PARTIZANSKA BRCANJA MAJ 1991 POSEBNA IZDAJA Cena 15 dinarjev NOVI TEDNIK ^ direktor in glavni urednik NT&RC; Jože Cerovšek, jjgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik Stran 8 Casablankerija stran? LeStVICa najslabših melodij Prvi parazitski lozdrav To, kar zd^le držite v ro- 3h, ni privid. In ni bralna Jora. Z vami je vse v redu, skrbite. Ne vem pa, če je idiznami tako. Zakaj? Ker mo se odločili pripravljati ai' časopis za mlade. Ker lelimo pomagati mladim odraščati. Ker smo mladi. In S!smo zato postali paraziti. Pravzaprav mladim v ča- '¥snih hišah pravijo indi- nci- In tudi mi smo bih to, P smo nekega dne prišU '•^T- i?c hišo na žurko, po novinarski šoli. Ta- nas je nekaj sedlo sku- ^ in padla je ideja o tem popisu, ki bo izhajal občas- f Kot vidite, smo idejo tudi l^sničiU - rezultati so pred Umi. '^aii, parazitski časopis, smrkavcev, ki želijo svet. smo se odločih za iz- »Parazitskih brcanj? starih mam ne zanima ^ na način kot njihove ^uike.., ^?o(ovjii smo namreč, da ^[sovrstniki o stvareh, ki ' ji/n v teh časih in letih rale biti zelo domače, ne praktično ničesar. Za- 'zeprej omenjenih starih o takšnih stvareh ne pisati v navadnem j^J^Pisu. Opozarjati želimo ifl(j/ napake, ki jih delajo ^^sli, pa jjjj sami največ- ne opazijo. sit^^^^ pa tudi mladi ni- tf^ "rez napak. Imamo pa Ij p- In sicer povsod. V šo- pa tiste n^intim- hiu ° katerih ne govorimo f^l^^sem tem bomo pisali Sle številka je, kot bo- -Spt ^^ opazili, pomladno ^fe^^ai/io - šolsko - šaljivo smo koncept kv^p^vilke osnovah iz te- 'niL^ katere smo menili, da \ Najbolj mučijo. V bo- ^^bimo k sodelovanju tudi vas. V naslednji številki - za katero sicer ne vemo točno, kdaj bo izšla - bomo začeli z rubriko »ker ste vi tako želeli«. Pišite nam o svojih težavah in o tem, kaj bi radi sami brali v »Parazit- skih brcanjih«. Ncdboljša pi- sma bomo nagradili s prav sexi nagradami. Kdaj pa kdaj se bo za nagrado seveda našla tudi kakšna resna stvar Vsekakor pa smo tu pred- vsem zato, da bi pisali o va- ših in naših težavah. In KDO smo MI? Po slogu pisanja nas boste bolj težko prepoznan, ker se pod pri- spevke ne bomo podpisova- li. Pa ne zato, ker bi hoteli stopati po sledeh kakšnega trač časopisa, pač pa, ker ve- čino prispevkov napišemo skupaj. Radovednost vam bodo potešile sličice na 2. strani. Sicer pa - ne boste verjeli - natanko trinajst nas je. Srečna številka. Začenjem z Andrejem , ki pravi, da je optimist. Dodajam, daje zelo blažen med ženami - on je edini parazit moškega spola. Sledi Ksenija - nepoboljšlji- va pesimistka, sicer pa mej- no znanostna. Andreja je de- kle, ki jo pomlad daje tudi pozimi. Znana je tudi kot čvekoliza. Greta je radoved- na, gobčna in občasno tečna. Simona - nenavadna iskalka neobstoječega. Snežana me- ni, da se še išče. Mojca je dekle, ki ima v spominu mnogo lukenj. Lidija je kro- hotava, Suzana nedolžna. Brigita je usmerjena zeleno, Bernarda obožuje ko šarkar- je. Melita je »frišno« ostriže- na. In še Nina. Najraje bi na- pisala, da sem zelo miren in neškodljiv knjižni molj. Pa so redakcijski kolegi rekli, naj raje po pravici povem. In tako sedaj s stisnjenimi zob- mi pišem, da sem - terori- stična. In konec. UREDNICA Šola je kruh. živela lakota n se boste malce osvestili, dragi prijatelji, da je le še nekaj dni do dneva, ko bo toča po- delitve delovnih in