184 TVAR IN LIK. T v a p in lik. (Spisal j Pfelo je telo, to ve še naš pastir, #? ki se sicer ne more ponašati ^ z bog si vedi koliko veščino! Jurčke pač pozna in sladke koreninice, šoje in brgleze, vsemu temu se je učil vzgred po pašnikih in rebrih, a brati zna le svoje ime, če je pisano -c—. po starem s tistimi dolgimi »resami«. A mi čitamo časnike, korenite razprave in učena dela, mi poznamo drobnogled in svetlopis, nam ne more zadoščati prazni odgovor: »telo je telo«, ali pa: »telo je to, kar je razsežno«. Kaj pa je razsežno? I vraga, razhudili se mi Kalvarija pri Kranju. bodete, kdo bi se ukvarjal s takimi delovniškimi stvarmi? Saj bi se ne, a pomislite! Mi zahajamo v družbe, v družbah se govori o tem in onem, danes o družabnem pravu, jutri nanese govorica na bakcile in bakterije. Mladi naš zdravnik nam pove, da duša ni nič drugega nego-li ustrojstvo možgan in živčevja. Ali je še čudo, če nas pobara tanki pisar z novega trga, kaj pa je prav za prav telo, iz česa sestoji ta reč? Kaj bodemo rekli? Sicer smo že to in ono culi o atomih, a kar tako na sploh, in to bi s teška zadovoljilo zve- dečnega pisarja, in kdo ve, da li nam ne bi prerekal, potem pa površna naša navlaka skoro pokaže plitvino našega znanja. Ne, te sramote pa ne, da bi krčmar pri belem volu majal z glavo: I, i, dandanašnji svet pohaja in pohaja šole, a kaj prida se pa vendar ne nauči! — Bot smo, krčmar, bot! V dober čas nam je prišlo na um! Kaj, da bi se nam kdo rogal? O, marsičemu se naučimo, in tudi telesu, če je treba, segli bodemo do dna. Ne, ne mirujemo pa ne, dokler do trohe ne raziščemo, kaj je telo! ,,DOM IN SVET!' 1891, štev. 4. 185 Seveda, hoteti ni težko, a sklep izvršiti? Kako opredelbo bi že še našli. V peti šoli smo se učili rudninoslovja, izvestno je tam bila napisana tudi opre-delba telesa— a, knjigo smo že prodali takoj drugo leto na dijaškem sejmu. Pa, saj opredelba še ni vse, in kdo ve, je-li pa bila tudi prava? Nam pa je pred vsem do resnice. Toda čemu so pa knjižnice? Mi gremo v knjižnico, povemo knjižničarju svojo željo, in skoro leže pred nami debele latinske modro-slovne bukve. Kača na vodi, saj smo in X. Metaph. lect. I.1: prvina je prvo, po čemur nekaj je, ali nastane, ali se spozna. O prirodnih prvinah teles, v kolikor so prvine biti ali postajanja, treba je opomniti, ,ut patet ex I. Phvsic. c. l.L: prvič: prvine teles ne smejo biti iz drugih telesnih prvin istega rodu. Zato se motijo, ki trde, da so prvine teles atomi, ki so i sami telesca. Drugič: prvine ne smejo biti ena iz druge, sicer bi ne bila nobena prva prvina. Tretjič: Iz njih morajo sestati vsa telesa, zakaj sicer bi ne bile prvine obče vsem telesom, marveč le temu ali onemu, in rekli, da ne bodemo zaman iskali! Glejte tu : Quae sunt corporis naturalis phvsica principia interna? Katere so notranje prvine prirodncga telesa? Tegavpa uprav iščemo. Idite, vse opredelbe! Ce vemo, kaj so telesa prvine, naredili si bodemo že sami opredelbo! Z zadovoljščino prelagamo na našo: »Prvina je vse, od česar kaj izhaja. Ker pa more kaj od drugega izhajati ali glede na postanek, ali glede na bit (esse), ali glede na spoznanje, zato je treba prvino opredeliti po ,philosoph. X. Metaph. et St. Thomas take drugatne, podclružne prvine slovo — elementi«. Kaj nismo rekli! Kako določno, kclko. Sedaj pa vemo, kakšne morajo biti prvine. In katere so-li? Dalje, dalje. »Pravi prvini teles pa sta tvar in lik« — materia et forma, kako naj rečemo, da, recimo tvar in lik! — Zakaj: »Treba je dajati v podstav in podmet čutnim podstatim (substancijam) tvar. V vsaki meni fmutatio) namreč mora biti podmet, obeč končnikom (terminom) pro-tivnih men. Ker je torej nekatera mena (mutatio) podstatna, namreč vznik 186 TvAR IN LIK. (generatio) in pretvorba (corruptio), mora biti neki skupni podmet kot podklad protivnim menam vznika ali pretvorbe : in to, dejavši končnike, ki so lik (forma) in odsostvo (privatio), tako namreč, da je časi v dejavnosti po liku, in časi podmet odsostva onega lika« . . . Preložili smo, a dalje ne moremo. Kar v čudu strmimo. Ne vemo prav, ali smo ozlovoljeni, ali se nam hoče ubrati lice na smeh. Kakšne besede! »Dejavnost in odsostvo, tvar in lik, pretvorba in vznik«, potem pa — Ergo! — Ven, ven, na zrak! Tega živ krst ne umeje. Hvala Bogu! Zopet se razliva na nas zlatozarna luč. Ne! Meni se zdi, da v bukvah debcloplatničnih nikar ne iščimo pouka. Ce se podvomimo v kaki tehto-viti točki, kdo nam jo bode pojasnil? Brezuvetno pa ni vsega verjeti. Knjige so cesto malovestne. Moža nam je treba, ki je vešč v takih stvareh, moža, pravim vam, prirodopisca! Pametna misel! Da, k prirodopiscu! Saj tth nam dostaje, in bilo bi od sile, da nam ne bi nikdo vedel resnice. -— Skratka: mi uberemo pot k zvedencu v prirodnih stvareh, kakor so rastlinice in rudnine, hrostki in metulji, in kar se še drugih takih rečij razreja pod ime ¦— telo. Mi ga pozdravimo, in mož stopi od svojega pristroja, pod katerim baš go-mazi drobna živalca. »Kaj, začudi se, o prvinah se bavite ? No, če ni hujšega, to vam že povem. Prvine teles so tako-zvani — atomi. Saj' ste pač culi v kemiji kaj o njih«. — Culi smo, kaj pa da, odgovorimo mu mi, a ni nam povse jasno. Tam je bilo govorjenje o neki zvezni sili, o sili sorodnosti in še o drugih silah. A če je taka, mislimo si, to so atomi že sami telesa. Prvina, domneva se nam, pa mora biti nekaj, kar ni iz drugih prvin. To smo našli tudi v neki knjigi. Atom, delek s silami pa bi bil že sam iz drugih prvin. Poleg silo vidimo snov, in to dvoje, sila in snov, vendar ni isto. Kolikor vemo, spada pod bistvo kake stvari samo ono, brez česar si je misliti ne moremo. Tako si n. pr. rastlino mislimo brez pravih peres, brez cvetja in sadu, celo brez stebelca in koreninic, zato pravimo, da to ni bistvo rastline. A brez življenja, brez rasti si je ne moremo misliti, zato govorimo, da je rastlina telo, ki živi in raste. Toda snov lahko pojmimo brez sile, zato sila ne more biti bistvo snovi. Biti mora torej nekaj raznega, naj si tudi morda snov sama ne more bivati brez sile. Zato pa bi bili v atomu že nekam dve prvini. »Saj se mi je zdelo, zasmeje se mož dobro voljno in si pogladi brado, razumno mi je, sila, sila, ta vam dela preglavice. In le odkrito povejmo, če bi bila sila res to, kar vi pod to ime podkla-date, izvestno, jaz bi pritegnil vašemu modrovanju. A prijatelji mladi, neovržna resnica je, sila je le ime, ime! pa gola, prazna beseda! In obžalovati je, da mnogorazni prirodopisci še vedno mečejo v podstav svojim razlagam — silo. Ne tako! To, kar imenujemo silo, je le gibanje snovi. In le kleta ubožnost našega uma je kriva, da še vedno govorimo o silah. Ali da vam na kratko to razjasnim! Vi veste pač, kaj je — energija : Tvornost telesa vsled svojega gibnega ali naponskega stanja.r) Ce stisnem plin v valju z betom, preneslo se bode delo pritiska na plin, in energija, ki jo jaz porabim, bode naposled v večem naponu plina. Ko bi se nič dela ne izgubilo, bil bi plin po sebi vzmožen vzvratno delovati z isto tvornostjo. To je: energija ostaja ista. Delo se pre minja v gorkoto, gorkota v gibanje, gibanje zopet v delo, preminjajo se oblike tvornosti, energija sama ostaja nepremenjena. To je veliki zakon ravnotežja v prirodi. Sedaj pa recimo, da bi bile v prirodi sile. Naravno je, da bi ta zakon ne veljal več. Ce telo samo po sebi lahko deluje, ni mu treba šele donašati gibanja in tvornosti. Že po tem lahko razsodite, kaka nesmisel je sila. To je bilo znano še staremu Demo-kritu iz Abdere; Epikur in Lukrecij, Bakon Verulamski, Gasendij in Kartezij pa Galileo, sami modraki, so to jasno uvideli. In ko je še slavnoznani jezuit Secchi napisal veleučeno delo: Dell' unita delle forze fisiche, ne bode se več podvoumil o tej dokazani resnici *) Gf. Dressel: Energie u. Entropie, die Trieb-federn der unbelebten Welt. Stimmen a. M. L. 1890, pag. 151. ss. „DQM IN SVET'.' 