Na starost...                               J.E.Bogomil
        Oh, seveda! Na starosi pa človeka res vse zapusti! Včasih smo de-
        Lalj novo obutev, nove čevlje, nove škornje — pa kakšne! Tako
            so se  svetili, da si lehko samegasebe v njih pogledal I Danes
            pa krpamo to starino, ki bi ie prej kdo še v roke ne bil vzel!«
Tako je večkrat modroval stari Gobinec Luka na Lazih in se jezil
na svoje umazano čevljarsko rokodelstvo. Pa je sklenil v svoji nevolji:
»Nobenega čevlja več ne zakrpam, magari, če mi prinesejo pozlačenega!
Pa ne!  Kdor ljudem novo obutev napravlja, naj jim pa še starino krpa!
Samo domačim še, Tončku pa Jožku — no, vsem! Zato, ker jih. imam
rad! Za denar pa nič, nič več, nič več . . .«
Saj je bilo pri Gobincu res že domačega drobiža dovolj za krpa-
nje.  Ko je pa nastopila zima  in se je na vaški mlaki strdila voda,  s«fl
]e pa delo še bolj pomnožilo. Zato sta že skrbela Gobinčev Tonček >aB
Jožek,  pozneje pa še drugi.   Angelica  seveda je bila pa že modrejša,^!
Ali tudi njena obutev ni bila za večnost ¦ • .                                        ^M
¦Stric,  vidite!  Tak-Ie je moj copatek!   Že pesek mi sili noter —jH
kai šele voda!   razlaga Angelica stričku-čevljarju.                                ^|
Ohte no,  ohte no f« se začudi stric Luka.     Še zboiela nam boš^B
.\ngelica! Kar brž dol; takoj ti ga zakrpam.«                                       ^M
Stric Luka ima Angelico zelo rad. Posebno zato,  ker je iako l]'u-   '
bezniva s svojima bratcema in sestricami. Ančko nosi spečo štuporamo,
Nežica se zaupno skriva za njeno krilo, ker se malo boji bradatega stricaM

»Stric, viditeifcjc moj       
Stran 118___________________VRTEC____________________Leto 49
Luke, Tinka s kapico v vozičku pa še nič ne ve, da \e Adamovim otro-kom tudi čevljev treba.
Tonček in Jožek pa že vesta: eden hiti obuvati novopodkovane svoje čevlje; drugi pa varuje na stopnjici očetove škomje, ki iitn }e očividno tudi treba zdravnika. O, stric Luka bo že vse pocelil!