nedelovnih priznanj, spričeval. Osvestili pa se boste morda tudi ob podatkih o tem, koliko celjskih srednješol- cev je zašpaniralo v zadnji konfe- renci. Podatkov o tem sicer nismo dobili z vseh šol, ker o ocenah svo- jih dijakov sploh nimajo statistik, na šolah, iz katerih smo podatke dobili, pa je stanje naslednje: ob zadnji konferenci je bilo v povpreč- ju negativnih tretjino vseh učencev. Bluziti o tem, zakaj takšne slaščice v redovalnici, nima smisla. Vzroki, saj jih poznate; lenobitis, kot imenu- jemo hudo in neozdravljivo bolezen, preglobok pogled v oči osebka dru- gega spola in takšni in drugačni vzroki. Morda se dudlate in dudlate, se smilite očku in mamici, cel dan sedite za mizo in ustvarjate, rezultat pa - kaj drugega kot šponi. In kako preprečiti množične houseareste med počitnicami? Mi svetujemo kilogram sladoleda na tri kilograme zvezkov, strokovni delavci pa naslednje. Splošna pravila učenja Zbrali smo deset zlatih pravil, ki jih priporoč^o šolski psihologi. Teh pravil neO bi se držali vsi učenci, ki želijo z učenjem doseči tudi kakšne rezultate. Vsak učenec NAJ bi: 1. Imel delovni načrt za vsak dan in se po njem tudi ravnal. 2. Delo opravil v času, ki si ga je zastavil, premagati pa bi moral tudi neodločenost in premajhen interes za delo. 3. Pri pouku sodeloval in učite- lju postavljal vprašanja, ki mu niso jasna. (Preventivna opomba: gre za vprašanja, ki niso jasna učencu, ne za tista, o katerih se ne svita uči- telju;) 4. Vsako snov pregledal, preden jo začne brati. 5. Pregledal tudi tabele in grafi- kone v knjigi. 6. Iz prebrane snovi naredil krat- ke povzetke. 7. Hranil šolske potrebščine na enem mestu. 8. Delovno mizo imel vedno po- spravljeno. 9. Imel določene ure, ki bi jih po- svečal rekreaciji. 10. In dovolj spal. Nadaljevanje na 2. strani 2. STRAN - 22. MAJ 1991 SOLA JE KRUH. ŽiVELA lakota Učenje z miselnimi vzorci Kadar ustvarjamo miselni vzorec, začnemo na sredi - z naslovom, s temeljno mi- slijo, potem pa širimo svoj zapis v vseh smereh; tako dograjujemo rastočo in orga- nizirano strukturo, sestavlje- no iz ključnih besed in podob. Miselni vzorci so učinkovi- tejši, če so ključne besede resnično dobro izbrane, saj s tem izpuščamo nebistvo, temeljno pa vključimo v vzo- rec. Obseg se s tem občutno zmanjša, saj nam zapisane besede mnogo povedo. Zato se moramo pri izbiranju ključnih besed zares poglo- biti v gradivo in ga seveda razumeti. Besede tiskamo. Velike ti- skane črke lahko s pridom uporabimo za najbolj po- udaijene ključne besede. Že samo izdelovanje mi- selnega vzorca tako učinko- vito zasidra idejo v spomin, da se lahko spomnimo cele- ga vzorca, ne da bi ga pogle- dah. Kratko malo preberemo ga v mislih, saj je izrazito vi- zualen in uporablja številne pripomočke, ki spominu po- magajo (barve, puščice, dia- grame, izvirne podobe, tiska- ne črke, izstopajoče oznake). Središče je izrazito, jasno do- ločeno, izstopajoče. Ključne besede so blizu središča, manj pomembne so bolj od- daljene - na robu miselnega vzorca. Učenje po enotali »Večina dela največjo na- pako, ko prebira učno snov kot zanimiv, a vendar po vse- bini enostaven roman. Bere od začetka do konca in misli, da v glavi kaj ostane. Nasled- nji dan pa - kaj drugega kot slabe ocene,« mi še danes odmevajo besede profesoija Aleksandra Beccarija, ki nam je priporočal: - preleti