1891, štev. 4. 187 pameten in razborit mož, če ima le količkaj samosvoje razsodnosti. »Prvine teles v vesmiru so potemtakem drobna, razsežna telesca. Prave sile ni. Edino, kar bi bilo nalično sila, a samo nalično, sta odpornost, ki daje telesu neprodirnost in pa vzmožnost, prenašati gibanje. Telo je skupek atomov. Zato so pa tudi vse mene in pretvorbe samo nebitne. Ce se razkroji voda v vodik in kisik, niso to nove podstati (substancije), marveč atomi, ki so bili v vzajemni tesni zvezi, ločijo se iz celokupnosti in se druže v nove skupke (agregate). »Solnce, to čudežno orodje vsega življenja in gibalo vesmira, razširja po neizmernih prostorih hlipno (etersko) valovanje in nihanje. To gibanje nam daje luč. V tem gibanju je elektrika in magnetizem. To gibanje je tudi vzrok vseobče privlačnosti. In podoba je — trdnih dokazov seveda še nimamo — a podoba je, da tudi telesa niso nič drugega, nego-li zgoščen hlip (eter/, torej skupek neštetih delkov. Tako bi bili v vsem širem vesmiru podklad vsem stvarem, prvine vsega čutnega stvarstva drobna, nedelna telesca — hlipni delki. Bolj ali manj zredčeni ali zgoščeni tvar-jajo vso ono mnogoličnost, ki jo gledamo v prirodi«. »Vi se čudite. Ne vem prav, ali zdi se mi, da ste že brali o tem sestavu, .^ (Spisal T^jparočnik in prijatelj Vašemu listu mSj usojam se Vas prositi, častiti •^ gospod urednik, da resnici na ljubo priobčite ali vsaj »ad notam vzamete« v cenjenem svojem listu te-le vrstice. Res, prav umestno je, da v »Slovstvu« opozarjate svoje čitatelje na razne, zlasti leposlovne proizvode različnih slovan- in morda celo menite, da sem jaz brez-božec. Toda motili bi se, prijatelji mladi! Ali je bil jezuit Secchi brezbožen? Vidite, drugo in drugo je reči: prvine vsega so atomi. Ko bi jaz tajil smotre-nost vesmira, ko bi trdil, da je vzrok vsega naključje, kakor je mislil Demo-krit in za njim še danes mislijo mnogi, ko bi jaz dalje učil, da so atomi ne-stvarjeni, da, potem bi vi lahko s prstom na-mc kazali: evo brezbožca! Toda odkrito pravim: Ta kuga —¦ in kuga so taki nazori materijalizma — ta kuga še ni zalezla v moje mišljenje. Nikakor ne tajim ni stvarjenja, ni duše človeške, ni smotrenosti — glup bi bil, da zani-kujem to, kar je očividno. A to trdim: z atomi razven dušnega življenja v človeku vse lahko razložimo, ni nam treba sil, ker so le besede in besede! Ali če morda želite, da vam prikrojim dokaz po Križanovi logiki, evo ga: To morajo biti prvine teles, v kar se raztvori telo. A vsi poskusi, vsa veda prirodoslovna nam jasno govori, da se telesa morajo raztvoriti naposled v gola telesca — atome. Torej so atomi prvine teles«. »No, vsega vam tako ne morem natanko razložiti kar na prvi hipec. Raz-mišljujte sami, a le trezno in brez predsodkov. Veselilo me bode, če spoznate, da v našem sestavu ni oprek in protislovij, ki jih žal da nosi v sebi toliko drugih sestavov«. (Dalje.) V. B.) skih narečji, naj bi zavedni Slovenci segali po njih ter bolj in bolj dajali slovo nemški beletristiki, ki s svojim časi jako ' lahkim in celo dvomljivim blagom preplavlja naše pokrajine, a naš denar potuje v Leipzig in Berlin. Saj ste tudi ves list svoj namenili vzorni svrhi, da pomaga po svojih silah izpodrivati iz naših družin nemške ilu- 226 TVAR IN LIK. na Gruble; sled ceste se še pozna; vas je čedna, ne velika, ime pa staro, zakaj DroiM, Drumi je v starosloven-skem in srbskem, in je vzeto iz grščine, ki ima Spo^o? v pomenu cesta; da se je o, u spremenil na a, to ne de nič, ker tukaj doli ob Krki sploh a obvlada; stara ženica pravi: Bom povadla, kaj sem graha strala. Staro ime je ostalo, četudi se ga ljudje ne zavedajo. Tako je pravil dr. Skedl, da je njegov so-učenec odgovoril v VI. šoli na vprašanje: »Was ist ein Drama ?« — odgovor — »Drama ist ein Dorf zwischen St. Kan-tian und St. Bartolmae«. (Dalje.) Tvar in lik, (Spisal —č—.) (Dalje.) T^ljpekako omamljeni zapustimo pri-^fes jaznega moža. Kako živo je fi govoril! Po resnici, tako more govoriti mož, ki je uverjen o svojih načelih. A mi? Nekam čudno nam je. Brali smo že, resnica je, brali smo že o tem sestavu. Imenujejo ga mehanski atomizem, ker vse premene skuša razložiti s samim golim gibanjem. A glejte, imeli smo resnično skriven predsodek, češ, stvar je brezbožna! Toda mož je nas drugače poučil. Pa ta imena, to so ti častna in oblastna imena: Demokrit, Galileo pa Secchi! — Ali čudno je vendarle! Telo sestoji iz atomov — telesc. Telesce je res majhno, drobno, morda celo neviden prašek, telo pa je vendarle, kolikor ga je. Torej telo sestoji iz teles? Kako je to ? Mi nismo vprašali, iz česa sestoji skupek, marveč telo. Za telo bi radi izvedeli. In reči: telo sestoji iz teles, to je vendarle istorečje. In pa razsežnost! Rekel je, kaj pa da, da so telesca razsežna? Nedoumno je, kako da bi razsežno telesce bilo prvina. Kar je razsežno, razteza se del izven dela. Vendar pa imajo telesca enoto. Kaj je torej to, kar daje telescem enoto? Iz-vestno ni le pojav razsežnosti, zakaj vir enote mora biti pač drugi negoli vir mnogodelnosti. Atomi imajo poleg tega določeno podobo in veličino. Ta podoba pa ni samo nekaj postranskega, sicer bi bili atomi premenljivi in delni. A zopet je razsežnost neodvisna od podobe in obča vsem atomom. Potemtakem pa bi morali priznati neko so-prvino, ki je izvor raznoličnosti. In to, to. V prirodi, rekel je, ni sile. Nesrečna ubožnost uma našega je kriva, da še vedno govorimo o silah. Vse stvarja le gibanje hlipa. Nihanje hlipnih trošic pride do semenea, niha v njem, niha po njem, delki nihajo, praški nihajo, vse niha. In evo, semence prične kaliti, iz zemlje in zraka se dvigajo snovi, kal se razvija, rastlina požene. Prečudno smotrenost v vesmiru, enoto in mnogo-ličnost, vse ureja, vse oživlja in ob-jemlje skrivnostno nihanje. V prirodi vidimo, da vsako neživo telo teži po ohranitvi svojega stanja in to torej brez sile, brez vsake prvine sile. In zopet če sunem oblo, premikala bi se na veke, da ni ovir. Kaj se preseli iz moje roke v oblo ? Gibanje ? Kako pač, kakor duh? Po naši pameti mora nastati v obli nekaj, kar potem žene oblo dalje, neki napon, neka gonivna sila — sila torej ipak. In kaj je privlačnost, kaj razpenjavost teles? In vendar, kako uneto je govoril! Ne taji Boga, ne taji duše, ničesar,1 ničesar-------kaj li je resnica ? A dokaz ? Ne vemo prav, sklepa že, ali — —. Prebiramo prorek, podrek — nekaj je, nekaj neznanega, to čutimo. Na katero ,,DOM IN SVETI' 1891, štev. 5. 227 plat stvar obračamo, ni dvojiti, da se vsaj ne smemo prav zanesti. Kako se bodemo izvili iz te zadrege? Ali naj nas mine potrpljenje? E, bržčas nas ne poznate! Kaj menite, da se potem še smemo kdaj prikazati k »belemu volu« teščat se in privezavat si duše? Da bi mežikali gospoda med seboj, češ: »evo, ponesrečeni junaki, preiskovalci našega telesa!« Kaj torej? Najbolje je, da po-prašamo še koga drugega. Ali koga? Stvar ni po tem, da bi jo zaupali vsakemu mladikovcu! Z dobršnim trudom osnujemo črtež, da prizovemo sodišče druge stopinje v postranskih ulicah pod štev. toliko in toliko, pri učenem zvezdoznancu. In če nam še tu izpodleti, kapa kosmata, dejali smo, da ne mirujemo! S tistimi mogočnimi čustvi, ki so vrela po srci debelušnemu Horaciju, pojočemu: Si fractus illabatur orbis . . , krenemo v ulice, kjer biva naš zvezdoslovec. Nekoliko boječe potrkamo na duri, mož ima namreč slabotne živce. Nekako hladno in malo-važno nas sprejme. Ko mu povemo, kje smo bili, kaj nas vznemirja, razjasni se mu resno lice, in izmed gub zaigra nekaj, kakor pomilovalen nasmeh: »Ali ste mu verjeli?« Vede nas k deski, ki stoji ob peči. — »Mislim, ' da vam je znano, kaj je energija?« Kaj pa da, odrežemo se mi, znano nam je, znano, in uprav iz zakona energije nam je učeni prirodoslovec dokazoval, da v prirodi ni silo! »Kaj ?