve in vseh cerkvenih obredov ne more zlorabiti, kakor se jih je pri ravnokar minolih volitvah. Zmagala pa je ne samo nasilnost duhovščine in njih sleparstva, ampak zmagal je tudi pritisk ženskega spola. Naše ženstvo še po večini tiči globoko v duhovniških sponah. Naši nezavedni priprosti kmečki ženski je duhovnik, in naj je še tak lop>v, pol boga. In če ji bo duhovnik rekel piti strup za zdravilo, ona bo to storila v trdnem prepričanju, da „imajo gospod prav". In če pride takale ženica ali pa kaka zamaknjena Marijina devica nad moža ali očeta ter mu grozi s tem in onim, se mož raje izogne volitve, nego da bi imel nemir in prepir v hiši. Na tisoče slučajev bi se lahko navedlo, da so možje pod pritiskom žensk glasovali za klerikalne kandidate, in na tisoče zopet, da so zaradi ljubega miru rajši ostali doma nego bi poslušali vedno klepetanje in neprestan kreg. In kdo je te ženkice in te Marijine devičice k takem postopanju napeljal? Duhovnik. In zopet se povrnemo k oni točki: zmagal je pritisk duhovščine na volilce, bodisi neposredni bodisi posredni, ni pa zmagala samozavestna in svobodna volja m o ž - volilcev. In narodne stranke da je konec? Počasi, gospodje! Računimo! V krajih, kjer je nastopila narodna stranka s svojimi kandidati, je bilo oddanih skupno okrog 8800 glasov in narodna stranka jih je dobila okroglo 2800, torej nad 30%- Ako bi bila na Štajerskem volilna pravica kakor po nekaterih drugih deželah, na takozvani proporcijonalni ali sorazmerni način, bi dobila narodna stranka vsaj 2 mandata od 6 v teh okrajih oddanih. To bi ji po njeni moči tudi šlo. In ako priračnnamo še veliko množino naših glasov, oddanih za slogaške kandidate u ptujskem in mariborskem okraju, dalje nad 400 glasov, oddanih po jezikovno mešanih mestih in trgih od naprednih Slovencev za slovenskega števnega kandidata, pridemo do zaključka, da bi po številu oddanih naprednih glasov, ki so šli skozi ogenj duhovniškega nasilja, narodni stranki na podlagi sorazmernega ali proporci-jonalnega načina volitev pripadali naj- Za smeh in kratek čas. Luna ali soluce? Tine in Tone sta šla nekoč nekoliko natrkana domov od fare. Tine pogleda nakrat na nebo in opazi zgoraj neko kroglo, ki se sveti. Tine gleda, gleda, pa vpraša Toneta: — Ti Tone, povej mi vendar, ali je to tam, ki se sveti, solnce ali luna? Tone: Ej Tine, preveč prašaš. Kako naj jaz to vem, saj sem vendar iz druge vasi doma. * O. * * Pomota. Brzovlak se je pravkar pripeljal iz dolgega predora (tunela). Zaljubljeni zakonski par, ki se je ravno vračal z ženitovanjskega potovanja, se je zaljubljeno pogledal. — Ah, Anica, dušica, — pravi mladi soprog, — če bi bil vedel, da je predor tako dolg, bi ti bil ukradel dolg, dolg ljubezenski poljub. Presenečena gleda Anica svojega moža in jeclja: „Ja, Vlado, ali to nisi bil — ti?" * * * Hitro, hitro mine čas . . . Žid Itzig Kohn (prijatelju): Moj Bog, moj Bog, kako čas hiti. Vaš sin je še bil v ljudski šoli, ko sem se jaz zadnjikrat kopal, danes je pa že na vseučilišču. * * * ' »Stopnjevanje" ljubezni. Če dekleta govore med seboj o kakem ženinu ali snubcu, praša 17-letna: „Kak-šen je?" — dvajsetletna: Kaj je?" — tridesetletna: „Kje je" in štiridesetletna: „Sem ž njim!" * * * Komornik na prestolu. Pokojni portugalski kralj Karlo je opazil nekoč, kako se je njegov prvi komornik vsedel v njegov prestolni naslonjač. Potrka ga po rami in pravi: „Menda si vendar ne domišljuješ, da si kralj ? Neumen si za to dovolj!" * * * Obisk. Gospod: O kako lepo detetce imate, milostiva gospa. Koliko je star ta angelček? Gospa: 6 tednov. Gospod: In je-li to vaš najmlajši ? * * * Cesar in pastir. Cesar Jožef II. je prav rad potoval preoblečen v pri-prostega človeka po svoji državi. Nekega dne najde mladega pastirja, ki je pasel svinje, in se spusti ž njim v pogovor. — Koliko imaš plače, dečko ? vpraša cesar. — Imam stanovanje, hrano in 2 para šolnjev, odgovori fant. — Ne več ? se začudi Josip. „Glej, jaz sem tudi pastir, pa imam mnogo več plače." — Verujem, odgovori pastir, „pa imate gotovo tudi mnogo več svinj." * * * Kdo se ne boji ? V neki vasi je prišlo v gostilni skupaj precej možakov, — vsi oženjeni. Nakrat pravi neki šaljivec: „Kdor se žene boji, naj vstane!" Vsi so obsedeli raznn enega. Ko ga ostali vprašajo, zakaj je vstal, odgovori: „Ej saj bi tudi jaz obsedel kot vi, če bi si bil gotov, da mi žena tega ne izve." * j. * * Kar brzojavno. Izidor (brzo-javi iz Gradca očetu na Dunaj): Ženim se. Prosim privoljenja. Sto tisoč. Kohn: (brzojavi nazaj): kron ali goldinarjev? Izidor: Goldinarjev. Kohn: Blagoslavljam, manj 3 poslanci. In če b' ne bilo duhovniškega in ženskega nasilja, bi se bilo, kakor že omenjeno, število klerikalnih glasev gotovo za eno petino znižalo, število naprednih pa bi bilo dvakratno poskočilo.. Take so v resnici razmere in na podlagi teh podatkov moramo soditi izid teh volitev. In kaj sedaj, povprašuje marsikdo? Trumoma bodo prehajali dozdajni naprednjaki v klerikalni tabor, pravijo drugi. Dobro, naj prehajajo. Kdor svojo pripadnost h kaki stranki ravna po trenutnem uspehu pri enih ali drugih volitvah, ne pa po svojih načelih, ta že kot tak ne spada v napredno strauko, ampak tja, kjer z odprtimi rokami sprejemajo politične uskoke in neznačaj-neže in kjer take ljudi dvignejo celo na najvišja mesta. Narodna stranka po svojih načelih ne more imeti v svoji sredi dvomljivcev in omahljivcev, |am-pak trdne, odločne značaje, kremenite in v časovnih viharjih zjeklenele narave, razumne in s svojo glavo misleče ljudi. In minole volitve so pokazale, da ima narodna stranka ravno med kmet-skim ljudstvom najrazumnejše in najboljše može na svoji strani in da so ti možje iz kmetskih vrst res kakor skala stali za svoja napredna načela. In še eno so pokazale zadnje volitve; da je po nastopu narodne napredne stranke štajerčijanstvo izgubilo ves vpliv. To se najbolje vidi v ptujskem okraju, v gnezdu štajerčijanstva. Izmed okroglo 3500 oddanih glasov so jih dobil štajerčevci komaj okoli 200. Za Ploja in Kolariča je bilo oddanih nad 1000 glasov in mirne vesti trdimo, da so bile 3/s teh glasov oddane od naših naprednih somišljenikov. Tako so torej minole volitve pokazale v polni meri, da si je narodna stranka tekom 2 let priborila neomajno pravico do obstanka in prokleto se mo-tije oni, ki narodno stranko polagajo v grob. Mirno in trezno gremo po svoji poti naprej. Gospodarsko in izobraževalno delo — to bo v bodočih mirnih letih glavna naloga, glavni cilj narodne stranke. Naše delo na gospodarskem polju mora dobiti odločno napredno lice, in vse razpoložljive sile moramo upreči v uspešno delo naše „ zveze narodnih društev", ki mora voditi izobraževalno delo. Vročo zahvalo vsem onim vrlim kmetom, obrtnisom, trgovcem in razumnikom, ki so v minolem boju neupogljivo stali za naša načela. Z veseljem se bomo spominjali teh vročih dni volilnega boja. Izgubiti nismo imeli v njem nič, ker v prejšnjem deželnem zboru nismo ničesar imeli; imeli smo samo pridobiti in z zmago našega voditelja dr. Kukovca smo pridobili veliko. Zato tudi mirno gledamo v bodočnost. Poleg izobraževalnega in gospodarskega dela bo ena najvažnejših stanki-nih nalog v bodočnosti: organizacija napredne mladine. V najkrajšem času se tozadevno delo prične. Pozdravljeni vsi, ki ste voljni pri-pomagati pri tem mirnem in podrobnem, a tem uspešnejšem delu. Pogum — in vrlo naprej! Bodočnost je naša! Groš za groš. 87. pehotni polk v Pulju je bil ■občini Kokarje doposlal nemško spisano tiskovino „Deserteurs-Eingabe" o nekem v njo pristojnem vojaškem begunu s prošnjo, naj občina tega beguna, če bi se ji prikazal, prime in ga izroči bližnji vojaški oblasti. Župan Praznik Josip je dal vlogo polktt vrhiti z zahtevo, naj se dopošlie občini vloga „Deserteurs-Eiugabe" v slovenskem jeziku. " " 87. pehotni polk je priznal zahtevo občine za zakonito ter je spis izročil c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celju, rekoč naj se vzame zahteva Občine na znanje ter da ji naj glavarstvo ustreže. _ ' " ' Celjsko glavarstvo je doposlalo spis c. kr. politični ekspozituri V Mozirju z nalogom, naj se zadeva vzame na znanje in naj se ji ustreže. Toda politična gospoda v Mozirju je nategnila na sebe kučmo nemškega Pavlihe, naredila se je neumno, dopo-slavši ves spis občini Kokarje s poveljem v jedni besedi „v ustrežbo." Zdaj je bila torej občina zopet na spodnjem klinu. Na njeni mizi je bila razgrnjena nemška vloga „Deserteurs-Eingabe", ne da bi se bilo njeni zahtevi ustreglo. Župan Praznik Josip je dal »De-serteurs-Eingabe" znova vrniti vojaškemu polku v Pulj rekoč: . nazaj z zahtevo, naj se blagovoli v smislu člena XIX,. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1. 1867. drž. zak. broj 142 doposlati sem spis v slovenskem jeziku. Ta zakon je bil namreč izdan za določitev pravic državljanov in občin, a ne za c. kr. urade; zato se mora zahtevi občine ustreči." 87. pehotni polk v Pulju je tu debelo tiskane besede podčrtal z ru-dečim svičnikom, vrnil je ves spis c. kr. politični ekspozituri v Mozirju, naj ona priloženo „Deserteurs-Eingabe", prestavi na slovenščino in izroči občini Kokarje. Toda uradnik c. kr. politične ekspoziture. ne kažejo slovenskemu jeziku dolžne pravičnosti. Nemške vloge niso hoteli prestavljati, nasproti temu so poklicali župana Praznika na uradni dan, kjer so mu premeteno zamolčali, da je c. kr. vojaška oblast spoznala zahtevo občine za pravično. Prigovarjali so mu torej toliko časa, češ, da občini sploh tu ni treba nobenega pisanja, župan naj vzame poročilo o begunu na znanje in konec je vsemu, dokler ni župan vzel slovensko ustmeno poročilo na znanje. Šele, ko je na to ves spis priro-mal zopet v občinsko pisarno, se je s pomočjo tolmača dognalo, da je vojaška oblast hotela občini ustreči, in da so to zaprečili nemško navdihneni uradniki c. kr. politične ekspoziture v Mozirju. Seveda je bil na to župan o prvi priložnosti uradnika Žolgarja prejel za besedo, na kar se je ta na vse mogoče načine zvijal, češ, da ekspozitura ni dolžna oskrbovati vojaškim oblastim slovenske prevode. Mi pa rečemo, da bi moral uradnik biti toliko srčen ter bi naj to povedal vojaškemu polku, ne pa županu, in naj bi bil toliko pošten, da bi bil županu povedal, kaj je odredila vojaška oblast. Občinski odbor kokarski je na to na podlagi sejinega sklepa naznanil politični ekspozituri, naj ona več ne poskuša z županom nobenega dogovora v zadevi jezikovih pravic občine; temveč naj svoje dolžnosti napram občini v smislu zakona v polnem obsegu in natančno izvršuje. Ta dogodek se priobčuje, da se javno pribije, da je poveljništvo c. kr. 87. pehotnega polka v Pulju priznalo občini pravico, naj ji tudi c. kr. vojaške oblasti, ki spadajo v svojstvo državnih uradov, dopisujejo v slovenskem jeziku. Ako nam bodo državne oblasti v naših pravicah po zgledu c. kr. politične ekspoziture v Mozirju nasproto- vale, ne bodemo mogli razumeti, česa si žele od nas. Groš za groš! : Gospodarski paberki. Krmska pesa. ' i • ■ V: ¥ . i , -! :: Ta rastlina se po mnogoterih krajih za zimsko porabo prideluje v velikih množinah. V ugodnih naravnih razmerah, nasaditvi pripravnih vrst ter dobrem obdelovanju moremo doseči pri pesi jako bogate nspehe.' Pesa se v glavnem prideluje na dva načina in sicer s setvo, ali pa da se jo nasadi t. j. da se rastlinice prej na enem malem prostorčku vzgojijo in potem presade na določeno mesto. Seje se z roko ali pa s sejalnim strojem. Saditev se tudi priporoča bolj v krajih s hladnim podnebjem. Saditev se tudi priporoča povsod tam, kjer je zemlja zelo plevelnata, ker v taki zemlji plevel vsejano peso hitro zaduši. Nasprotno ima pa setev to ugodno lastnost, da mlada rastlinica raste ne-poškovana naprej, medtem ko se pri saditvi poškoduje, kar povzroči potem tiste neprijetne goste in tanke stranske koreninice. S hlevskim gnojem naj se pesi ne" gnoji še le dotično spomlad, temveč že prejšnjo jesen. Največ sort krmske pese razvije jedno navzdol rastočo korenino, katera s svojimi vlaknatimi korenicami pišče redilne snovi v spodnjih plasteh. Vsled te pesine lastnosti se tudi priporoča, da se gnoj podorje nekoliko globlje nego navadno. Če pa imamo sorte, ki razprostirajo svoje korenine na široko pa plitvo, ali sorte, ki rastejo nad zemljo, se gnoj le plitvo podorje. Pesa je izvrstna krma za krave ralečnice, kot dodatek glavni krmi. Na dan se z uspehom da eni glavi, rav-naje se po teži živali, 20—30 kg. Za mlado in plemensko živino se zaradi velike množine vode, ki jo pesa vsebuje, priporoča v manjših množinah kot dodatek k drugi krmi; ravno tako tudi za ovce. Za svinje se lahko v kuhanem deloma tudi v surovem stanju . rabi kot glavna krma. Konjem se po-klada le v izjemnih slučajih. — Veliko pozornost zasluži sprava pese. Najboljše je, da se jo takoj po spravi iz polja spravi na določeno mesto, kjer ima ostati. Pesa za spravo namenjena, mora biti popolnoma zdrava in suha. Tudi p.ostor, kamor se jo spravi, naj ne bo nesnažen in nezdrav. Lahko jo tudi spravimo v pesek, kakor krompir; v tem slučaju je paziti, da prostor ni močviren. Če nam je pesa zmrznila, jo moremo porabiti za krmo samo le kuhano ali s soparom pregreto. Pesa nima na spomlad več tolike krmilne vrednosti, kakor v jesen. L. S. Zatiranje bledice ali zlatance na trs ju. (Tlnski.) Bledica ali zlatanca bila je redka prikazen na trsju, dokler smo še imeli vinograde nasajene s starimi našimi domačimi trtami. Odkar nas pa trtna uš sili na amerikanske podlage evro-pejske vrste cepiti, s takimi cepitvami naše gorice obnavljati, je pa tudi klo-roza več ali manj, da skoraj občno iazširjena trsna bolezen. Prej se je gornik čudil, če je kje zagledal med kakor potočni okrak temnozelenim trsjem bledičneža, danes pa se mu tako zgndi, če najde vinograd brez takega trsja. Prej se tej prikazni ni pripisovalo nič več pomena, kakor trsu z rudečim listjem — oboje nekaka še-gavost prirode. Sedaj se pa enologi resno pečajo z bledičnostjo trsa, zakaj ona češče zamore dragocene nove nasade ravno tako uničiti kakor perono-spora, trsna uš; in mesto teško pričakovanega pridelka, ki naj kot mošt jeseni sode polni, je vinogradnik prisiljen usehli, par let stari nasad, (del takega nasada) prenoviti, ne da bi se bil tam jedne trgatve veseliti mogel. Kloroza je pomanjkanje gotovih snovi v nadzemeljskih trsovih delih, torej v poletnem mladičju, posebno listju. Vzroki so različni: trajni, mimoidoči. Mimoidoč vzrok je na primer vreme. V polet-noj suši trsje pobledi, a ko pride pohleven, a dovolj obilen dež, se kar skoz noč ozeleni. Pa tudi narobe; ža deževjem solnčni, vedri dnevi ravno tako učinkujejo. Jedno kakor drugo je docela brezpomembno. Drugače je pa s trajnimi vzroki, oz. s trajnim vzrokom. Zakaj neprikladnost trsove podlage za zemljo, V katero je vsajena, to je v naših goricah edini trajni vzrok zlatance. Če se v zelo apneno zemljo cep-ljeaci na ripario portališ, solonis ali moctinolo sadijo, so ti zgubljeni:, kloroza jih uniči. V novejšem času se hoče s hibridi temu zlu od pomoči. A to početje je še v povojih, torej našim posestnikom ni nikakor priporočljivo. Poskuse s hibridi naj dela država; kmetijske šole so tudi zato tu, nikakor pa ne mali in srednji posestniki. Poznam državni nasad, kjer se je v teku ne 10 let v preapneno zemljo nekega oddelka že tretjič cepljence všpored saditi moralo. Prvo kakor drugo saditev je bledica uničila. Zadnja je s cepljenimi hibridi, pa nikakor ne vzbuja nade obstanka. Jaz sam sem v jednej gorici pred leti imel precej bledičnega trsja; rip. portalis sem kot podlago rabil svojim cepitvam na suho, a zemlja je za njo bila prebogata na apnu. Koj v drugem letu se je kloroza pokazala. Se ve ne v celem nasadu, marveč samo1 pri 300 do 400 trsih, ki so ravno v takej apnenej zemlji stali. V tretjem letu po sajenji bili so ti trsi proti jeseni skoraj čisto beli. Trebalo je torej odpo-moči. Dal sem to jesen novembra Meseca okrog vsakega takega trsa peščico zelene ali železne galice potrositi m jo potem podkopati. Jaz namreč že celo vršto let v novembru, ko.trsje listje zgubi, vinograd obrežem in ga koj tudi globoko prekopam; s tem navadno prvo pomladansko kop že v jeseni opravim, če mi le vreme to dopušča. To oboje: rezitev in kop v listopadu je neprecenljive vrednosti in jaz to brez ozira na bledično zatiranje kaj toplo priporočam. Pomisleki, kakor da lahko zimski pozeb trs tem lažje zamori docela, ker so jeseni bile rozge odstranjene, oz. le na nekaj oči prikrajšane, so ničevi. Saj hud zimski