snov na hitro, da dobiš pregled, orientaciio. pri tem pa ne pozabi delati z glavo! - razdeli snov na smiselne enote, za učenje si pri tem kaj zapiši! - preberi snov vsake eno- te pozorno, tako da bo vse jasno, vse moraš razumeti, pokukaj v slovar, leksikon! - v vsaki enoti posebej ob- novi, kar si prebral! - na koncu preglej in ob- novi celotno snov in rezultat bodo - same petice, seveda! Branje, oziroma čitanje Angleška beseda reading izvira iz anglo-saksonske be- sede readan, kar pomeni »poučiti se«. Brati torej ne pomeni le tega, da si znamo razložiti znake na papirju in da poznamo besede, ki so iz njih sestavljene, temveč tudi sposobnost, da se naučimo o pomenu in smislu tega, kar vidimo. Tony Buzan, ki prav tako zagovarja takšno širšo razlago, branje razume kot sedemstopenjski proces, ki je sestavljen takole: 1. Asimilacija vizualnih podatkov z očmi. 2. Prepoznavanje črk in besed. 3. Razumevanje; povezo- vanje besed, ki jih beremo, s pomenom celega odlomka. 4. Dojemanje; povezova- nje informacij s celotnim znanjem. 5. Učinkovito in uspešno povezovanje informacij. 6. Informacije si lahko ka- darkoli prikličemo v spomin. 7. Informacije učinkovito uporabljamo in jih uspešno posredujemo drugim; to po- meni tudi posredovanje sa- memu sebi, se pravi jasno mišljenje. Študiiski sistem PV3P = Pregledati, Vprašati, Prebrati, Ponavljati, Pregledati (ponovno) Pregledati: Knjigo preletite od za- četka do konca, da se seznanite z na- menom in smislom snovi. Poglejte tu- di skice in grafikone. Vprašati: »Sprehodite« se od po- glavja do poglavja in si zapisujte vpra- šanja, ki vam pad^o na pamet. S tem se boste prisilili do razmišljanja in uporabe znanja, ki ga že imate. Posto- poma pa se boste navadili tudi na kriti- čen način prebiranja knjig. Prebrati: Vsako poglavje morate prebrati počasi in temeljito. Grafikone prerišite! Ponavljati: Gre za glasno opisova- nje vsebine nekega odlomka. Nikdar ne smete del vsebine ločiti od ostale vsebine. Ponavljajte ob zaprti knjigi, da ne boste v zmoti, če snov znate ali ne. Pregledati: Snov, ki jo hočete; morate ponavljati »brez prestaj Krivulja pozabljanja pada namrei va zelo hitro, kasneje počasneje. K treje uidejo iz spomina podrobi; Da vam ne bi nova snov hitro izj iz spomina, jo morate še enkrat pt dati kakšno uro po učenju, kasne še večkrat. Če se piflaš, izgubljaš dragi trenutke mladosti. Raje se uči!] (neznani t Deset učiteljsl€ili zapovedi 1. Učitelj ima prav! 2. Učitelj ima VEDNO prav! 3. V slučaju, da ima prav učenec (kar skoraj ni mogoče), glej prvi dve zapovedi! 4. Učitelj ne zapušča pouka predčasno, ampak ima opravke drugje! 5. Učitelj ne zamuja; je službeno zadržan. 6. Učencu ni treba misliti; namesto njega misli učitelj! 7. V slučaju, da ima učenec idejo, velja šesta zapoved! 8. Učitelj ne laže in se ne zmoti! 9. Učitelj ne sprašuje zato, ker ne ve; on preverja znanje! 10. Za razredne uspehe je vedno zaslužen učitelj! Deset pravil za ienuiie 1. Delo je napor. 2. Rodili smo se utrujeni in živimo zato, da si odpočjj 3. Ljubi svojo posteljo kakor samega sebe! 4. Od prevelike lenobe ni še nihče umrl! 5. Delaj manj, kot moraš, pa še tisto prepusti drugen 6. Ne delaj danes, kar lahko storiš jutri! i 7. Če je delo zdravje, naj živi bolezen! t 8. Počivaj podnevi, da boš lahko spal ponoči! 9. Če vidiš koga, da počiva, mu pomagaj! 