« začudi se mož, »iz zakona energije dokazoval, da ni sile ? — Glejte sem! —¦ Ce je živa sila dveh delkov pred udarom m v'1 -j- m'V2, po udaru m V2 -f- m' V'2 (kjer je F = v — (1 + e) {% m in y = v' + (1 + c) (v *'**) bode 1 v ' x m -\- m' ' razlika po udaru m v2 -f- m' v'2 — (m V2 -j- m' V'2). Denimo za V in Y' vrednosti!« Mož računi in računi, nekaka dobro-voljščina se mu ziblje po obličju, vidi se mu, da si je v svesti svojega poklica. Skoro dobi svoj znesek. — »Evo! Razlika med živo silo pred udarom in po , , . ,. . „ {v — v') m . m' _ udaru ic = (1 — e)J.--------{—-.—. Tu ¦> v x m -[- »* je e somnoživec (coeficient) prožnosti, torej e = 1 za popolnoma prožna (elastična) telesa, e < 1 za nepopolno prožna, in za neprožna naposled e — 0. Iz tega spoznamo, da ni razlike med živo silo pred udarom in po udaru le za telesca, ki so popolnoma prožna. Da bi se torej ohranila energija — in to vaš prirodo-pisec trdi — moramo ali reči, da so atomi popolnoma prožni, ali pa se energija ne ohranja po goli gibni brzini, pač pa po silah. Prožnost pa je tudi sama že sila. V obeh slučajih je torej napačno, da je vsa dejavnost teles v trajavnosti snovi in pa v vzmožnosti, prenašati prejete udarce. In recimo tudi, da bi vaš prirodopisec odgovoril: Da, da, prijatelji, ko bi bilo tako, izvestno, moj sestav bi bil dvomen. Ali vi ste računali, da delek udarja delek — premo, znano pa vam je morda, da neko gibanj e slove vrtinčasto, in to, gospoda slavna, vrtinčasto gibanje caruje po vesmiru! Dobro!« Zopet nariše sličico, potegne črte, zaznamuje vrednosti, vse za vrtinčasto gibanje. Zopet se veseli svojih številk, dokler nam ne dobi navadne in kotne brzine za vrtinčasto gibanje : . xz — ax . ab — b x ,, v' = v . -=-:—r, pa w — w . —s-t—j—.n xi-\-a o l x* -{- a b ' Potem pa nam pretresa in razklada. Pomnožbe energije, pravi nam, ni nikdar, pretresujte, kakor hočete. Zednačenje je najugodnejši slučaj, a kako redek v pogledu na navadne odnošaje. Skoro zmerom pa je izguba. Ko bi bila telesa res sestavljena iz atomov brez sil, ki bi na najraznejše načine udarjali drug ob drugega, to bi mi nikoli kratko ni malo ne mogli pojmiti, kako se more ohraniti gibanje brez pomanjšanja energije! Sedaj pa ni treba posebne modrosti, da napravite sklep. Ali je to veda, ali je tudi podmena (hipoteza), ki je s pri-rodo in nje zakoni v opreki ? Podmena ne sme imeti v sebi prekoslovij, nasprotovati ne sme nobenemu pojavu, in vse mora razložiti, za kar je uprav podmena. Mi sicer nismo vsega kar do dna umeli, tudi nekam dolgočasno se nam 1) Mattiussi: Elementi di Meccanica razio-nale, pag. 287. in pag. 391. (lith.) 15* 228 TVAR IN LIK. Zjutraj. je zdelo, pa da! , dokaz! zaigra usten: kar se je zdelo to računanje, a toliko pa nam je pač znano, da gre številkam časi tudi verjeti, čeprav ne vsekdar, in pa, ali nismo tudi mi sami majali z glavo ob onem sestavu? Saj se nam ; sila mora biti v prirodi, kaj Samo nekaj nas še tišči. Dokaz, Povemo ga možu. Zopet mu oni pomilovalni nasmeh okrog »To morajo biti prvine teles, v raztvori telo . . . He, he, lepo je, lepo, da vam je dal baš ta dokaz! In vas je preveril, ka-li? Zategnil vam je zadrgo! Seveda, če ga prebereš, nič mu ni posebnega reči, in v onih preperelih pregradah : Barbara. Celarent, Darii . . . mu tudi lahko poiščete krstnega lista. A kaj, ko bi mi tako-le rekli: To morajo biti prvine, v kar se raztvori telo. A telo se raztvori v molekule. Torej so molekule prvine. No, ali vidite ? S takim prorekom mi vse lahko doka-žemo. Toliko pa še vedno poznamo kemijo, da ne verujemo kar na besedo! Kemijski sestavljena telesa se raztvar-jajo v molekule. Naposled seveda bi se razkrojila vsa telesa do atomov, ko bi jih delili in delili. Prav za prav pa atomov še nikdo videl ni. Kar imenujemo atom, to so le izračunali. Pa bodi kakorkoli. Vsekakor ostaja še vprašanje, imajo-li tudi atomi še svoje prvine, zakaj nam se le zdi, da so tudi atomi še telesa. Torej to so prvine, v kar se raztvori telo končno ali kemijski ali kakorkoli. A dobro je, da vam je izročil baš ta dokaz. Vi, kaj pa da, želite, da vam tudi jaz povem svoje mnenje? No, jaz vam ne bodem razlagal in predel na dolgo in široko svojega sestava, dal vam bodem samo kvasii. Z ene strani ste se pač preverili, da brez siL ne moremo životariti po tej zemlji. Z druge; strani pa je resnica, da so atomi še telesca. Na to ste mi pristali. To pa je uprav podlaga mojemu razmišljanju. Bodi telesce še tako majhno, razsežno je, in kar je razsežno, ima dele vsaj v vzmožnosti, in ni prekoslovja v tem, da kako više bitje razdeli del v še manjše delke. Seveda atomisti hitro pristavljajo : Se ve, po sebi, metafiziški, so atomi delni, a fiziški ne. Verjemi, kdor hoče, a meni pustite, da dvomim, dokler ne odgovore vprašanju: zakaj ? Do tedaj pa jaz tako-le sklepam: Ce ima atom delke, niso atomi prvine, marveč delki. A tudi delke še lahko delimo. Torej tudi ti še niso prvine. Dokler so delki razsežni, imajo še delčke, potemtakem pred seboj še prostejše prvine. Torej prava in prva prvina mora biti nekaj nerazsežnega, enovitega, imenujte to silo, podstat, ali kakor hočete. Ta sestav je že sila star. V nekoliko drugi obliki ga je učil že Pitagora, Leibnitz in o. Boskovič, Kant in Her-bart, vsi se zlagajo vsaj v bistvu, le da nekateri hote imeti podstati, drugi sile. Ce govorimo o silah, morajo biti odbojne in privlačne. Ko bi namreč ne •bilo odbojnih, prodirale bi se vse prvine v eni in isti točki. To so vedeli že stari: puneta aut non se tangunt, aut se tangunt iuxta se tota. Ko bi pa bile samo odbojne, razpršile bi se zopet prvine po vesmiru in ne bilo bi pravih teles. — Jaz mislim, da lože razložimo prirodne pojave s silami. Izvestno pa je, da so prvine enovite. Toda kakor sem rekel, jaz sem vam podal samo kvasu«. (Dalje.) & RC^ Zjutraj. ¦i o pisanem dolu vir šumlja Srebrnočist, Po drevju si jutranji vetrec igra, Trepeče pri listu list. Le vetrec igraj si, in šumi v dol Planinski vir. Dobrotno hladita človeško bol In v prša selita mir! ^ M. O. ,,DOM IN SVETJ' 1891, štev. 6. 279 A s tem se izneverjamo slovanski ideji, poreko z druge strani nekateri nezaupneži. Nikakor ne; a treba vedeti, kako jo ume varno. Slovanska ideja se ne dotika kar nič državnih razmer. Mi se zavedamo, da smo si Slovani sorodni po jeziku in po plemenu, da smo si torej podobni, da je v slovstvu in obče v kulturi mnogo sličnosti, a nikakor ne sklepamo iz tega: torej treba, da smo si jedna slovanska država. Kaj pravimo o onih avstrijskih Nemcih, ki neki teže po Prusiji ? Jednako sodimo tudi" o samih sebi! In vrhu vsega tega: da bi »slovanske svoje brate«, recimo Ruse, Srbe, Bolgare morali tako ljubiti, kakor slovenske svoje rojake, tega nam ne veleva nobeden zakon, niti prirodni, niti božji. A da ljubimo Avstrijo in njenega vladarja, to nam veleva i prirodni in božji zakon, česar nihče ne taji. Torej je to vprašanje za vsakega Slovenca, kakor tudi Avstrijanca, jasno. — Dasi ne pišemo radi takih pojasnil, . dasi jako želimo, naj bi jih ne bilo nikdar treba, morali smo se vendar izraziti določno, ker je bil povod za to v našem listu, in zanj je uredništvo vseskozi odgovorno. Tvar in lik. (Spisal —c-(Dalje.) >||Pdpravimo se. Zdi se nam, da y? ima mož še svoje potrebe, in i mi bi mu bili lahko na poti. In pa — saj nam je povedal več ali manj, kako in kaj. Sestav nam je všeč. Sil ne moremo tajiti, in zakaj bi atomi res ne bili delni, tudi ne poj-mimo. Vse bolj se nam domneva, ko premišljujemo to stvar, da mož ni govoril tako napačno. Mislimo si rastlinico ! Kako si moremo razložiti, da bi samo gibanje spajalo snovi, raztvarjalo jih in jim dajalo lepo obliko? Kolika zmeda bi morala biti v takem delovanju, in vendar vidimo v vsem rastlinskem življenju neko prečudno edinstvo.1) Brez sil nikdar ne moremo umeti