mraz vse oči na celih rozgvah zamori, ne pa samo te spodnje, ali pa le ,.pre-streli." To in nič več stori pa tudi na reznikih, šparonih. Torej če pride pozeb, je škoda tu kakor tam ena in ista. Edino kar bi znalo pri jesenski rezi kočljivo biti, to je gozdni zajec. Ta se časih loti po zimi trsja; on namreč trsju oči izje. V krajih, kjer torej zajci tik druge škode še to delajo, tam se mora iz očitnega vzroka jesenska rez opustiti, če si gornik ne zna odpomoči. Zakaj, ni ztodej! da bo škodljivi glodavec vse oči na vseh rozgvah jednega trsa, če jih jeseni ne odstranimo, si privoščil! Nekaj bo že pustil. Pri pomladni rezitvi se potem že še lahko presodi. Če se pa jeseni reže, se kratkorepcu le nekaj oči na vsakem trsu pusti in nobenemu teh uhel ne bo prizanesel. Tak trs je pač za jedno leto brez ploda, le s trdega na les raste. Jaz doslej take škode še nisem imel. Vkljub temu sem pa brzo-kraku hud nasprotnik. Čeprav ga imam v vseh oblikah v skledi na mizi, iz roke spretne kuharice prišedšega, kaj rad, sem mu vendar že davno kot velikemu nepridipravu kmetovalstva smrtno obsodbo izrekel in sem pri tem ostal neizprosen; pomiloščenja zanj nimam. Čimpreje bo gozdni zajec kmečkim šolarjem le znan po našopancu v prirodopisni zbirki, tem boljše bo za kmeta. Če bi pa do tje se on hotel z maščevanja nad menoj, ker javno povem, kako o njem sodim, v mojo gorico povabiti, skušal bi se škode varovati na vse kriplje, samo da ne opustim jesenske rezi. Bogato obloženo in lahko pristopno mizo bi mu pogrnil! Krog obrezanega trsa bi rožja v zemljo nataknil. Tu imaš, pa žri! In nemara bi ga vkanil. Saj se tako početje pri sadnem drevju kaj dobro obnese. Kdor jeseni pred snegom svoje sadno drevje obreže, strebi in vse te odpadke v sadonosniKu na tleh pusti ležati, temu zajec navadno ne bo skorje debel glodal, marveč tega iz snega štr-lečega mladičja se bo lotil. Saj ni zarobljen, da bi boljše, finejše pustil, s slabejšim se davil! No sedaj, ko sem plašljivca vseh plašljivcev po zaslugi ne le okrcal, marveč ga nekako justificiral, sedaj se pa vrnimo k mojim za bledico hirajo-čim bolnikom v vinograd! Kakor zdravnik bledičnim ženskam, tako sem tndi jaz svojim bledičnežem ordiniral železni preparat v obliki železne galice. In pomagalo je. Naslednjo poletje je bilo to trsje že precej zdravo. Ker sem pa tako postopanje ponavljal, mi zlatanca trsja še ni uničila, marveč rodečega sem si ga ohranil. (RaV-nal sem se po Babo.) Drugi način zatiranja kloroze je: V4 do Hzkg železne galice se pri gnojenju na vsak trs podkoplje; tretji pa, da se jeseni krog trsa nekaj lukenj \ zemljo napravi in v nje ravno toliko množico zelene galice natrosi. Vspeh vseh teb treh načinov zatiranja bledice je čisto povoljen in enkratna doza (založek) upliva nekaj let. Vendar se pa pri takem ravnanji precej galice porabi in ker vaški trgovci isto od 10 do 20 in več vinarjev kg prodajajo, je isto tudi zelo drago, če si vinogradnik njo ne ve ceneje dobiti. V fabriki G. \Viniwarther vGumpolds-kirchenn se dobi žel. galica, če se je najmanj 50 kg kupi, po 5 vinarjev kg. V novejšem času se je pa nova metoda v boju z bledico nasvetovala. Jaz sam sem jo že poskusil. In ker se je popolnoma obnesla, hočem naše slovenske vinogradnike z njo seznaniti. 0 njej piše F. Reckendorfer, vinarski ravnatelj za Spodnje Avstrijsko, to lo: ^Francoski govornik Rassiguier je priporočal, naj se kloroza vničuje s tem, da se pri rezitvi nastale rane trsa z 20—30% raztopnino železne galice — zmočijo. Ko sem potoval po raznih vinskih pokrajinah Francije, sem se sam prepričal, da se po tem nasvetu pogosto ravna in povoljne vspehe doseže. V poskušališču deželne šole za vinarstvo in sadjarstvo v Kremsu sem sam dal leta 1902. dve z renskim rizlingom zasajeni gredi ali tabli v novembru koj za tem, ko je trsje listje zgubilo, ravno tako obrezati, kakor se sicer rez spomladi napravi, ter objednem vse rezi na trsr š 25% raztopimo žel. galice zmočiti. To trsje je spomladi 1903 v primeri z drugim znatno pozneje pognalo — z ozira na mogočo spomladno slano je to pa čisto prav — a ni imelo nič prestreljenih rozg, ter so se vsi poganki enakomerno krepko razvijali. Jesenska rezitev torej ni škodovala, se je obnesla. Vrh tega je bilo pa trsje celo poletje 1903 temnozeleno in se je že oddaleč lahko ta zelen listja opazila." Dalje navede dva vinogradnika Spodnje Avstrije, ki sta s svojimi bledičnimi goricami ravno tako postopala kot on, ter sta tudi najboljši vspeh dosegla. Ker je pa tako zmakanje po pomladanski rezitvi pri vseh poskusih podalo samo povoljni vspeh in ne prav dober, kakor ga je jesensko vselej imelo, zato Reckendorfer zadnje najbolj priporoča. Vrši se pa isto tako le! Koj ko je trs listja gol in naj si ga jesenski mraz posmuče, se ga pravilno obreže in konci čepekov, reznikov, šparonov in vse rezi na steblu se z 20—30% raztopnino zmočijo. Zato se naredi nekaj litrov take raztopine in se vzame do 30 cm dolga palčica, katere jeden konec je s cunjami liki klopčič ovit. Ta del palčice se v raztopnino namaka in ko je trs obrezan, se z njim vse rezi zmočijo. To opravilo je kaj vspešno in kar je mnogo vredno — stroški so neznatni.Potrebno pa je, da je delavec, ki za rezači to opravlja, v tako obleko in čevlje oblečen, da obojega ni posebno škoda. Zakaj žel. galica jedno kakor drugo razjeda. Svoje vsekakor zanimivo in po-učljivo poročilo sklene Reckendorfer s tem, da je po sedanjih skušnjah Rassiguier-ovo jesensko postopanje, ako se redno in vsako leto napravi, dandanes najboljše sredstvo pri zatiranju trsove kloroze, nastale vsled preobilice apna v zemlji; in on ga vinogradnikom vseh pokrajin priporoča s prošnjo, naj se njega svoječasno obvešča, kako se je obneslo. S takimi poskusi na najširši podlagi pride se v stan, da se zamore sklepčna sodba o priporočljivosti kakega ravnanja izreči. Pred 4 leti sem čital v nemškem strokovnem listu o Rassiguier-ovi metodi. Koj sem se je v jednem vinogradu pri jesenski rezitvi poslužil. In vspeh bil je čisto takšen, kakor ga Reckendorfer opiše. Zato tudi jaz ta način nastopanja proti klorozi prav toplo priporočam. Obrtni svet c. kr. trgovinskega ministerstva se je dne 14. tm. pod predsedstvom treov. ministra dr. Weisskirchnerja prvikrat sešel in se sestavil. Pozdravil je člane obrtnega sveta z daljšim nagovorom minister sam, kažoč na naloge in veliko delo tega zastopstva obrti in male trgovine pri vladi, Naj navedemo iz govora dve mesti: „Kakor se tudi vedno bolj jasno očituje obrtniška politika srednjih stanov v svojem praktičnem namenu, meščanskim pridobitnim krogom varovati njih poklicno samostojnost, tako težko pa je tudi natanko omejiti in določiti njen delokrog. V naglem toku razmer, ki tvorijo celo gospodarsko življenje ene dobe, še ne more nobeno začasno važno gospodarsko-politično vprašanje čisto samo za sebe obravnavati. Saj smo vsi le deli velike celote, in to nam nalaga dolžnost, preko enostranskega stališča, ki ga eden in drugi pridobivajoči stan včasi rad zavzema, upreti pogled na veliko celoto in iskati ono črto, kjer se potrebam posameznika more zadostiti, ne da bi se kršile s tem opravičene koristi drugega. In tukaj se pričenja za nas velika in važna naloga; ker tudi — ne dvomimo o tem — med vami se bodo našla na-sprotstva, a jaz se pozivam na vašo razumnost in vašo treznost, da se ne stavi v ospredje ono, kar nas loči, ampak da v skupnem delu skušamo najti ono, kar nas druži." In dalje: „Tukaj v tem krogu se moramo spominjati tudi razmer, ki so nastale med delavci. Spoznavamo vendar, da mora biti ena najvažnejših nalog obrti, da si vzgoji dober obrtniški naraščaj. Kaj koristi vse naše delo, kaj vam hasnijo postave, kaj naredbe, če vi in če mi vsi ne delamo na to, da vzgojimo tak obrtniški naraščaj, ki bo v stanu, kar smo mi v težkih bojih pridobili, tudi trajno držati? Kaj vam pomagajo vspehi sedajnosti, če se ne potrudite, to zopet izročiti vašim otrokom in vnukom, in če nimate gotovosti, da je obrtniški naraščaj sposoben obstati tndi še nadalje? Zato ne smemo nikdar prezreti vprašanj, ki se tičejo obrtniškega naraščaja." Minister je nato obrtnemu svetu predložil zakonske načrte glede kroš-njarstva, glede dela na domu, glede nepoštenega tekmovanja, glede gostil-ničarstva, dalje načrte odredb glede prodaje piva v steklenicah, glede izdelovanja sodavice; načrt spremembe postave o pridobitnih in gospodarskih zadrugah itd. Obrtni svet je sklenil zahtevati, da se določi število odposlancev obrtnega sveta v železniški svet na 6. I. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Ljubljani priredi v soboto dne 5. junija 1909 ob 8. uri zvečer v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani javno predavanje o perotninar-s t v u, opremljeno z zanimivimi s k i-optiškimi podobam i, ter drugi dan to je v nedeljo dne 6. junija t. 1. ob y2\0 uri zjutraj v hotelu „Ilirija" kolodvorske ulice št. 22 v Ljubljani svoj III. redni občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim: Pogovor in odobritev pogojev za ustanovitev vzornih društvenih postaj ter pogojev glede umne reje malih domačih žiaali v istih. Ker bodeta predavanje in občni zbor velevažnega pomena za nadaljni vspešni razvoj prepotrebnega, prvega in edinega slovenskega društva za perotninarstvo in maloživinorejo, vabi odbor vse čč. člane društva in zani-mance vse slovenske maloživinoreje, da se predavanja in občnega zbora tembolj zanesljivo udeleže, ko jim je v to sedaj podana ugodna prilika, ker se je društvo ravno v boljšo priročnost svojim članom preselilo iz oddaljenega Tržiča v osredje naše mile slovenske domovine, v — belo Ljubljano. Odbor. u Vojaški dopusti ob času žetve. Dognalo se je, da je imelo lani od moštva v Avstriji in Ogrski 47.000 mož tritedenski dopust za čas žetve; 25.000 v to-, ostali v onostranski državni polovici. Tndi letos se bodo dopusti dajali, četudi baje z vojaškega stališča dopusti ne vplivajo dobro, ker se baje iz nekaterih siromašnih krajev vračajo vojaki slabo hranjeni. Iz političnega sveta. u Državna zbornica sedaj do bin-koštnib praznikov nima več sej, ampak se posvetujejo samo različni odseki. To je vladi prav prijetno. Sedaj si skuša na tihem pridobivati nekatere poslance, da bi dobila večino za svoj načrt, naložiti ljudstvu nove davke na rame. . u češke šole na Dunaju. V Pragi se je ustanovilo društvo „Komensky" za ustanavljanje čeških šol na Dunaju. u Proračunski odsek razpravljate ■r V dni o državnemu proračunu. Češki poslanec KotlaF je ostro prijemal fin. ministerstvo zaradi nastavljanja uradnikov tam. Od 112 konceptnih uradnikov je 92 Memcev. Med računskimi uradniki je 127 Nemcev, 7 Poljakov in 6 Cehov. Pri ravnateljstvu tobačne režije je od 173 uradnikov * 149 Nemcev. Pri razpravi o proračunu poljedelskega ministerstva je poslanec Ploj opozarjal vlado, da tudi letos na Spod. Štajerskem grozi suša, ki bo oškodovala pridelek krme. Zahteva, da se pravočasno potrebno ukrene, da se bode prizadetim živinorejcem dala — hitrejša in izdatnejša pomoč kakor lani. Opisuje škodo, ki je zadela spodnještajerske vinogradnike, ki še lanskega pridelka vina niso mogli prodati. Predlaga končno, naj bi se osnovala pri Sv. Lovrencu v Slov. Gor. kobilarna. u Na Ogrskem še raznih homatij vedno ni konec. Trije možje so (We-kerle, Košut inJust), ki bi radi postali ministerski predsedniki. u Nemčija ima 12 tisoč 960 miljonov državnih dolgov. sžli u Angleška se v silni naglici oborožuje. Naročila je vse polno novih bojnih ladij. u Na Turškem so sklenili preiskavo zaradi dogodkov 13. aprila, kose je spuntalo v Carigradu vojaštvo proti Mladoturkom. Dognalo se je, da so glavni krivci: odstavljeni sultan Abdul Hamid, prejšnji veliki vezir Kiamil paša, princ Burhan-Eddin in še več drugih odličnih oseb. Turčija je dovolila Srbiji prevoz orožja. Rusija prodira s svojimi četami v Severni Perziji vedno bolj. — Pred mestom Urnia ima že zbranih 20.000 mož. Cesarica baje postane kneginja C h o t e k, soproga prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ob svoji poroki je moral prestolonaslednik podpisati nek reverz, v katerem je stalo, da njegova soproga ne more postati avstrijska cesarica. Ker pa bo na Ogrskem proglašena za kraljico in je plemstvo za to, naj bi postala takrat obenem avstrijska cesarica, delajo baje zdaj v višjih krogih na od ;tranjenje dotičnega reverza. u Nepotrjen zakon. Cesar ni potrdil zakona Axmann, ki ga je sklenil nižjeavstrijski deželni zbor, s katerim zakonom bi se proglasila nemščina kot edini učni jezik na vseh šolah po Nižjem Avstrijskem. n Stoletnico bitke pri Aspernu so po celi državi slovesno praznovali dne 21. tm. Ta dan je namreč 1.1809. avstrijska armada pri Aspernu premagala francoskega cesarja Napoleona. Stoletnice bitke pri Wagramu dne 5. in 6. jnnija menda ne bomo slavili. Ta dva dneva leta 1809. nas je namreč Napoleon zopet natepel. Na Saksonskem se leto za letom napeljuje iz sosedne Češke vse polno Cehov. V zadnjem času je poskočilo to priseljevanje na 400%- Cehi so hoteli imeti tam tndi svoje šole, od-nosno so si ustanovili zasebne češke šole. Sedaj je pa saksonska vlada vse te šole iz narodnih vzrokov pre-® povedala. a Rusija. Vlada uvede nemščino na vse višje šole. Naredba stopi 1. oktobra 1910. v veljavo, tako poročajo nemški listi. a Za nova vseučilišča. Zastopniki slovanskih strank v proračunskem odseku so se pogajali o resolucijah za ustanovitev novih vseučilišč in sicer: za drugo češko, za slovensko, rusinsko in italjansko vseučilišče ter za spo-polnitev poljskih vseučilišč. Nadjati se je, da bodo vse slovanske stranke glasovale za to resolucijo in da dobi v zbornici večino. Dopisi. n Iz ftmarskega okraja. O „sijajni" zmagi sanjarijo klerikalni kolovodje po „Slov. Gosp." Naj imajo veselje in naj se navžijejo zmagepija-nosti. Vrečko je torej rešitelj in mesija šmarsko - rogaškega okraja v dež. zboru. Čez 6 let se bomo zopet videli in bomo zopet vprašali Vrečka čisto po „paunkušk," kaj nam je dobrega prinesel iz deželnega zbora. Samo to mu tudi že danes povemo, da s pavjim perjem naj ne hodi med nas. Toliko politično zreli smo mi zavedni kmetje danes že tndi, da zasledujemo pol. življenje in delo poslancev. In prepričani smo, gospod urednik, da bote nam pridno šli na roko ter nam v našem ljubem „Narodnem listu" vedno vestno poročali o deželnem zboru. Gotovo nam boste tudi vsikdar povedali, če bo Vrečko, v dež. zboru — govoril. Pravijo zdaj po „Slov. Gosp." da je „kmečka volja" zmagala. No le poglejmo! Oni imajo v vsakem farovžu svojega agitatorja; ti agitatorji so letali od hiše do hiše, popisali vse glasovnice; na dan volitve so stali pred volišči in vsak je moral pokazati glasovnico; kdor ni imel „pravega" kandidata napisanega, pa so mu ga napisali „gospod." V nedeljo pred volitvo so z vseh prižnic grmeli, da se mora voliti „vernega" človeka, da je vera v nevarnosti, da stori smrten greh, kdor voli nasprotno itd. Ni vrag, da bi tako sredstvo ne pomagalo. In na križev pondeljek še procesije — potem pa vse ovčice na volišče — in glejte, tako je zmagala „kmečka volja." Ej prijatelji, mi se smejemo! Pa še prav iz srca! Le poglejmo številke: Rogaško— šmarski okraj ima 2231 volilcev. Volitve se jih je udeležilo prilično 1350. Udeležilo se torej ni volitev 40% volilcev. In pomislimo, da so klerikalci spravili na volišče vse, kar so imeli. Pa recimo, da bi bili v vsaki občini spravili še 5 ljudi na volišče, bi dalo to 165 glasov. Kaj pa ostali volilci? Kje so ostali? — Doma. Zakaj? Eni, ker so se zbali klerikalnega sovraštva, drugi, ker so imeli nujne opravke izven občine (sejmi), tretji, ker se niso hoteli zameriti župniku, ki bi jim pogledal glasovnico, itd. itd. Gotovo je, da bi se bilo, ko bi ne bilo klerikalnega nasil-stva, ampak poštena in dostojna agitacija, brez pregledovanja in popisovanja glasovnic, spravilo v vsaki občini povprečno vsaj po 10 naprednih glasov več, kar bi dalo najmanj 330 glasov več. In potem bi si bil Vrečko lahko pogledal svoj mandat. In kaj sedaj ? Ali naj zaradi izida vržemo puško v koruzo in se vržemo v naročje duhovski komandi? Ne, mi napredni kmetje vstrajamo. Delali bomo v zvezi z vsemi, ki nam hočejo dobro, naprej za prosvitljenje našega ljudstva. Tudi v šmarskem okraju se je začelo daniti, in bodoča leta bodo po-• svečena najkrepkejšemu gospodarskemu delu. Poleg tega dela pa mora iti delo za izobrazbo našega ljudstva. Pritegniti moramo našo mladino, pokazati ji moramo pot, po kateri naj hodi, da bo kmečko ljudstvo v našem