10. Če te prime, da bi delal, sedi v kot in počakaj, da tel TO smo Mi! Andrej Ksenija Andreja Greta Simona Snežana Lidija Suzana Brigita Bernarda Melita Nina - Maruška Direktor in glavni urednik: Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič, odgovorni urednik radia Celje: Mitja Umnik. Parazitska brcanja so ob^^j^. posebna izdaja NT-RC, ki jo pripravlj^o udeleženci novinarske šole NT-RC. Odgovorna urednica izdaje: Nina Maruška Sedlar. Avtorji prispevkov: Lidija Antlej, Simona ^ Melita Deželak, Snežana Ilijaš, Mojca Kapus, Suzana Ošep, Ksenija Petek. Brigita Rajšter, Greta Senič, Bernarda Stojan, Andreja Terček, Andrej Žnidar. Mentorica: Ines Lahko sodelujete z nami, nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naslov uredništva: NT-RC, Trg V. kongresa 3 a, Celje (Parazitska brcanja). Tehnični urednik: f^^ Bogadi. Fotografija: Edi Masnec, Edo Einspieler. Tisk: DP Delo, Tisk časopisov in revij p.o., Ljubljana, Titova 35. Cena izvoda: 15 din, naklada 5.000 izvodov. > OUT SIGHT OUT OF MINO... STRAN - 22. MAJ 1991 ^OLZNOSTIH, Ml O PRAVICAH siatuti obljubljale ^ . današnjih korenitih ^ pmb se marsikdo spra- kakšne so njegove pra- tj^ ^ dolžnosti. O dolžno- sicer še kaj povedo, iii^f pa so bolj tako- femerkov, ki ne vedo, ka- ^ velike zadeve urejajo it^^-i« srednješolski sta- tuti, je ogromno. Zato jim nudimo priložnost, da si jih vsaj sed^j ogled£yo. Po prin- cipu a la »Scg ni res.« Pa je! Udeleženci izobraževanja - učenci - irnj^jo nasledne pravice in dolžnosti: - da razvijajo ustvaijalne in druge sposobnosti; - da sodelujejo v kultur- nih, telesnokulturnih, inte- resnih in (spet) drugih dejav- nostih; - pravico do varstva pravic; - pravico do sprotnega in pedagoško neoporečnega preverjanja znanja, usmerja- nja in napredovanja. In tako naprej in nazaj in še kam... Da bo vse še naprej tako lepo zvenelo, si oglejmo, ka- teri so cilji vzgojnega izobra- ževanja: - pomagati razširjati in poglabljati učenčevo znanje; - razvijati spretnosti; - povezovati teorijo in prakso; - navajanje dijakov na ko- lektivno življenje; In spet tako naprej... Rešitev se ponuja kar sa- ma. Popolnost na obzorju! A žal samo v teoriji... Pa se podžumo še v sam biser šolskega življenja: pre- verjanje in ocenjevanje znanja: - je in mora biti javno; - profesorji morajo upo- števati poznavanje in razu- mevanje učne snovi, sposob- nosti, ustvarjalno uporabo znanja, prizadevnost, aktiv- nost in sodelovanje pri delu... - znanje se preverja na na- čine, ki ustrez£yo posamez- nim predmetom in so v skla- du s sodobnimi pedagoškimi in psihološkimi dognanji; - dijakovo znanje se oceni v vsakem ocenjevalnem ob- dobju najmanj enkrat z ust- nim spraševanjem, oziroma na kakšen drug način; - v primeru negativne ocene se znanje preveri dva- krat; - v istem tednu se smejo pisati največ tri pisne naloge in ne več kot ena na dan; - v primeru, da je pri prej omenjenih pisnih nalogah več kot tretjina dijakov oce- njena negativno, se negativ- ne ocene NE upoštevajo, preverjanje se ponovi, za ti- ste pa, ki so bili pri prvem preverjanju ocenjeni pozitiv- no, velja boljša od obeh ocen; - ocene iz posameznih predmetov je treba vpisati v - S£0 vemo, kam - TAKOJ po ocenitvi znanja; pri ust- nem spraševanju takoj, ko se le - ta konča, pri drugih nači- nih preve^anja pa n^ kasne- je v sedmih dneh; - dijaki