rasti, oploditve in razrasti. A v tem sestavu! Vse stvarstvo se preminja v veliko delavnico sil. Brez nehanja snujejo in tvarjajo, razdružujejo se in edinijo. Glej, *) Ker se že v prejšnjih odstavkih tega spisa ni premenila pisava glede na pisavo listovo, ne preminjamo je niti nadalje. Uredn, tu v slabotnem semencu mirno počivajo nekatere v popolnem ravnotežju. A sedaj se privijejo iz zemlje druge, združijo se s silami vlage in gorkote, v semencu se prične gibanje, kal vznikne, in skoro poganja iz zemlje rastlinica — stvor tisoč in tisoč sil, tisoč in tisoč prvin. Ne bodeta se nam rogala, ti debeli krčmar pri Belem Volu in pa ti vedečni, tanki pisar z Novega Trga! Iz enovitih podstatij sta oba, vidva in vajina podloga. Mati priroda je polagala podstatko na podstatko, drugo na drugo, vse enovite, in širilo se je . . . Hipoma zaje-čimo in strašna prevara nam zamiglja v glavi. Zazdi se nam, da se stvar ne vjema. Premislimo vendar, premislimo! Zakaj je krčmar debel, pisar pa ne? Več podstatij ima. To bi že bilo, ko bi le podstati bile razsežne, a so enovite. Kaj bode ? Razdelimo krčmarja — v domišljiji namreč ! Delimo in raztvar-jamo, dele v delke, delke v delčke, pri 280 TVAK IN LIK. atomih smo že. Še so telesca, le dalje! Dalje in dalje . . . izvestno do neraz-sežnih enovitih podstatij moramo priti prej ali slej. Kaj je enovito? Kar nima delov. Matematiška točka je enovita, angelj je enovit. Ali v tem ni razlike? Pač, pač, razlika mora biti. Matematiška točka je ono, kar si mislimo v razsežnosti ali razsežnem telesu kot enovito. Angelj pa je duh, torej nekaj enovitega brez razsežnosti. Iz katerih prvin je torej krčmar? Iz angeljcev pač ni. To bi bilo vendar prenebeško, da bi sami angeljci godli po njem. Torej je pač iz enovitih podstatij ali pa točk, ki so končniki razsežnih teles. Učimo-li prvo ali drugo, do tega nam je, da že skoro dobimo zajetnega krčmarja. Položimo r ~~\ .•'; : , •v ¦¦¦ •?fS,- Dr. Josip Poklukar, deželni glavar kranjski. ^ podstatko na podstatko! Nič! To je še vedno enovito. Še eno priložimo, še eno . . . nič, vse nič! Vekovečno prila-gajmo nove, le za palec razsežnosti ne dobimo, kamo-li krčmarja pri Belem Volu. Angelja polagaj, kamor hočeš, duh je duh. Točka se pa s točko prodira, ker delov ne sme imeti. Kaj naj počnemo? Ce ga razdelimo, zdi se nam pač, da dobimo enovite podstatke, ker moramo do konca deliti, a povej nam kdo, kako jih je treba zložiti, da bode mož zopet razsežen ! O krčmar, krčmar! — Kaj pa, ko bi se nam vse to samo tako zdelo, ko bi bila vse to samo gola omama, razsežnost omama? Seveda, bila bi, bila, ko bi nam le svet hotel verjeti, ali ko bi vsaj sami sebe mogli preveriti! A pomislite na onega grškega modrijana, ki je dvomil 282 TVAR IN LIK. o vsem. Enkrat je hudomušna usoda hotela, da mu je razjarjeno ščene po-tipalo piščali. Mož jo je od srčne bridkosti pocedil po trgu. Meščani so se čudom čudili in majali z glavami: Ej, ej, filozofe, kako te je spravila ta živa-lica iz dušnega ravnotežja, saj vendar vedno trdiš, da je vse le gola — omama? Ej, ej, filozofe, prilagale so modre Grkinje modrim možem, a modrijan je premilo tožil svojim učencem sramoto svojo : naturam expellas furca . . . Tako bi se nam godilo, če zanikujemo razsežnost. Premislite vendar, božji ljudje, kak »argumentum ad hominem« imajo našega krčmarja razsežna stopala! Ni sicer dognano, ali je mož že kdaj imel v roki logiko Križanovo, ki o njem — namreč o dokazu »ad hominem« — tako-le piše na stranici 82. ali kateri že: »Brez vsake znamenitosti za znanost ali od silnega v p 1 j i v a na slušatelje — to smo mi! — je dokaz glede osebe (argumentum ad hominem).« Ni torej dognana stvar, a vrag vedi, ko bi se pa le hotel preveriti o resnici našega uka. Kako nespodobno in pa sramotno bi bilo, ko bi se otresali v bolečinah, krčmar pri Belem Volu pa bi si ne mogel kaj od smeha: »Ljubi moji, kje pa vas boli? ohte, ohte! In čakajte no, saj vam pa vendar nič ni! I čakajte no ! Vi pravite, cla je vsako telo sestavljeno iz enovitih podstatij, potemtakem pa tudi mojemu stopalu ne privoščite razsežnosti. Ce pa ni razsežno, to se vam tudi tako priložiti ne more, da bi vas bolelo. Ce pa vas ne boli, kaj pa kričite! Fej vas bodi!« Tako bi nas zbadal debeli krčmar, in ljudje bi po-milovali našo nevednost. Pojdita, pojdita, zvezdoznanec, ti in pa tvoj sestav! Stojte! Krivico delamo možu. Kje smo vendar popustili spomin? Ali nam ni govoril o privlačnih in odbojnih silah in ž njimi razlagal razsežnost? Kajpada nam je govoril, in le čudimo se, da smo tako pozabljivi. Le čakajte! One enovite podstatke, rekel je, so sile, in sicer privlačne in odbojne. Zato se podstatke ne dotikajo iker bi se sicer pokrivale), marveč v določenih razdaljah so med seboj, in tako je telo lahko razsežno. Ali že čutimo, ozlovoljeni smo, nič nam ne gre več na um. »Potem je telo lahko razsežno« . . . Lahko, kako? Ena prvina nima nikake razsežnosti, to je pogoj, ker bi sicer imela delke in bi torej ne bila prva neposredna prvina. Ce je pa nima, kaj nam pomaga tisoč in tisoč prvin! Razsežnosti ni, razsežnosti ne bode nikdar. In pa delujejo bojda druga.na drugo? Kako pač? Po praznini — v razdaljo9 To se pravi biti v obraz prirodoslovju. Nikjer še niso našli dejavnosti v razdaljo iactio in distansi. In kako-li naj kdo tam deluje, kjer ga ni, in sicer brez — sredstva ? Ce sila ne deluje na predmet, to je za predmet toliko, kakor če sile ni. Sedaj naj pa deluje, če nima nobene podklade, in kjer je praznina, podklade ni! Ce pa kdo poreče: med podstatkami je lilip (eter!, vprašamo ga, ni-li tudi hlip telo iz enovitih podstatij ? Torej je tudi med njimi praznina. Bežite, bežite, da smo vendar tako hitro verovali! In kar navdušeni smo že bili! Potem pa nam še nekaj govori o Pitagori! Seve, tisti čas, ko je še Pitagora mučil svoje učence in jim jemal poezijo življenja, tisti čas je bilo lahko dokazati vsak nezmisel. Govoril jim je o tistih številkah in enovitih rečeh, a učenci so strme prikladali: čujte, čujte, y,.77/.acrt [ičfkhov ev xolc c/jct/.cTc, tj.aAAcv ouvavtat bTzczi&s.ad-ai xot.a\)xaq ap/ic, at Lm-oX;J Suvaviat auvcipetv. De gener. et corrupt. I. c. 2. 2) De coelo et mundo. III. c. 12, 9. 8) »Imaginationem transcendere non va-lentes«. 1. 75. 1. O, s. t. in drugod. Poglejte to - le slabotno rastlinico! Drobno semence pade v zemljo, raz-tvori se vsled vlage in gorkote, iz me-hurčiča vznikne rumenkasta kalica. Pre-snavlja se in pretvarja. Glejte, sedaj je popolna rastlinica. Kakor tanka vlakenca se razpletajo koreninice po zemlji, a iz zemlje se vije stebelce, porasteno s sivkastimi kocinicami. Zeleni lističi se prezajo po vzduhu in med njimi se obešajo zvončasti cvetovi. Ko bi samo to stvarico pogledal nekoliko tanje modrijan, odložil bi pero, ki je je uprav omočil, da napiše razpravo o novem samosvojem sestavu, po katerem vse premene in pojave provzročuje skrivnostno, a vendar slepo valovanje hlipnih delkov. Iz drobnega semenca vznikne tako čudežna rastlinica. Če globoko-umni človek ni mogel dosore oživiti mrtvih praškov, kako-li, da bi golo gibanje to storilo? Ze samo to nas navaja, da moramo poleg snovi priznati neke sile, s katerimi rastlinica srce iz zemlje sokove, preobraža je in prilikuje ter tako raste. Se več. Tisoč in tisoč rastlinic priklije vsako pomlad, a na vsaki vidimo nekaj stalnega ; zato takoj vsako spoznamo in ji vemo ime: ona-le je rumena piskalica, tam beli zvonček, in tudi to smo že večkrat videli, sedaj večjo, sedaj majhno, a vedno smo ugledali nekaj znanega na njej, vsled česar pravimo, da je ta in ne druga. Vedno se prenavlja in presnavlja, vedno se gibljejo v njej one skrivnostne sile. Snovi se razkrajajo, sokovi pomlajajo in raztakajo po stebelcu na vse strani, drugi se vračajo poživljat utrujenih koreninic , drugi se spajajo v stebelcu samem, zopet drugi se razlezavajo v tanke lasce, ki pokrivajo zelene lističe. In ves ta obtok vodijo in urejajo čudežne sile. Vrelci napajajo zemljo, one srčejo iz zemlje vlago in snovi, solnčni žarki raztvarjajo vzduh, one slastno srebljejo ogljik in vodik, in se tako rede in krepe. Poglejmo torej pobliže te sile! Denimo, da stopijo iz svojih čudežnih ločbenic (laboratorium chemi-cum), ki jih imajo v umetalnih stanicah. Oglejmo si mrtvo snov brez ustrojstva, kjer delujejo iste snovne sile. Raztalimo n. pr. soli in sedaj opažajmo od strani, „DOM IN SVETi' 1891, štev. 6. 