okraju začelo bolj prosto dihati. Veselo naprej! u Iz breži&kega okraja. Dovolite, gospod urednik, da Vam napiše nekaj vrstic priprost kmet. Po volitvah smo. Hud je bil boj, ki smo ga bili posebno mi zavedni kmetje v brežiškem okraju. In pri volitvah smo se držali dobro, pa bi se bili lahko še boljše. Večina je bila v našem brežiškem okraju za našega kmečkega kandidata Malusa. Poznamo ga kot moža, ki mu je na srcu naša korist. Škoda, da so naši sotrpini kmetje v kozjanskem in tudi v sevniškem okraju še tako globoko v temi, da niso spoznali pravega ugodnega trenutka, ko bili lahko svojega človeka poslali v deželni zbor. Pa saj vemo: ,,gospodje" iz farovžev so šli od hiše do hiše, in smrtnih grehov za tiste, ki ne volijo Jankoviča, je kar deževalo. Kateri ne posebno izobražen kmet se ne ustraši takih groženj ? In pa gospodu se zameriti? Bog ne zadeni! Pa bomo kmetje sami sčasoma prišli do spoznanja. To spoznanje bo britko in morda — prepozno. Mi pa, ki delamo za napredek, vstrajamo vkljub temu, da tudi tokrat nismo prodrli, pri našem delu za politično osvoboditev kmečkega ljudstva izpod komande gotovih gospodov. Mirno in trezno bomo delovali tudi zanaprej. Dobro vemo, da bo mnogo neznačajnežev šlo iz naših vrst k nasprotnikom: češ tam je boljše. Nič ne dene. Naj se zrak sčisti. O priliki Vam sporočam kaj o naših razmerah. Naprednjak. u Bizeljsko. Sprejeli smo sledeči dopis, ki ga zaradi njegove zanimivosti sporočamo tudi cenj. našim somišljenikom: „Za ves svoj trud imam zadoščenje, da je naša in da so sosedne občine Kapele, Dobova, Bojsno, Pišece, Št. Peter, Sedlarjevo krepko stale za dobro stvar. Stoterno jim hočem povrniti to iskreno prijaznost. Bizeljanci so dali meni 118, dr. Jan-koviču 5 glasov. Ako pomislim, da so vsi drugi moji, bi jih objel veselja. Zadoščenje za svoj trud pa imam tudi pri nasprotnikih, ki so povsod javno izjavili: „Mi nimamo ničesar proti vam, niti najmanj vam ne moremo očitati, z odprtimi rokami bi vas volili za našega poslanca, samo ko bi bili od naše stranke." Ali vam je več za strankarsko strast nego za napredek? Ali ne trpi že preveč naše ubogo ljudstvo pod črno suknjo, v katero se skriva? Ali vam je več za strankarski boj nego za povrnitev blagostanja, po katerem hrepenimo? Narod, ki si se zdaj dal preslepiti, ko se ti je reklo: hečeš dobro? — ne; — hočeš slabo? — da! Ali moreš svoje dejanje opravičiti, ker si oblatil sebe, ko si odvrgel kmeta? Kadar ti bode voda v grlo tekla, boš še le klical pomoči in če jo tudi prizoveš, te bo stala mnogo več, kakor sicer. Tisočkratna zahvala vsem mojim volilcem za odlično priznanje. Ker zdaj ni upati pomoči od zgoraj, se hočemo združiti, se zanaprej o naših narodnih koristih skupno pogovoriti in postati si edini, da bomo šli v povzdi-go kmetijstva složno naprej brez ozira na levo in desno. Pokazati hočemo celemu svetu, da smo močni in da hočemo postali kulturni narod. Prijavite nam vse naše drage somišljenike in sotrudnike, da jih bomo na poučne sestanke vabili, ter si čisto drugo ravno črto zagotovili. Deliti moramo taih, kjer že imamo večine, delati pa posebno tam, kjer imamo šele posameznike. Z lepimi pozdravi Ivan Malus. u Hrastnik. Volitve v Hrastniku so se končale še s hujšim porazom klerikalcev, kakor kedaj prej. 7. tm. je dobil Pišek — 19 glasov, Ua-prediia kandidata 417, 17. tm. sta dobila, kletikaica po 8 in 9, naša po 52 glasov. Menda ga ni kraja, kjer bi imela duhovniška stranka tako malo zaslombe kakdt v Hi-asttiiku. Vrlo dobro so se držali naši kmetje iz Čeč, Praprotna, Pleskega i. dr. Čast jim! Vštrajajmo še nadalje, končno moramb zmagati iti takrat nastopijo boljši časi. — Ttidi na Dolu pri Hrastiiiku, ki je bila doslej najtrdnejša opora klerikalcev je dobil v splošni skupini Pišek kotnaj, komaj večiho in tudi 17. t. m. jim je slabo kazalo. Z najostudnejšo agitacijo sta si priborila fajmošter in kaplan večino. Videli smo kaplana kako je vlačil naše voiilce v svoje stanovanje (ki je v istem poslopju kakor volišče!), kako jim je trgal glasovnice in delil druge. Nek volilec, ki je imel že napisana naša dva, je prišel z novo glasovnico in — s ka-planovo legitimacijo. Ali ne smrdi to po goljufiji?! Hrastničanje, ki so malone največ pripomogli k stavbi cerkve, pravijo, da naj zanaprej župnik in kaplan vozita pesek in apno. Tako je tudi prav. u Z dežele. Ko sem šel te dui po opravkih na deželo, Sem slišal mimogrede v dveh farovžih glasno žvr-golenje in pinkanje s kozarci. Vprašam kmeta, ki je prišel za menoj, kaj pomeni to veselje po farovžih. On mi odgovori: „A1' ne vejte, da praznujejo zmago! „Kakšno zmago?" ga vprašam. Kmet: „Vsi tisti so poslanci, katere so duhovniki hoteli imeti." Jaz: „Kaj ste pa vi volili?" Kmet: „Tudi tiste, saj mi baba ni dala miru, pa še fajmošter so k nam prišli, pa so napisal tist cegelc. O saj če bi bilo po mojeifi, ne bi bilo tako! Dve leti že fajmoštra ni bilo pri nas, a zdaj so pa prišli, pa še kak' prijazni so bili, posebno žnjo. Drugače pa, kadar so kaj hoteli, sem moral vedno jaz doli k njim. Dobro še vem, kako dolgo sem enkrat čakal v lopi zraven psa na gospoda, ki so notri pili in „karte špilali." — Takrat sem pač premišljeval, kako gre takim gospodom dobro; z vsem ga mora preskrbeti ubogi kmet, dela nima nič, tisto dobro plačano mašo zjutraj — opravi, potem pa lahko ves božji dan leži, pije, jč in v kočiji se lahko vozi. Nam kmetom je pa črez dalje slabše, pa zmirom duhovniki komandirajo pri vladi." Jaz: „Le čajte,zdaj ko so vsi klerikalni poslanci zmagali, zdaj vam bodo začele rožice cvesti, tako dobro se Vam bo godilo, vse bo cenejše, davki manjši, posebno Čepur, ker je sila „kšajt", ta se bo za vas postavil." Kmet: „Ja,.....se bo!" u Zreče. Kaj pomagajo vsi strogi §§, navedeni v izkaznici (legitimaciji), ko se pa prižnice, spovednice in farovži za nje najmanj zmenijo. Predzadnjo nedeljo in tudi še v pondeljek kot na križev teden po procesiji se je skoro na vseh prižnicah sv. evangelje večidel v volilno agitacijo porabilo. Tako je med drugimi župnik v Zrečah v nedeljo pridigal: „Vsak, kdor jutri ne bo Novaka volil, stori velik smrten greh, ki mu ne bo lahko odpuščen." Razume se, da se takšne grožnje vsak priprost, lahkoveren, nerazsoden in tako boječ kmečki človek ustraši in, hočeš nbčfeš mara voliti, kakor se mu ukaže! Nas sicer ta zadeva toliko ne briga, ker proti Novaku itak nismo imeli kandidata, naznanjamo Vam to le kot eden izmed neštetih slučajev, kako je duhovščina z naravnost nasilnimi sredstvi delovala na voiilce in se očividno pregrešila proti § 5. vol. zakona. Čudno je pa tudi, da se je duhovščina tako bala nemškutarja Kresnika. Iz mozirske okolice. Dovolite g. urednik, da tudi jaz kot napreden kmet nekaj porbčam, da zve svet, s kakimi sredstvi so razni klerikalni kijevci delali ob volitvah za Terglava iu Benkoviča. Četovodja teh je seveda mozirski Cesar, ki caruje nad trojico Vasle-Lekše, Breznik. Ta Cesar Si je v svoji modrosti dovolil dne 17. maja po procesiji, ki je bila na Brezje, nam kmetom pridigovati, ako vsi enoglasno volimo Terglava in Benkoviča, nam bode g. Vasle 10 litrov vina kupil oziroma dal (priče na razpolago). Seveda je pri tem vjel nekaj nezavednih kmetov. Gospod Cesar, vi pa, ki ste eden teh izobraženih, kakor se sami radi nazivate, ali ne veste, da je tako postopanje kaznjivo in vam lahko zato višja oblast preskrbi v Gornjem gradu za par tednov prosto stanovanje in hrano ? Drugi tak nazadnjak je gostilničar Vasle, kateremu hudomušni ljudje pravijo, da je kot strešni petelin, ki se suče, kakor veter piha. Ta Vasle napada vse, kar je napredno, zraven pa se izgovarja, da je nedolžen kot mlado-jagnje, povrh pa hoče celo mo-zirsko okolico komandirati. Stvar je pa taka, g. Vasle, da kmetje pravimo: ne boš, Jaka, ker se na vašo častno besedo prav nič ne zanesemo. Dovoljujemo se vas pa vprašati, če sploh veste, kaj je častna beseda, ker ste jo že tolikokrat prelomili, kar vami lahko izpričamo. Tudi razni Lekšeti vznemirjajo nas kmete, pa zapomnijo si naj, da od nas živijo in če jih mi ne bodemo podpirali, jo bodo kmalu odkurili iz Mozirja v gore kozle past. Svetovali bi le tem gospodom, naj gredo vsi skupaj na binkoštno nedeljo v cerkev boga prosit, da bi jim več razumnosti podelil. Kaj