morajo biti o oce- ni znanja seznanjeni takoj po ocenitvi; - vsak dijak ima pravico zoper oceno predložiti obra- zložen ugovor in sicer v roku treh dni po vpisu ocene v let- no spričevalo; - v srednjem izobraževa- nju grozijo naslednji izpiti: sprejemni, dopolnilni, na- knadni, diferencialni, pred- metni, razredni, popravni in zaključni. Dobro preštudirate in kdaj pa kdaj zahtevajte! Statusi dajejo... Oglejmo si še zadevo, ki je marsikdaj in marsikje spor- na. Ali pa se o njej sploh ne govori, in sicer iz preproste- ga razloga: ker marsikje sploh ne obstc^ja. To so tako imenovani statusi, ki d^ejo njihovim »imetnikom« še nekaj dodatnih pravic. Na šolah je odnos do njih razli- čen. Povsod pa za statuse ve- ljajo naslednja pravila: - status si lahko pridobi dijak, ki je na kakšnem po- dročju še posebej aktiven in dosega tudi vidne uspehe; - dijak, ki ima status, ima pravico, da se sam javlja k preverjanju in ocenjevanju znanja; - sedaj, ko se v šolstvo uva- ja dogovorjeno spraševanje, se statusi ne upoštevajo pri sprotnem spraševanju (npr. za znake, ipd.); - status poteče štirinajst dni pred ocenjevalno konfe- renco. Status športnika Na Gimnaziji Celje - Center so zaradi velikega števila mladih, obetavnih športni- kov, uvedli tako imenovan status športnika. Osnovna naloga tega statu- sa je omogočiti dijakom, ki so preobremenjeni z napor- nimi treningi in tekmovanji, nemoteno izobraževanje. Se- veda imajo upravičenci sta- tusa enake dolžnosti kot ostali dijaki, vendar pa imajo tudi pravico do nekaterih olajšav. Tako se lahko učenci pro- stovoljno javljajo k preverja- nju ustnega znanja ves čas, do zadnjih štirinajst dni pred redovalno konferenco. Ust- no preverjanje znanja ni možno takoj po skupnih pri- pravah ali ob ponedeljkih, zaradi udeležbe na tekmova- njih ob koncu tedna. Negativno oceno ima športnik možnost popraviti v času treh tednov po konfe- renci. Določila tega statusa lahko prenehajo veljati, če se uče- nec nespodobno vede ali v določenem roku ne popra- vi negativne ocene. Na nekaterih celjskih sred- njih šolah postopoma uvaja- jo dogovorjeno spraševanje, tako da marsikje status športnika ni več potreben. Na Gimnaziji Celje so zara- di veliko mladih športnikov, bodočih politikov in kultur- nih ustvarjalcev upoštevaU tri različne statuse: status športnika, kulturnika in po- litika. Od letos dalje pa tudi tam velja dogovorjeno spraševa- nje, tako da dijaki statusov ne potrebujejo več. Na nekaterih srednjih šo- lah, kot je na primer Srednja šola za gostinstvo in turizem, za takšne statuse dijaki men- da ne zaprošajo, na drugih, naprimer na Srednji tehniški šoli pa jih ne odobrijo. Za- kaj? Ker je šola pač prva dolžnost dijaka! Tako. Nagradno vprašanje »o Bog, naj dijaki nehajo štrsokati in naj začnejo ne spet jutri!« To je v nebo vpijoča molitev Jožeta Zupanči- ča, ravnatelja Gimnazije Ce- lje. Nagradno vprašanje:' K^ bi omenjeni ravnatelj (na sli- ki) storil ali re- kel, če bi se štrc^jk dijakov zgodil pred dve- ma letoma? (V pomoč: molil gotovo ne bi!) Potrudite se, ljubčki, pišite in rišite, saj je nagrada za naj- boljši odgovor resnično vab- ljiva! Striporisci, na pian! ^redništvo »Parazitskih brcanj« raz- j^.