285 kaj bodo storile. Ta-le drobni prašek se dvigne in oklene svojega soseda. Podenj zleze drugi. Tam je tretji sedel hudomušno obema na ramo. Delek za delkom se zgane, mirno si poišče svojega mesta med drugimi, a potem kakor da bi lahno zadremal. Le časih migne, če mu je drugi nevšečno sedel na glavo, a takoj se oni popravi, in drug za drugim zaspi. Tam-le je prilezel še eden, za njim drugi. Prvi se obesi na drugega, oni pa kakor bi ga hotel zgrabiti, a pade nazaj in ostane sam. Le tu in tam plava še kak izgubljenec ter išče tovarišev. A oni spe. Odtrgajmo jih nekoliko od drugih. Zopet so se pričeli gibati, in skoro jih sedi prav toliko na raztrtem mestu, nekateri stari, drugi so se vlezli novi. Kaj je ta skupek? Imenujemo ga golot (kristal). To so torej napravile one sile. V rastlinici so se neprestano gibale, sem ter tam se prezale in razpenjale, neutrudno delovale. Tu teže le po miru, delki se združujejo in skladajo, dokler ni sila objela sile in našla pokoja. To opažamo v vsej prirodi. Prvine same sebi prepuščene s svojimi zveznimi silami teže po stalnem ravnotežju, po miru. In denimo tudi, da so že pomirile v kemijski spojini svojo težnjo, a pridružimo drugo spojino, cesto se bodo izločile in spojile z drugimi. Zakaj? Druga spojina je imela v sebi prvin, s katerimi se lahko združijo v še stalnejše ravnotežje. Celo v isti spojini še teže dalje, če je možno, po najtrpežnejših stanjih, po trajnem stanju skupnosti in v tem po golotni (kristalinski) usovršenosti. Ne tako v rastlinstvu. Dočim se pri tako-zvanih neživih stvareh prikazuje gibanje le v prehodnih stanjih, dokler delki niso našli svoje prirodne lege, javlja se v rastlinstvu vedno gibanje in pre-minjanje, katero mine le o smrti.1) Ta bistvena razlika, ki se razteza na naj- *•) Cf. Dressel: Der belebte und der unbe-lebte Stoff nach deri neuesten Forschungergeb-nissen, kjer z veščino dokazuje in dokaže uprav bistveno razliko med živo in neživo snovjo. tajnejše pretvorbe v sluzastih stanicah, vedno bolj in bolj uverjuje tudi največje nasprotnike starega modroslovja, da vse sile, vse delovanje v rastlinstvu vodi, vsporeja in podreja neka druga, enotna sila, ki ni samo pritično svojstvo snovi, marveč je vsporedna s snovjo, da, snov obvladuje. Ljudje pa o tem nikdar niso dvojih. Ljudje so vedno govorili o živih in neživih stvareh. Tem bolj se uverimo o neki životni sili, ki ni niti snov, niti svojstvo snovi, če razmišljamo, kako rastline poednike nastajajo in propadajo, a razrod ostaja, če motrimo, kako iz semenca požene kal, kako kal hiti po najraznorodnejših odnošajih v svojem razvijanju in presnavljanju vedno do določene poedinke, kako poedinka zopet rodi semenca in se tok pričenja gibati iznova v čudežnem krogu. Semence se časih skoro ne loči od semenca ni po snovi ni po obliki, in vendar ima vsako določeno svojo smer. Premišljajmo skrivnostno ustrojstvo najdrobnejše rastlinice ! Povsod gibanje in življenje, raz-tvarjanje in prilikovanje, in vendar poleg vse raznoličnosti v vsem delovanju jasno soglasje, v vsem enota. Ce je ranjen kak ustroj, takoj pošljejo životnice v ono smer novih sokov, da zacelijo rano in ustroj prenove. Tega pa ustrojstvo samo ne more storiti, to more storiti le sila, ki ni snov, ni svojstvo snovi — životna sila. Do tu se mi ne bodete podvoumili, prijatelji. Vse to moramo nujno razbrati, če opažamo s prostim očesom prirodnega sina — rastlinstvo in njega pojave. Vsaka rastlinica torej sestoji iz snovi in životne sile. Ta životna sila ni pritična lastnost snovi, marveč vsaj vsporedna s snovjo. Zato ji nekateri radi pravijo — duša, ker nam ime sile navadno pomenja le nekaj nebit-nega, pritičnega. Mi jo zovemo životno silo, ker vodi in vlada vse druge snovne sile po svojem načrtu in za svoj smoter, životni prvotek, ker je kot sil vodnica prvina vsega življenja v rastlini. (Dalje.) 322 TVAR IN LIK. T v a r in lik, (Spisal —c-(Dalje.) y s^fpi sedaj ? Sedaj smo prišli zopet :fk do one dosle nam neznane spo-! jine snovi in sile. To že vemo: sila ni pritika snovi. Torej moramo vprašati: Je-li životna sila samo-statna in snov samostatna, ali pa je spojina samostatna, ali da vprašamo jasneje: je-li rastlina eno bitje ali ne. Kdor pravi, da i snov i sila pri združenju ohranita svojo bit, ta mora dosledno reči, da rastlina ni eno bitje. Nedoumno je namreč, da bi bilo eno dvoje bitij, katerih vsako ima samosvojo bit, katerih vsako je potemtakem za-se popolnoma določeno, v obče, katerih vsako je eno že samo za-se. Naj si je v njih delovanje še tako vzajemno, enote ni, ker ni enotnega vira delovanju.1! Enota bi bila samo navidezna, rastlina bi bila gol skupek iz snovi in sile. Ce je sila samostatna, snov samostatna, to je rastlina le kepa gole snovi, ki se po njej preža sila, kakor duh, in jo giblje in premika. Poleg tega je ta sila naravno netvarna in enovita. Ce je torej tudi samostatna, reči bi morali, da je nesmrtna. Kam potemtakem odhajajo duše po raztvorbi rastlin? Ali jih Bog uniči? Toda ne, kaj so zakrivile, da bi jih uničil, zakaj jih je pa ustvaril? Morda se rastlinske duše selijo ? Že zaradi teh nedoumnih posledic dvomimo o mnenju, da rastlina ni enotno bitje, no da imata i snov i sila samosvojo bit. Ali dvignimo se v živstvu še nekoliko više. Glejte, tam-le po grmičevju skače drobna ptica. Ono silo, ki smo jo zasledili v rastlinici, vidimo tu delujočo še v lepšem razvoju. Iz pikčastega jajčka izleže gola kilica. Trudno se giblje po gnezdu, trepeče, široko odpira lačni kljun in cvrči. A skoro ji zraste mehko *) St. Thomas Aqu.: »Impossibile est, quod eorum, quae sunt diversa secundum esse, sit opcratio una... sec. quod egreditur ab agente...« Contra gent. II. 57. perje, krila se ji dvigajo, pevaje skače z veje na vejo. Kaj je ptica? Žival, bodete mi rekli. Zakaj pa ji ne pravimo rastlina? O vsi dobro veste, zakaj ne. Res je, tudi rastlina živi in raste, kakor ptica, tudi gibanje so opažali pri rastlinah, a rastlina ne čuti. In ptica? Glejte jo tam-le! Kako mežika z drobnimi očesci in zvedavo pogleduje sem na nas. V grmu završi, pazno uho takoj sliši šumenje, ptica odleti. Ptica čuti, zato ji pravimo žival. Skrivnostna sila, ki snuje v rastlinstvu, je tu višja, popolnejša. Ali morda kdo poreče, da snov čuti? Če ne živi, kako bi čutila? Bistvo snovi je trajavnost. Snov prejema vtiske od zunaj in deluje na druga telesa navzven. A vse to ni občut. Tudi pri občutu opažamo sicer delovanje vnanjega predmeta na čutečo stvar. Denimo, da prisilimo pitomega zajčka gledati v eno mer kak predmet, a potem ga takoj usmrtimo in mu prerežemo očesce, videli bodemo znotraj na mrežnici lepo sličico onega predmeta. Sličica se bode počasi zalivala in naposled izginila. Tu torej vidimo, da je predmet po resnici deloval na oko in povzročil najskrivnostnejše kemijske pojave. A vse nihanje in utripanje čutnic in vla-kenc, mrenic in tkanin, ni še občut. Občuta podstav in podklad je, a občut ne. Treba je nekega odboja in vzmeta, vtiska in izraza, nekega čina, ki životno izrazi vtisek. Odboj in vzmet sta tudi svojstvo snovi, če plosknem z roko po vodi, začutim od vode prav takšno vzvratno silo. A nikdo ne pravi, da voda čuti. Vodni odboj prehaja naven, izraz pri občutu ostaja v čuteči stvari. Če odpremo oči, delujejo predmeti na naše oko; vidimo predmete, a vendar smo si v svesti, da ne pošiljamo nika-kega odboja ali čina na ven. Občut torej nikakor ni tvaren odboj, sicer bi čutile vse stvari. V obče, da gola snov ne more čutiti, o tem so edini vsi „DOM IN SVET!' 1891, štev. 7. 