več prihodnjič. Zaveden kmet iz mozirske okolice. u Iz Žetal. „Visokemu" odborniku v Čermožišu iz Slatine hvala lepa za uljudnost, da sem bil zbrisan od društva tam, saj sem še v načelstvu doma v Žetalih pri vseh društvih, pri kterih se bo tebi zgodilo enako. Drugič Bog plati, da si mi včasih posodil, denar, kar se hvališ v Gospodarju št. 20; da me pa imaš za doktorja zgube, pa dokaži, kdo je pri meni kaj zgubil. Slednjič mi očitaš, da sem bil jaz dopisnik zoper tebe v zadevi, o kateri prej niti znal nisem, kot sem jo že tiskano bral. N. pr. kaj je meni znano od Širca, od 8% obresti, od surovosti, od pretepanja, od županskega stolca ? Akoravno je volilno nasprotje bilo med nama, tako daleč pa vendar nisem šel, da bi kaj sličnega pisal; prej bi ti čez me, kakor si ravno ono brez povoda. Vedi pa, ako me še nadalje kaj takega dolžiš in priimke daješ. bom prijel za pero in takrat boš videl, da znam jaz tudi pisati. Cenjeno uredništvo prav dobro ve, da jaz nisem pisal dotičnega dopisa, in bo to vsak čas rado potrdilo. Brez zamere odkritosrčni „Dr. Zguba." u Kapele ob Sotli. Krasno, vedno lepše. To leto so se gotovi ljudje menda zakleli, da nas nepresta- no vznemirjajo. Žuga, preti se nam s časnimi in večnimi kaznimi, med katerimi igra največjo ulogo pekel. In ker smo volili moža iz naše srede, ne pa onega, ki so nam ga duhovni priporočali, zato smo vsi brezverci. So li menda misijonarji zato prišli k nam, da bevskajo nad nami kot nad psi? Na ta način se ljudi ne spreobrača. Slednji dan je politika na krožniku. Vpije pa se nad nami, kot da nismo razsodni ljudje in da imamo kosmata ušesa. Zabavlja se čez vse, vse smo že bili, samo človek ne, ženske pa celo hlevske metle za .... pometati. Za kogar veste, da sv. misijona ni vestno opravil, tega ne poglejte več, temu se ni treba odkriti, ker takim bo Bog na sodni dan rekel: „poberi se prekleti v večni ogenj." Toraj, komur se ni zlju-bilo poslušati političnih hujskarij iu ražnih drugih budalosti, S tem torej ne Sme po njihovem mnenju nihče več občevati. Pa so se precej zmotili častiti gospodje misijonarji. Pa kaj še to; kar je danes povedal, je drugi dan pobijal. Kmalu nato se je obhajala velikanska sprava, pol ure je klenkalo na treh krajih, češ, neprijatelja podajta si roke! Najprej se pridiguje: ne poglej ga, ne občuj več ž njim! a kmalu nato pa: podajte si roke! Gospodje, ali ste se s pametjo skregali ?! No, nič ne dene. Za eno stopnjo smo bližje nebes. Samo to dvomimo, da je tudi mladina in to celo šolska pridobila kaj za nebesa, kajti večina propovedi je bilo osoljenih, a se ni preje oznanilo, je li propoved za odrasle ali za mladino. Tu se poglejte, tu! Ali se ne pravi to ruvati iz nežnih src blagi čut, čut do dobrega? Če. pa naš župnik misli, da bo srca faranov pridobil na ta način, ga zagotovimo, da doseže ravno nasprotno. Ali se ne bi on laž je in lepše pomenil s Kapelčani, katerih lastnosti gotovo že pozna, kot da pokliče stranske duhovnike. ki (kakor smo uvideli) godejo samo o politiki, ter tako hujskajo ljudi druzega nad druzega. Po njih mnenju postava ali zakon ni nič, samo to bi se moralo zgoditi, kar želijo oni. Seveda ste Vi istotak, ker pustite, da se kaj tacega pridiguje. Če smo morebiti še za sto let za drugimi narodi, pa nočemo biti za 200 ali 300 let. Ko bo pa čas občinskih volitev, nam naklonite še en misijon, morebiti Vas tedaj izvolimo za župana! Spoštovani volilci narodne stranke! Okoli 6000 (šest tisoč) glasov ste skupno oddali za nas kot kandidate narodne stranke v kmečkih občinah, v trgih in v mestih na Spodnjem Štajerskem. S tem častnim številom ste pred celim svetom dokazali čilo moč napredne narodne misli v naši deželi. Vaše nam izkazano zaupanje cenimo mi in narodna stranka tem višje, ker vemo, da, se je za nas izreklo obenem 6000 naj-izobraženejših in najzavednejših naših rojakov. Da nismo bili vsi izvoljeni, pripisovati je krivičnemu volilnemu redu in nasilstvu klerikalne stranke. Vkljub temu vstrajamo mi in vstra-jajte tudi Vi, naši čislani volilci zvesto v boju za zmago načel narodne stranke v celi deželi. Najsrčnejše se zahvaljujemo Vam volilcem in vsem, ki so se naravnost junaško borili za nas v volilnem boju. Celje, 26. maja 1909. Ivan Rebek, dr. Gvido Sernec, Fran Brinar, Ivan Malus, Maks Berlisg, Franc Goričan, dr. Rihard Karba, dr. Anton Božič, dr. Vekoslav Kukovec. ♦ Štajerske novice. v Volitev v skupini slovenskih trgov dne 24. tm. je končala s sijajno zmago slovenske napredne misli. Dobil je napredni slovenski kandidat dr. Ku-kovec 405 glasov, klerikalec dr. Medved 290 glasov. Krasno so glasovali nekateri trgi, kakor Žalec in Središče. O tem poročamo tudi še na drugem mestu. Razmerje glasov v posameznih krajih je sledeče: Gornjigrad (Dr. K. 24, dr. M. 20), Mozirje (dr. K-20, dr. M. 12), Ljubno (dr. K. 7, dr. M. 17), Braslovče (dr. K. 14, dr.M. 15), Vransko (dr. K. 27, dr. M. 18), Žalec (dr. K. 54, dr. M. 2), Št.Juri ob j. ž. (dr. K. 18, dr. M. 8), Šmarje (dr. K. 31, dr. M. 9), Rajhenburg (dr. K. 10, dr. M. 15), Središče (dr. K. 126, dr. M. 4), Veržej (dr. K. 12, dr.M. 37), Studenci (dr. K. 48, dr. M. 48), Kozje (dr. K. 14, dr. M. 24). Razumnost in značajnost slovenskega tržanstva je ta dan pokazala klevetni-kom dr. Kukovca in narodne stranke, kako zna ceniti pošteno narodno delo, in da noče oguljenih napitniških fraz kakega »samostojnega" klerikalca, da pa tudi noče kakega v lepo usnje zavitega »starega narodnega programa", o katerega izvrševanju dozdaj pri dr. Medvedu še ni bilo ne duha ne sluha. Klerikalci so delali tudi proti dr. Ku-kovcu z vso paro in vse duhovništvo je bilo na nogah. Lagali so, da se je kar kadilo, a vsa njihova gnusna sredstva je obsodilo zavedno slovensko tr-žanstvo. Pomilnjemo pa tiste, ki so se dali zapeljati in zlorabiti. Maščevanja ne iščemo in smo prepričani, da bodo tudi zaslepljenci in strahopetniki po naših trgih tekom časa uvideli, kako abotno so postopali, ko so se dali ustrahovati in so deloma volili nasprotnika slovenskega meščanstva, deloma pa se na lepe obljube ali pa tudi grožnje, namesto da so šli na volišče, odpeljali v vinograde, v Zagreb itd. To niso značaji, trdni in odločni, ampak bojazljivi omahljivci. In čim prej ti obrnejo hrbet narodni stranki, tem boljše za — njo. Mi hočemo v naših vrstah jeklenih in odločnih značajev, ki gredo za načela tudi skozi o g e n j. Našemu prvoboritelju in voditelju dr. Kukovcu, ki ne bo samo zastopnik slovenskih trgov, ampakvse-ga naprednega slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem, pa v imenu kmečkega ljudstva naše iskrene čestitke. Ščuki bo tako-rekoč med slovenskimi poslanci, in prepričani smo, da bo svojo nalogo kot zastopnik naprednega Slovenstva v polni meri znali zvrševati, da bo pa tudi vestno nadzoroval „delo" klerikalnih »vele-umov", ki bodo v Gradcu »zastopali" naše ljudstvo. d Spodnještajerske volitve in kranjski naprednjaki. Iz Ljubljane se nam piše: Izid volitev v kmetskih občinah na Slov. Štajerskem med kranjskimi naprednjaki ni nikogar iznenadil. Mogočni volilni boj nas je veselil, saj je v tem jamstvo, da v težavnih razmerah bojujete osebno skrajno nehvaležen boj z mladeniškim ognjem. Mi na Kranjskem dobro poznamo vsa na-sprotniška sredstva, ves tisti aparat, ki ob volitvah pritiska na ljudstvo. Manjšine, ki jih je izvojevala mlada narodna stranka, so častne, ker je tudi upoštevati, da se cela vrsta naprednih veljakov drži silno rezervirano in nemarno. V nastopu celjskega vodstva narodne stranke je nekaj, v čemur je bistvo in jamstvo bodočih uspehov: velika požrtvovalnost, ki vzbuja povsod občudovanje in iskreno prijateljstvo. Pred nastopom narodne stranke sploh ni bilo pravega naprednjaštva na Štajerskem, da, naši voditelji so iz ozirov na skupne narodne interese povsod sistematično vadili ljudstvo v tem, da morajo v duhovniku videti tudi političnega vodjo. Kar smo sami v napačnem umevanji sloge gojili skozi leta, to se v dveh letih delovanja mlade stranke ne iztrebi. Smešen je triumf ljubljanskega »Slovenca", češ, zdaj bo konec „Narodnega Dnevnika" in narodne stranke. Mi pa vemo dobro, da bo odgovor te žilave mlade stranke — nadaljevanje boja za narodne vzore in proti klerikalizmu do zmage. a Izvolitve klerikalnih kandidatov