323 razboriti možje, ki trezno razmišljajo pri-rodo in jim ni do tega, slepiti sobrate, netiti jim in podžigati strasti in v lice biti človeško pamet. V vsaki živali mora biti neka životna moč — živalska duša. Ali je ptica eno bitje ? Mi, ki hodimo po zemlji in mislimo, kakor so mislili vedno ljudje, mi bi dejali, da je enotno bitje. Toda tu se bode morda kdo začudil : Čudno modrovanje! Na vso sapo nam hiti dokazovat, da je razven snovi in delkov še nekaj drugega. A potem mirno priloži: mi bi dejali, da je vse to eno. Le pomisli, človek! Ce je vprašanje že o snovi, ali je ena ali ne, ima-li eno bit, ali ima nasprotno vsak delek, vsak atomek, svojo bit, kako more biti to vprašanje še potem, ko privleče iz prekata svojega modroslovja še eno bitje — dušo? A le potrpi! Modrijan raztvarja in sestavlja, da najde resnico. In resnici smo sedaj bliže, nego-li bi se komu zdelo. Dobro je, da smo premotrili vso stvar. Se više bi se lahko popeli, gori do človeka, in tu bi še enkrat ugledali ono dvojstvo: telo in dušo. Pa tega nam ni potreba. Razmotrili bodemo to dvojstvo v živali, potem pa se bodemo zopet spustili doli v nižje stvarstvo do drobnega kamenčka, ki mirno in hladno leži v zemlji, ne vede, da nosi v sebi podobo vesmira. Denimo torej, da je ptica eno bitje! Recimo, da ima eno bit vse, kar je bistveno ptici, vse, brez česar ptica ni ptica. Kaj bi sledilo iz tega? Z ene strani vidimo, da ima ptica v sebi snov. Z druge strani pa zopet ne moremo več resno dvomiti, da ima ptica tudi neko životno silo, ki ni snov, marveč vlada snov, vodi vse snovne sile ter tako snov raztvarja in pretvarja. Še več. Našli smo neko silo, ki snov ostvarja. Ko ni več rastlinske duše, rastlina ni več rastlina, marveč mrtvo ustrojstvo, ki se prej ali slej razkroji v prvine. Brez živalske duše žival ni več žival. Ko ni več duše, ni več zloge in edinosti med tvarinskimi silami, soglasje izgine, zapuščena snov se ne more več upirati sovražnim vplivom, ki v valovanju hlipa in zraka pljuskajo ob njo. Solnčni žarki, ki je prej iz njih pila svojo silo, ti jo sedaj žgo in raztvarjajo, njene sile same se trgajo z delki iz celote in si iščejo drugih sestavin. Truplo trohni. Životna sila pa snov — in vendar enota. Kaj bi sledilo iz tega? Naravno je, da ne moreta i sila i snov ohraniti svoje biti, marveč, da mora spojina imeti eno bit. Tega pa ne moremo drugače razložiti, nego-li da pravimo, da sta si sila in snov druga drugi vzajemno dopolnilo, da se sila in snov usovršujeta v eno stvar, ki biva in deluje v prirodi. In ker smo povsod videli, da je životna sila, ki daje snovi, da je rastlina ali žival, reči moramo, da je v spojini životna sila določujoče, dejavno dopolnilo snovi, nje dejavnost, nje bitni obraz, a snov da je trpni podklad sile. Toda, rekli mi bodete, kako je to možno pojmiti? Prijatelji, obudimo si svest, da nimamo samo domišljije, marveč um. Sicer je res naš um le slabotna lučica, ki jo temne predsodki, nagnenja naša in želje, a lučica je ipak. In uverjeni bodimo; On, ki nam jo je prižgal, dal nam jo je, da spoznavamo lepoto stvarstva in se tako po stvareh popenjamo više in više do spoznanja večnega solnca, katerega žarki trepečejo po vesmiru in se zrcalijo tudi v najmanjši, najslabot-nejši stvarci. S kraljevim pevcem recimo : Signatum est super nos lumen vultus Tui, Domine! In umu ni protislovje: sila in snov, pa enota! Mislite si, da nekoliko pomoremo tudi domišljiji, mislite si paglavca, ki gnete iz ila zajčka. Obrazi in obrazi, sedaj pritisne tu, da se izrazi uho, sedaj tam, da upogne nožico. Ni mu všeč. -Vse pregnete, podobe se preminjajo, zajček izgine, ostane le topa obla. A zopet se prikazujejo podobe, iz oble podolgat svalek, iz svalka se razvije zopet žival in določi se v zajčka. Kaj je zajček? Sama gola snov ? Gola snov ni, marveč snov, ki ima neko podobo. Ce vzamem snovi to podobo, ni več zajček. Kaj pa je podoba? Nič? To ne, sicer bi snov bila vedno zajček. Nič ni. Kaj pa je? Nekaj je, a ločiti se ne da od snovi. Ne moremo je izluščiti in reči: Evo, 21* 324 TVAR IN LIK. to-le je podoba zajčka. Ni snov, a brez snovi je ni. Le združena s snovjo ima svojo bit. — Sedaj pa popravimo domišljijo! Tu je snov imela svojo bit, bila je določena podstat, ilovica, pre-minjala se je samo nebistveno, pritično. Sedaj si pa mislimo, da mena sega v bistvo.*) Kakor je prej bila snov v zmožnosti, da prejme pritično podobo, ka-koršno koli ji hočemo dati, tako je sedaj v zmožnosti do vseh bitij. Snov sedaj ni kamen, ni rastlina, ni žival, a v zmožnosti je, da postane kamen, rastlina ali žival. Kakor je prej snov bila sicer v zmožnosti za vse podobe, a vendar nikdar ni mogla biti brez podobe, tako je sedaj snov v zmožnosti za vse biti, a vendar brez določene biti bivati ne more. Če odmislimo še ono bit, ki jo ima, ker brez nje ne more bivati, dobimo nekaj, kar je nedoločeno, a določno,2) nekaj trpnega, nekaj, kar ne daje samo sebi določnosti, marveč jo mora prejeti od drugod. Ta nekaj ni nikak nič, sicer bi se ne mogel določiti, a tudi ni to ali ono, dokler ga ne določi neka sila. To stvarno zmožnost, ki je nedoločena po sebi, a določna, imenujemo tvar. Tvar je trpni podklad vsaki stvari. Nekaj stvarnega je, toda nekaj stvarnega, ki ne . more za-se bivati. Torej tudi ni prava podstat, to je, ni stvar, ki bi imela za-se svojo bit, marveč bit ji daje nekaj drugega, neka sila, ki jo določuje, da je to ali ono, neka sila, ki jo os tvar j a. In to silo imenujemo lik, ne kakor da bi ta sila dajala tvari vnanjo obliko, marveč ker tvar, ki je po sebi nedoločena, a določna, določuje, ostvarja. Niti tvar, niti lik ni bistvo stvari, marveč sestavina, spojina obeh. In ta spojina biva v prirodi. Kakor iz nedoločenega, a določnega, in določujočega nastane eno, namreč določeno, tako iz tvari in lika eno bistvo, ena stvar. Zato tvar in lik *) »Sicut huiusmodi substantiae sensibiles se habent ad formas artificiales . . ., ita prima materia se habet ad formas sensibiles.« St.Thom. in VII. Metaph. lect. 2. 2) Določen (čna, čno), kar se da,določiti, kar se more določiti (determinabilis). Določen (ena, eno), kar je že določeno (de-terminatum); nedoločeno (indeterminatum), kar še ni določeno. nista za-se dovršeni podstati, ker niti eno niti drugo ne more za-se bivati, (sedaj ne govorimo o človeški duši), marveč tvar in lik sta sopodstati, ki se spajata v eno bistvo in bitje. Vse to" bi sledilo, če denemo, da je ptica eno bitje, da je rastlina eno bitje. Ono dvojstvo, ki smo je zasledili v živstvu, spojilo bi se zopet v čudežno soglasje. Ptica bi bila iz tvari. A ni tvar, ki giblje peroti, ni tvar, ki vzbuja jeseni v srcu ono neznano koprnenje po tujih lepših krajih. V tvarnih očescih se zrcali beli svet, a ni gola tvar, ki gleda. Ne, duša je, ki oživlja mrtvo tvar, ki vodi vse tvarne sile ter jim daje smer. In zopet ta duša ne sedi v tvari, kakor duh, ne nosi gruče tvari po zraku, ne gleda iz tvari, kakor jetnik izza omrežja, ne giblje glasotvornic, kakor udarja veter na Eolovo harpo. Ta duša je spojena s tvarjo v eno bit. Ptica poje, ptica čuti, ptica koprni. Torej, je-li ptica eno bitje? Ce je, ne moremo si drugače razložiti, nego-li, da pravimo: ptica je iz tvari in lika. Toda denimo sedaj, da ni eno bitje. Telo ima svojo bit, duša svojo. Duša je torej netvarna, neodvisna od tvari in samostatna. Sedaj pa vprašajmo, kako se vrši ono delovanje, ki je bistveno živalstvu in slove čutenje. Da telo samo, da gola snpv ne čuti, to smo si že razjasnili. Se več. Če premislimo, da je občut nekaj enovitega, da je enotni izraz in dojem tvarnega predmeta po dobljenem vtisu, r) razumno nam je, da je čutenje čin enega čutečega podmeta. Kdo torej čuti? Čutiti bi morala duša sama. V duši sami, neodvisno od telesa, razviti bi se moral oni pojav, ki mu pravimo — občut. Toda oglejmo si, kako ? Da predmetje ne delujejo premo na dušo, o tem ni dvoma. Čemu sicer oko, čemu čutila, čemu čutnice? In vendar čemu ne delujejo premo na dušo, če duša sama čuti? Če ima telo svojo bit, je to telo pravo tvarno telo. To telo prejema vtiske. Te lahko preminja in preminja, a tvarni so vedno. Ne-doumno je, da bi tvarni predmet pre- l) Gf. St. a. Maria Laach. 6. pag. 305. T. Pesch: »Gehirn und Seele«. „DOM IN SVETJ' 1891, štev. 7. 325 minjal druge stvari v netvarne. če pa ostajajo vtiski tvarni, čemu jih v duša premo ne prejema iz prirode? Ce jih lahko iz telesa, prejemala bi jih lahko tudi iz prirode. Vendar pa nobeden slepec še ni videl barve s samo dušo. Toda, poreče kdo, in resnično je, da čutnice preminjajo vnanje gibanje v gibanje in v premembe živcev. In duša morda prejema samo tako premenjene vtiske. Bodisi, a v obče vemo, da je čut trpen. Deluje sicer, a le tedaj, če ga vnanji vtisek določi, ostvari. Ce pa duša sama čuti, moral bi vnanji in sicer tvarni vtisek določiti dušo ali vsaj neko njeno zmožnost. Denimo eno ali drugo, izvestno je, da bi moral vnanji tvarni predmet na dušo delovati, tvarno gibanje živcev bi moralo nekako preskočiti v dušo. A zopet vemo vsi, da telo ne more delovati nego-li z gibanjem, ne kakor da bi bilo samo gibanje delovanje, marveč ni tvarnega delovanja brez gibanja, vse tvarne sile spremlja gibanje. Tako so učili stari modroslovci, še bolj pa je to potrdilo novo izkustvo. Da pa bi gibanje moglo prehajati v dušo ali delovati na dušo, ki je v biti neodvisna od telesa, morala bi biti duša razsežna. Gibanje namreč ni nič drugega, nego-li dejansko teženje gibnega telesa po smotru.1) In ker je svojstvo le gibnega telesa, more mu niti podmet tudi le gibno telo. Zato so pa stari modrijani zopet ali trdili, da je duša sestavljena iz tvarnih elementov, ali pa so odločno zametali uk, da tvarni predmet more delovati na dušo.2) Ce pa ne čuti telo, ne čuti duša neodvisno od telesa, in je vendar občut nekaj enotnega, kar ne more izhajati iz dveh različnih, samostatnih prvin — kdo čuti ? Ptica čuti. Prav! A dosledno morate reči, da ima telo in duša eno bit. Občut, v sebi enoten, je deležen zaedno i enovitosti duše i tvarnosti te- *) »Motus est actus Entis in potentia, prout in potentia.« Aristotel. Cf. St. Thomas in III. Physic. 1. 1. — Cf. Goudin (Philosoph. iuxta .. . Divi Thomae dogmata): »Motus est actualis tendentia mobilis ad termin um.« II. pag. 163. *) Cf. St. Thomas: incorporeum non potest immutari a corporeo.« I. 84. 6. 0 S. th. »Nihil corporeum imprimere potest in rem incorpo-ream.« ib. lesa. Torej iz bistvene, podstatne enote obeh izvira pravo počelo občuta. Enovit je občut, in to, ker je enovita duša, ki iz nje kakor iz korena izvira čutnost. Zopet ima občut tvarne znake, tvarno poedinstvo, in to, ker je zavisen od tvarnega čutila.1) Le mislite si pojem človeka! Kakšen je? Občen, nepremenljiv, nujen. Vsakemu poedincu človeku ga lahko podkladate. A sedaj si poobrazite v domišljiji človeka, ali ga poglejte! Kakšen je občut? Določen, poedin s tvarnimi znaki. Vnanji čuti in notranji čuti so zmožnosti duševno-tvarnega pod- *) Cf. Liberatore: »Del composto umano.« pag. 191. et sq. — St. Thomas: »Omnis . . . potentia huismodi (se. sensitiva) est actus corporalis organi. Actus autem proportionatur ei, cuius est actus. Unde nulla huiusmodi potentia potest se extendere ultra corporalia.« S. th. 1. 12. 3. — »Quaedam potentiae sunt in coniuncto, sicut in subiecto: sicut omnes potentiae sensitivae partis... unde corrupto coniuncto non manent... actu, sed virtute tantum manent in anima, sicut in principio vel radice.« S. th. 1. 77. 8. in corp. — »(Aristoteles) . . . sensum posuit propriam operationem non habere sine communicatione corporis, ita quod sentire non sit actus animae tantum, sed coniuncti.« S. th. 1. 84. 6. in corp. — ». . . Anima sensitiva non habet aliquam operationem propriam per seipsam; sed omnis operatio sensitivae animae est coniuncti. Ex quo relinquitur, quod cum animae brutorum anima-lium per se non operentur, non sint subsi-s t en te s.« S. th. 1. 75. 3. — Aristoteles: cf. de sensu et sensato. c. 1. et St. Thomae Commentar. in 1.1.: ¦»... quod sensus communis sita nimae et corpori, dicit (se. philosophus) esse manifestum et per rationem et sine ratione. Ratio enim est in promptu: quia cum sensus patiatur a sensibili, sicut ostensum est in libro de Anima, sensibilia autem materialia sint et corporea, necesse corporeum esse, quod a sensibili patiatur.« — Cf. etiam Comm. in libr. II. de Anima lect. XI. tent. Razločevati je treba med enovitim in enovitim. Vse duševno je enovito, a ni vse enovito duševno. »Facultas sentiendi in essentia sua est simplex; sed hoc ad rem non facit (se. hoc non probat independentiam a corpore), quia proprium est omnium qualitatum. Etiam gravitas est simplex; etiam affinitas estsimplex; simplex etiam est motus. Num hinc sequitur haec et similia non posse inesse corpori?« Liberatore i Institutiones Philosophicae 1881. vol. II. pars II. c. I. pag. 209. In vol. II. pars I. c. III. pag. 163.: »Itaque immortalitas animae humanae non ex eius simplicitate, quod certe non sufficeret, sed ex eius spiritualitate (.spiritualitas non modo exclusionem partium [simplicitatem], sed intrin-secam quoque independentiam a materia šibi vindicat', id. vol. II. pars. II. c. II. pag. 279.) deducitur.« 326 Paperki staroslovenski. meta. če pa imata telo in duša eno bit, treba je, da je ena prvina trpna, druga dejavna. A videli smo, da je duša prvotek, ki usovršuje stvari, v obče, duša jim daje, da so to, kar so, duša jih ostvarja, daje jim njih bitni obraz. Zato pravimo, da je duša živih stvarij usovršenje, dejavnost — lik. Snov pa je njih podklad. Pravimo ji — t v ar. Spojina iz tvari in lika je zloženina, sestavina,^ ki biva v prirodi — stvar. (Konec.) Paperki staroslovenski. (Piše P. Ladislav.) (Dalje.) Poprava in dodatek. K predzadnji številki »Dom in Svet«-a (1. maja) moramo popraviti pisno pomoto. Str. 224 mora namestu »Mraševo« biti Maha-rovec; vse drugo je istina. Priljubljeno ime, uglajeno v ušesih, Mraševo me je zapeljalo, da sem imeni zamenil. — Mrašev imamo na Dolenjskem več, in kot krajevno ime sliši se med ljudstvom za masculinum: Mali Mraševb je v lesko vški fari, prva vas na levi, kjer se cesta iz Kostanjevice obrne na Krško; kraj je tak, kakor je popisan v št. 10. Vas stoji na ravnini, zadej hosta Kra-kovo, spredej njive, voda se zbira v po-točec, ki teče v Krko. — Veliki Mraševo je v cerkljanski fari na desni strani zagrebačke ceste in na levem obrežju Krke; vas stoji na bregu; doli v ravnini pa njive in travniki, ki so bolj močvirni. — Dalje imamo v Smihelski fari pod Ljubnom G o r e nj i M r a š e vb in pa Dolenji Mraševt Vavtožke fare; voda teče pri vasi »Potok« v Krko; tudi tu je voda, njive in travniki, kakor doli pri unih, samo v manjši meri. — Sedaj se povrnimo na št. 10, str. 224 na Mah arov ec (ne Mraševo); popis leže in kraja ostane. Maharovec ima -sličnost z Mraševimi, samo to pridenemo, da potočec se zbira više gori pod Gorjanci, in pa to, da kraj in leža hoste zadej kaže bolj močvirnati — barje vski — morostni značaj: odtodi Mah —¦ Maharovec. Ta kraj je v Sent-jernejski fari, med Rojami in Gradiščem. — Vzemimo semkaj še »Mer seča vas«, na levem bregu Krke, Skocijanske fare; po leži in vsem značaju zelo podobni kraj Mraševim in Maharovcu, in recimo, vsa ta imena so nastala na podlagi besede Morava, in sicer različno v različnih dobah: Doba I. Morava — Moravče, » II. Mraševo, » III. Maharovec, » IV. Maršeča vas, » V. Mokro polje, najnoveja oblika, pod Tolstim Vrhom Sentjernejske fare, nam kaže, kaj pomenijo ona imena. 