v kmečkih kurijah se veseli celjska »vahtarica". Že ve po dosedanjih skušnjah v državnem zboru, zakaj .. Nam, ki smo si zapisali po lastnih besedah »vahtarice" odločen boj vsemu nemštvu na Spod. Štajerskem na svoj prapor, seveda nem-škutarski iistič privošči neuspehe. Tj-le škodoželjnost smo sicer Nemcem 14. maja že vnaprej poplačali. Klerikalcem pa častitamo na veselju in sramežljivem priznanju »vahtarice"! G. dr. Medved kot katoliški duhovnikje bil nedvomno zelo vesel priznanja protestan-tovskih zaveznikov. a Iz slovenjgraškega okraja nam pišejo o volitvah: Udeležba je bila v nekaterih občinah sramotno slaba. Do-čim so spravili duhovniki zadnjega svojega moža na volišče, so šli naši možje, ki ne poznajo železne strankarske discipline, po drugih opravkih. Zadnje dni je bilo vobče tod vse polno kranjskih duhovnikov; v nekem farovžu v marenberškem okraju jih je neko noč ležalo kar sedem naenkrat. Kaj čuda, da smo vsled znanega strahu in re-špekta pred hujskajočimi duhovniki propadli! Klerikalni listi bodo seveda pisali, da so zmagali kmetje .. Nemci so bili vsi proti nam in so agitirali za Kališnika ter zlasti za Verstovšeka. Godile so se tudi po posameznih občinah nezaslišane volilne sleparije in agitiralo se je tako nesramno, da smo prisiljeni vložiti več kazenskih ovadb. C. kr. okrajni glavar Poigher je seveda šel na roke klerikalcem. To je tista nepristranost političnega uradnika! Največje in najhujše klerikalne agitatorje (glej Pečnik, Krohne) je imenoval za volilne komisarje; ti so seveda gled li, da so volitve sami brez komisije opravili. Giinther, načelnik okr. zastopa slovenjgraškega, ki je v mestu agitiral za nemškega nacijo-nalca Krala, je sedaj izrabil razdelitev sena in slame, katero podporo je dosegel Ježovnik, in porabil za agitacijo v prilog kmečki zvezi. Narodna stranka ne stori nič za kmeta, to podporo je dosegla kmečka zveza itd. V Št. Vidu je razburil župnik ljudsfvo tako proti šoli, da traja že nekaj tednov šolska stavka; tudi to je služilo za agitacijo.. No, vkljub temu se bodemo tu naprednjaki držali naprej, zaupajoč v svojo pravično stvar. Živeli! d Klerikalcem primanjkuje denarja za ogromne stroške zadnjih volitev, zato že napovedujejo večje beračenje »vprid obmejnim Slovencem" — ali kakor je stvar pravilnejša, vprid svojim listom in volilnim stroškom. To v vednost onim, od katerih bi se more^ biti skušalo izmamiti kake zneske. o Klerikalci in volitve v dvojezičnih mestih. Dne 2. aprila je poročalo glasilo klerikalne stranke »Straža", da mariborski duhovniki tudi v ponem-čenih mestih nočejo nič vedeti o skupnem slovenskem kandidatu. Dne 4. m. m. je dr. Gvido Sernec na glavnem zboru narodne stranke izjavil, da prevzame v tem smislu kandidaturo kot slovenski napredni števni kandidat in pričakuje, da bodo klerikalci s svoje strani izkazali, koliko glasov oni štejejo. Klerikalci pa v teh mestih in trgih niso niti z mazincem ganili, ampak so se bojevali le zoper Slovenca dr. Kukovca v slovenskih trgih. »Straža" dne 21. t. m. milostno objavlja, da bodo tudi klerikalci dr. Serneca volili, že izjavi, da ni kandidat nar. stranke in se je isto dr. Sernecu osebno naznanilo. Ker je pa tudi to bila le past za dr. Serneca in narodno stranko, se na prvotno zavzetem stališču s strani dr. Gvidona Serneca tudi v zadnjem hipu kaka spreniemba ni smatrala niti iz narodnega niti iz strankarskega stališča kot primerna. u V novem deželnem zboru bo 49 nemških naprednih, 18 nemških klerikalcev in 2 škofa, 12 šlov. klerikalcev, 5 soc. demokratov in 1 slov. naprednjak. u Klerikalci in narodno-obramb-no delo. Na drugem mestu poročamo, da duhovniki niso niti s prstom ganili za slovenskega števnega kandidata v takozvanih nemških mestih iu trgih dr. Gv. Serneca. V očigled temu dejstvu je pač naravnost smešno, ako duhovniška mariborska »Štraža" piše, da bode duhovniška stranka začela zdaj po volitvah z »narodno-obramb-nim" delom. Klerikalci poznajo »nar.-obrambno" delo samo tam, kjer je kaj za njihovo stranko pridobiti. Samo žal, da povsod, kjer se klerikalci s strankarskega stališča lotijo tega ,.dela", Slovenstvo nazaduje. Ako želijo, jim to na vzgledih dokažemo. u Splošen izid volitev z dne 24. maja. Volila so mesta in trgi ter obe trgovski in obrtni zbornici. Izvoljenih je na Zg. in Srednjem Štajerskem 18 nemških nacijohalcev, 2 sta v ožji vo-litvi, pa bodeta izvoljena; na Sp. Štajerskem je izvoljenih 7 nemških naci-jon?lcev in 1 narodni Slovenec (dr. Kukovec). Iz trgovskih in obrtnih zbornic je izvoljenih 6 nemških naci-jonalcev. b V Veržeju je število klerikalnih glasov tako visoko zaradi tega, ker ste gg. dr. Kovačič in Medved izrabila za agitacijo krajevn^ vprašanje glede paše v obč. gozdih. b Srelišče. Nikdar se še ni Središče tako sijajno držalo, kakor pri volitvah, dne 24. t. m. 135 volilcev je bilo vpisanih, 2 sta od časa razpisa volitev umrla; volitev se je udeležilo 130 volilcev. »Pernatih" glasov smo imeli 126, »kosmate" pa 4. Volilci so splošno izražali veliko bojazen pred — medvedom. Napetost med prebivalstvom je bila velika, povečana še v soboto zvečer, ko sta prišla po trudapolni agi-tacijski poti v naš trg »poslanec" Ojzmec in bivši naš kaplan Kozel. Ljudje so govorili, da je kozel medveda gonil. Visokoista sta jo morala s svoje trnjeve poti prek plotov pobegniti v farovž. Tri Marijine device in dva nezrela pobiča sta se trudila par dni in — noči, pa vsi so spravili komaj — 4 kosmate. Kozel je moral biti jako vesel tega izida ko je videl sadove svojega »plodonosnega" dela. Naši agitatorji — slava jim! — so zvršili svojo dolžnost tako odlično, da se lahko iz drugih krajev £redo k nam učit, kako se napravi, da se udeleži volitev — 98% volilcev. Ko se je izvedel izid volitev, je zavladalo v trgu splošno navdušenje in streli pozno v noč so naznanjali celemu spodnjemu delu ormoškega okraja zmago razuma in napredne misli v slovenskih trgih. Vas pa, vrli središki tržani, pozivamo, da pokažete tudi v bodoče pri vsaki vo-litvi tako odločno svoje narodno in napredno mišljenje! Slava Vam! o Središče, Žalec, Šmarje in Vransko odločujejo. Klerikalcem smo že v naprej povedali, da že 4 trgi: Središče, Žalec, Šmarje in Vransko sami odločujejo o napredni zmagi. Ni se jim zdelo verjetno. Številke pa vendar kažejo, da imajo ti 4 trgi 238 na- prednih glasov, dr. Medved je pa v 13 trgih skupaj dobil komaj 229 glasov Zdaj je jasno, zakaj so klerikalci hoteli Središče iz skupine slovenskih ; trgov izključiti. o Čast Žalcu! Zaveddi žalski tržani so glasovali kot en mož za dr. Kukovca. Udeležba pri volitvi je bila tako živahna, da so bili ob 9 uri dop. oddani že skoraj vsi glasovi. Vsa agitacija obeh kaplanov, organista in me-žnarja, kateri je ponoči s kaplanovo palico trgal dr. Kukovčeve lepake raz stene, je bila zaman. Zaman je bilo tudi, da je celo ženska služinčad iz klerikalne novoceljske graščine pri belem dnevu trgala dr. Kukovčeve lepake, vsled česar je že vložena kazen-teri je naš kandidat dosegel Več kot ska ovadba. Volitev, 24. maja, pri ka-98% oddanih glasov, je najboljši dokaz, da med našim naprednim tržan-stvom ni mesta za klerikalno agitacijo. Kakor se je dosedaj, tako se bode tudi v bodoče širila napredna misel iz našega trga po Savinski dolini. — Žalskim tržanom, našim vrlim sobori-teljem čast in slava! b Za »samostojnega kandidata" Medveda so razširili klerikalci lepake, na katerih »samostojni volilci" obsojajo »bratomorni boj med slov. strankama" na Spodnjem Štajerskem. Ker so ti »samostojni volilci" klerikalci — eto sodbeo vašem delu, gg. dr. Korošec in tovaršija! d V Rajhenburgu so volili nem-škntarji, celo znani siidmarkovci — dr. Medveda. Slava njegovemu »narodnemu" programu! o Obsojeni Terglav. Vranski tržani so imeli 25. t. m. veliko zabavo. Pred okrajno sodnijo na Vranskem se je namreč zagovarjal »poslanec" Terglav, ker je v znani polzelanski gostilni ozmerjal dva gospoda z »ušivimi pobi" in drugimi takimi priimki, ki kažejo, da bode še iz Terglava vendarle zrastel katoliški parlamentarec. Morda je že kaj slišal zvoniti o Bielo-hlaweku. — 25. t. m. je bil sicer ta mogočni gospod precej pokoren in je zgre-vano priznal svoj greh. Zagovarjal ga je kolega Benkovič."Terglav je bil konečno obsojen na 50 kron globe ozir. 5 dni zapora. Med obravnavo se je zvedlo, da je pel Terglav v gostilni s svojo družbo pesem: »Čuk se je oženil." To je bilo gotovo raz-žaljivo in pohujšljivo za katoliške mladeniče in kaplane »orle" p. d. čuke, kateri so se toliko trudili za njegovo izvolitev. Hvaležnost pač ni običajna niti pri priznano odličnih braniteljih vere in morale. d Dobrodelni nameni nemških spodnještajerskih hranilnic, ki jih vzdržujejo Slovenci. Ravnokar čitamo v nemških graških listih, da je okr. hranilnica v Konjicah podarila kot jubilejni dar 1000 K (beri tisoč kron) »Siidmarki" za nemškega otroka (fiir das deutsche Kind). — Glejte slovenski kmetje, ki nosite po nepotrebnem v nemčurske zavode svoj trdo prislužen denar, dasi imate tam dva slovenska denarna zavoda, kako se skrbi za vašo deco! d Uspehi klerikalne gospodarske organizacije. Na dragem mestu poročamo, kak znesek je darovala konjiška okrajna hranilnica »Siidmarki" za nemškega otroka. Nemalo krivdo imajo tisti »častiti" gospodje, ki so hujskali svoj čas proti stari slovenski trdni gospodarski denarni postojanki v nemčurskih Konjicah ter ji ustanovili popolnoma nepotrebno konkurenčno posojilnico. Torej, kjer se prepirata Slovenca, po krvi in rojstvu brata, tam se jima roga Nemec, ki si pri tem polni žepe in zraven še daje slovenski denar v nemškonacijonalne namene. o Iz ormoške okolice. Med mnogimi drugimi škodljivci nastopile so letos v vzhodnih občinah našega okraja drzne gosenice v toliki množini, da se jih ne moremo obraniti. Prišle so lani iz sosedne Ogrske. Nekateri ljndje so jih pobirali in še jih pobirajo, a zmi-raj jih je več, kakor bi rastle iz zemlje. Sadno drevje in hrastovi — vse je golo ko po zimi. Gozdovi, vrtovi, trate, so že precej opustošenj, kar bode zopet slabo ali nezdravo za živinsko krmo. Vsi bi morali obirati. Malo je zopet ljudi — a ti so vsestransko privezani na delo za vsakdanji krnh in se ne morejo obraniti tej nesreči. To bode še nadaljna leta škodovalo. —Trebalo bode pomoči in radikalnega pokonče-vanja teh nepotrebnih škodljivcev, ker gredo vodno dalje naokrog. v Zveza klerikalcev z Nemci. Klerikalci še vedno niso ovrgli naših trditev o zvezi z Nemci ob priliki ožjih volitev Kral-Horvatek vprilog dr. Medveda. Sedaj nas mesto protidokazov psu jejo s — faloti. a Dr. Ploj — hoče odložiti svoj mandati Množe se vesti, da hoče g. dr. Ploj odložiti svoj mandat. Ni treba 4nkaj razpravljati, kolika zguba bi zadela s tem njegov okraj in celo našo štaj. državriozb. delegacijo. Razsodni volilci — tudi klerikalci — gotovo ne bodo želeli, da bi ga v drž. zboru nadomestil kak — Meško. Gotovo govorimo vsem narodnjakom na Sp. Štaj. iz srca, ako izrazimo željo, da dr. Ploj obdrži svoj mandat. Izve se ravnokar, da je dr. Ploj izjavil, da državnega poslanstva ne odloži. v Prvo ljudsko knjižnico je otvoril v Gaberju v „Sok. domu'1 ,.Klub slov. napr. akad." v Celju in sicer v nedeljo dne 23. tm. Knjižnica je krasno opremljena in šteje 210 knjig najrazličnejše, večinoma leposlovne in zabavne vsebine. Namenjena je v prvi vrsti Gaberju in bližnji okolici; za odškodnino 2 vin. si lahko vsakdo izposodi knjigo. Okoličanom to knjižnico toplo priporočamo ter upamo, da bode ista v precejšnji meri povzdignila narodno zavest okolice, kar nam bode najlepše plačilo. o I. poročilo Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu o stanju hmeljarske rastline dne 20. maja 1909. Dolga in huda zima ni škodovala hmelj-ski koreniki. Vsled slane v prvi tretjini t. m. in vsled še vedno hladnega vremena zaostal je hmelj v rasti; tu in tam so ga bolhači hudo prizadeli in oslabili. Večina hmeljnikov pa je lepa in kaže bujno rast; rastlina je zrasla že do 1 m visokosti. Društveno vodstvo, b Iz Obreža pri Središču. V „S1. Gosp." izliva sedaj g. kaplan Štuhec svojo jezo na nas in na Središčane, zato ker si nismo dali na volilnem shodu vsiliti njega kot tujca in v naši občini nevolilca za predsednika in ker smo pošteno povedali svoie mnenje kranjskemu zdražbarju Gostinčarju, ki naših krajev in razmer niti toliko ne pozna, da bi vedel, da smo zborovali v Obrežu in ne v „Pobrežju" kakor je pisal Gostinčar v »Slovencu". Kako so navzoči kmetje sklenili vsi glasovati za kandidate lažikmečke zveze, kakor piše „S1. Gosp.", kaže to, da sta Ploj in Kolarič dobila 43 glasov, Ozmec in Meško pa le 12, vkljub temu, da je Ozmec naš rojak. Mi nimamo osebno nič proti njemu ravno tako proti Mešku ne; toda mi smo samostojni kmetje, ki vemo, kaj delamo in vemo tudi. da se v političnih stvareh ne gre za vero. Ako zgube nekateri duhovniki nekaj spoštovanja in ugleda, ni nič čudnega; kaj pa je bilo treba gosp. Stuhecu hoditi nas v Obrež dražit ? o Iz Marijagradca. Agitacija klerikalcev pri volitvah je bila naravnost nasilna in se ni čuditi, da ima že orožništvo opraviti z vso zadevo. Počasi se dani, a tem gotoveje pride luč nad naše tako črne kraje; ljudstvo bode spregledalo iu tem hujše bode maščevanje nad tistimi, ki. gA sedaj zaslepljajo v svoji brezmejni strasti!. * u Izvoz štajerskega sadja na Dunaj. Kakor smo že omenili, se je vršil predzadnjo soboto občni zbor štaj. sadjerej. društva v Gradcu. Iz izvajanj društvenega predsednika grofa Bardeau bode zanimalo naše čitatelje poročilo o uspehu štaj. sadjerej-ske razstave na Dunaju, kateri je največje upe še prekosil: štajersko sadje, katero je bilo poprej na Dunaju le malo znano, si je hipno pridobilo odjemalcev in občudovateljev. — Nemška graška zveza kmet. zadrug je lansko leto od razstave naprej prodala v dunajskih tržnicah pol milijona kilogramov sadja po cenah, ki so bile za pridelovalce zelo ugodne. Izkupiček je bil vkljub stroškom še vedno dvakrat višji, kakor če bi ga bili prodali navadnim sadnim mešetarjem. Nadalje je omenil, da se nameravajo prirejati tudi na Štajerskem sejmi za sadjevec kakor se to godi na Nemškem. Štaj. sadjerejsko društvo je štelo lansko leto 554 članov. u Gospoda državnega pravdnika v Celju prav uljudno vprašamo, ali je to v skladu z volilno postavo, da je župnik v 'Vel. Pirešici na dan volitve 17. tm. pred voliščem trgal voliičem glasovnice, popisane z našimi kandidati, in jim dajal druge popisane s klerikalnimi kandidati? Naj se blagovoli preiskati, ali je res, da je dobil župnik od vol. komisarja te glasovnice. Imena posameznih prič so pri nas na razpolago. u Iz Št. Vida pri Grobeluem smo sprejeli dopis, v katerem stoje bridke pritožbe, kako tamošnji orgafcist s svojo nevednostjo v petju in orgla-nju ljudi naravnost v pobožnosti, jjjoti in iz cerkve odganja. Dobro je, pravi dopisnik, da je sv. Vid v cerkvi na tabli slikan; če bi bil i^ lesa rezan, bi še davno — „trezentiral." Dalje pravi dopisnik doslovno: „Slišalo ,se je že večkrat: Kakšen župnik, takšen organist, kakšen organist, takšno petje. Gospod župnik! Od Vas terjamo najprej boljšega cerkvenega reda. In ti „orglarček" pa le vedno tako »napreduj" kakor dozdaj in videl boš, da prideš v kratkem do višje službe, morda tja gor na „Koroške planine" za ovčjega nadpastirja, Preseljevanje te ne stane nič, farani zvozimo in znosimo brezplačno." u Pišeee. Ker me dopisa iz Pišec v št. 23. od 13. tega meseca 1909. v „Narodnem Listu" nekateri dolžijo in me zavoljo tega grdo gledajo, misleč da sem jaz pisec tega članka, oziroma z žnjim v zvezi, zato prosim cenj. uredništvo, da v prihodnji številki ,.Narodnega Lista" potrdi resnico, da Jaz nisem pisec tega dopisa in tudi ne ž njim v nikaki zvezi. Š pozdravom Josip Dobravec, posestnik v-Pišecah. (Potrjujemo, da g. Jos. Dobravec ni pisal dotične notice, niti je ž njo v kaki zvezi. Uredništvo Nar. Lista) u Ložnica pri Žalcu. To nam pa že preseda! Kakor ogleduha hodila sta dan pred volitvo žalski kaplan Gosak in njegov zvesti sluga orglar Zupane (degradirani žalski tajnik) v asistenci nekega zvezarja, ki se je svoj čas baje izrazil, da je »izobražen", od hiše do hiše ter kot agitatorja ponižno trkala na vrata vrlih ložniških kmetov. Toda čujte, krasni uspeh! Izmed dvajset volilcev sta se kar dva cela Čepurja obesila na lim. Mi trezno misleči kmetje pa smo tem vsiljivim go- spodom hrbet pokazali češ, mi bodemo že brez „komandeH volili. — Onim zvezarjem pa svetujemo, da se sedaj ob binkoštih priporočajo sv. Duhu, da jih prava pamet sreča.