13. Ostroga pomeni v starosloven-ščini to, kar je latinski c a s t r a, novo-slovenski tabor. — Ves kraj kaže, da je bila tukaj vojaška stražnica, vojaška zaslomba za Gruble; zakaj Gruble so bile rimska kolonija kot shramba za Noviodunum; žito so pridelovali na polju, les in drva pa dovažali z Gorjancev; ta kraj je čisto primeren za zalogo (ma-gazin), namreč blizu Novioduna, ne daleč od glavne ceste. Rimec, prebrisan človek, je zavaroval svoje zaloge' proti vsakovrstnim napadom; takih slučajev imamo pri Jul. Caesaru v Galiji več. In ravno tu je taka: onkraj vode, preč od ceste, ni puščal Rimec svojega blaga — ligna, frumenta, pabulum.—Se nekaj Tik Ostroga imamo sedaj na novi cesti pri mostu iz Kostanjevice na Sent-Jernej tudi novo malo vas Prekope. Kaj kaže to? — Prekope — na novi cesti — pa nova vas. Ostrog je stari tabor, „DOM IN SVET5' 1891, štev. 8. 371 in ko je sedaj pripovedoval ter tudi pisal o svojem potovanju, bil je mahoma sloveč mož: list, v katerem je objavljal svoje dogodivščine, dobil je nagloma 10.000 naročnikov več, založnik njegov je obogatel, in on sam je bil zmagovit kandidat pri naslednjih volitvah. Imel ni malo upanja, da bi se povzdignil celo do ministra. Tako se lahko in hitro zasučejo stvari na Francoskem. In naš Moulin je dejal pozneje večkrat: »Saj vendar niso tako slabi ljudje ti Francozi.« — Oba naša potnika sta se za nekaj let obiskala in bila izredno vesela. Potrdila sta pa oba resničen rek, da se človek še le v tujini nauči: domovino ljubiti prav in modro. T v a r in lik. (Spisal (Konec.) poslej smo govorili o živih stvareh, 4L> pri katerih je dvojstvo očivestno. •r Pa mi, kakor pravi Aristotel, moramo pričenjati z znanimi rečmi in prehajati do manj znanih. Vi bi pa radi poiskali prvin tudi neživim telesom. Rad vam ugodim in ljubo mi je to, ker se mi zdi, da ste nekoliko v zadregi. Vi bi morda pristali na to, da je ptica, da je rastlina iz tvari in lika, le vse nekako čudno se vam zdi vse, novo in nedoumno. Ze beseda lik! Resnica je, da nas spominja nekaterih delovniških stvarij, a pomisliti vam je, koliko drugim besedam bi se tako godilo, ko bi jim stikali po krstnem listu ali celo rodovniku! Ne tako! Beseda lik, dasi je morda z drugimi vsed-njimi besedami v sorodu, vendar sama ni vsednja. Znači nam to, kar daje stvarem lice in lični obraz, ne vnanjega, marveč bitni, notranji obraz. Grki so ga imenovali \icp? mar bitni obraz duha ali telesa ? Če bi se moglo reči: nekaj nič, kar je in ni, rekel bi ji tako; vendar je bila že karkoli, da prejme te vidne in zložene obraze.«2) Uprav to pa je pot, po kateri je hodil Aristotel. »Bitni vznik in raztvor so vir, ki o njem pridemo do spoznanja prve tvari.« 3) Toda, rekli bodete, vprašanje je, ali se res kako bitje rodi? Mnogi vsaj za-nikujejo to in trde, da so vse premene v prirodi nebitne. Pustimo za čas to vprašanje, in pre-mišljujmo nekaj drugega. Dejali smo, x) Ib. c. 5. 2) Ib. »Mutabilitas enim rerum mutabilium ipsa capax est formarum omnium, in quas mu-tantur res mutabiles. Et haec quid est? num-quid animus? numquid corpus? numquid species animi vel corporis? Si dici posset: nihil aliquid. quod est et non est, hoc eam dicerem; et tamen iam utcumque erat, ut species caperet istas visibiles et compositas«. Iz prej omenjenega: »ali me nisi ti, Gospod, učil, da ni bila ni nekaj, ni . . . p redno nisi obličil . . . tvari«, sklepal bi kdo, da tvar lahko sama za-se biva. Vendar ni misliti tako. Sv. Avguštin I. super genes. sam izreka, da je umeti predstvo le — naturae ordine, a ne predstvo časa. Cf. St. Thom. de po-tentia qu. IV. art. 2. — Cf. Aristot. »uXy] . . . vjv ouŠctots aveu Tua&ouc oicv %z sivai, ouBe avsu fxop;f{zt aCkko \j:rph) ALVL-ai, ole, upiGzai to cv. St. Thomas. de spir. creat. art. I.-. »Id communiter materia prima dicitur, quod est in genere substantiae ut potentia quaedam, intellecta praeter omnem „DOM IN SVETJ' 1891, štev. 8. 373 Druga prvina pa določuje tvar in ji daje, da je semence ali meso ali kaj drugega določenega, daje ji bitni obraz, lik njen je.1) Tvar ostaja ista. Liki se preminjajo. Semence se je raztvorilo, izgubilo je svoj lik, in po raznih prehodnih stanjih je začelo bivati pod likom mesa, kot del pod likom ptice. klimo še niže. Tudi rastlina ima eno bit. O tem moremo še menj dvomiti, nego-li o eni biti v ptici. Povedali smo že, kake čudne posledice bi morali proizvajati iz nasprotnega mnenja. Poleg tega pa vidimo, da je vse delovanje v rastlinah prepuščeno tvarinskim močem. Zivotna moč jih rabi kot orodje, daje jim smer in enoto. Da pa more to učinjati, premeniti jih mora v viru in korenu, dati mora snovi tako bit, da sledi iz nje v rastlini sicer tvarno, a cesto delovanju nežive snovi oprečno delovanje. In zopet se tudi rastlina redi in hrani, tudi rastlina raste. Iz zemlje in zraka pije in srce nežive snovi ter jih sebi prilikuje, spaja jih s svojo bitjo. Potemtakem pa tudi mrtva snov sestoji iz dveh prvin: iz tvari in lika. Tu vidite, kam vodi ona pot, ki je po njej razsvitljen od večne luči hodil sv. Avguštin, pot, ki jo je umeril vzorni Platon, utrl globoko umni Stagirčan in zravnal angeljski učitelj. Tu vidite. Ne moremo si kaj, da ne bi segli po dolgem molku možu v besedo. Dolgo smo se čudili, a sedaj se ne moremo več vzdržati. Zavzeti pravimo :v I, vse to smo pa že nekje brali! čakajte, kje? Podamo mu izpisek iz latinske knjige. Mož se zadovoljno nasmehne in prijazno reče: I, kaj pa, to je dokaz an-geljskega učitelja v komentarju o me- speeiem et formam, et etiam praeter privatio-nem; quae tamen est susceptiva et formarum et privationum.« *) St. Thom. in libr. II. de Anima lect. 1.: »Materia quidem est, quae secundum se non est hoc aliquid, sed in potentia tantum, ut sit hoc aliquid. Forma autem est, secundum quam iam est hoc aliquid in actu . . . Est ergo diffe-rentia inter materiam et formam, quod materia est ens in potentia, forma autem est entelecheia (IvTe^s^euz), id est actus, quo scilicet materia fit actu, unde ipsum compositum est ens actu.« tafiziki Aristotelovi.1) Znan mi je, znan. »Treba je dejati v podstav in podmet...« Le pozorno ga še enkrat potem preberite, videli bodete, da uči prav isto, lo kratko in jedrno, da je treba dostikrat eno razstavko tehtovito razmišljati in razglabljati, predno prodrete v globino njegovih mislij. Le še nekaj vam moram pojasniti. Tam govori o končnikih (terminih) in pa o odsostvu (priva-ciji). Vzemimo zopet semence, ki se mu je premeniti v del ptice. V semencu sta tvar in lik. Tvar bode i po razkrojbi in pretvoru ostala in se utelovila ptici. Lik semenca ne tako. Lik semenca je marveč to, kar mora semence izgubiti, da prejme lik ptice. Naravno je, da semence ne more še biti meso, če hoče postati meso. Zato pa tvar še ne sme imeti lika ptice. To odsotnost lika v stvari, z bližno zmožnostjo prejetiv ga, imenujemo — (privatio) odsostvo. Ce to poštevamo pri vzniku, pravimo lahko, da sodelujejo pri vzniku tri prvine. Skupni podklad —tvar2), lik končnik, po katerem teži pretvor, in pa odsostvo3) tega lika v stvari, ki se raztvori in pretvori. Očivestno pa je tudi, da sta samo tvar in lik prvini, iz katerih je telo. Odsostvo je le umski različno v stvari in je le postranska, pritična prvina na-rajajočega se telesa, prvina v nastajanju, a ne v biti. Tako nam je dognana stvar, iz česa je telo. O, sveti Avguštin, vzdihnemo mi o besedi »dognana stvar«, o, sv. Avguštin, kako prav si rekel: Kdo bode umel ? Ne tako, prijatelji, tolaži nas učeni mož. Stvar ni tako silno nedoumna. Saj ste že pač culi, kaj je rekel Kant? Po njegovem mnenju sicer ne moremo spoznati bistva teles, a vsekako je treba *) In VIII. Metaph. lect. 1. 2) "Egti Bs uAtj f^oc^iGTa [xev 7,al Y.