^uje natečaj za najboljši strip. Zato va- '^o vse, ki radi rišete, da nam pošljete ^jl^j strip. Zaželjeno je, da ima tudi bese- Rišite in pišite s črnim flomastrom, hrbtno stran stripa pa napišite ime, naslov in starost avtorja. Naj- izdelki so lahko narisani na pisar- niškem listu (format A 4). Temo lahko izberete sami. Splača se vam potruditi, saj bodo naj- boljši stripi objavljeni, tisti resnično naj- boljši pa bo nagrajen s celoletno vstop- nico za diskoteko Cibi!!! Za nagrado bodo prišli v poštev samo izdelki, ki bodo v naše uredništvo pri- speli do 15. junija 1991. Šolski trač Učitelji so štrajkali, mi pa se sprašujemo kako bo ob koncu junija, ko bo treba podaljšati za- mujene dneve. Bomo takrat dijaki štr^kali, ali bomo obiskali mini- stra Venclja? Učiteljici geografije ena izmed učenk našteva to- plotne pasove: »Pozna- mo: tropski pas, vroči, polarni, suhi tropski pas, savanski pas Učiteljica pa ji odvrne: »ali veš, kako ti našte- vaš? Tako kot bi rekla, da človeško telo sestav- ljajo: trebuh, nos, glava, podplati, oko, prsti, noga...« Gospodična s Krajnske obožuje svojega profe- sorja, toda njega zani- majo le njeni osnovni delci. Poskušala ga je osvojiti tudi z igral- stvom, toda on se spoz- na le na ščurke in ko- koši. Nekoč je učiteljica bi- ologije spraševala za oceno sošolca, ki o vseh tistih groznih avstralo- pitkih ni imel niti naj- manjšega pojma. Žen- ska mu je seveda prima- zala cvek, ki ga je ko- mentirala z besedami: »Tako si trapast, da bi se lahko prepisal v oslovsko šolo!« »Ja, s^j bi me tam prav goto- vo več naučili kot pa me naučite vi,« ji sošolec ni ostal dolžan. Na naši šoli obstaja fant, ki ga poznajo že vsi. Na vsaki predstavi se oglaša z istimi frek- vencami svojega ka- šlja. Opaziš pa ga lahko tudi v dežju, saj nosi sončna očala (tako v šo- li kot zunaj nje). »Mi bi se pa danes opra- vičili, ker...«, prosi predsednica razreda učiteljico. »A že spet?« odvrne učiteljica, »Kdaj pa mi bo dovoljeno spraševati?« »Med po- čitnicami,« se sliši iz razreda. Za našo šolo je parkir- ni prostor. Označuje ga tabla, na kateri piše: Samo za učitelje! Nez- nani avtor je pripisal: Lahko bi bilo tudi za avtomobile! Glasbeno in likovno učilnico na naši šoli loči le tanka stena. Kot ved- no je tudi tistega dne učiteljica za glasbo, še preden smo začeli s po- ukom, zaigrala nek^ pesmi. Sošolka, ki tiste- ga dne ni bila ravno naj- boljše volje, je igranje prekinila: »Tovarišica, a so stene tukaj izoli- rane?« »Ne!« »Joj,kako se mi tovariš za likovno smili!« Učenka pride v tajni- štvo po zaplenjeno knjigo Agathe Cristie »Nič ni tako skrito«. Tajnica ji vrne knjigo z besedami: »Če že be- reš knjigo, »Nič ni tako skrito«, bi se lahko za- vedala, da tudi knjige ne moreš skriti tako dobro, da je učitelj ne bi našel.« Najslavnejši par naše šole, fant in dekle seve- da, sta si neverjetno po- dobna, Sc(j imata oba zajčje ustnice. To obliko sta dobila verjetno zato, ker sta »non-stop« na hodniku, v prvem štu- ku, v drugem štuku... kot eno telo. Pri uri biologije učitelj sprašuje, za kaj vse so uporabni deževniki. Učenec modro odgovo- ri: »Z njimi se lovijo najboljše ribe«. N^lepši fant na naši šo- li, še posebno če je na- šminkan, pa je mlade- nič, ki si riše brke s spi- ralo in ima za vsako punco svoj zvezek. Učitelj spraš^e po raz- redu in na piko mu pa- de Mihec. Vpraša ga: »Mihec, prosim razloži mi besedo hinavec!« Mihec mu odgovori: »Hinavec je tisti, ki pravi, da rad hodi v šolo.« Škoda, da je Leo ubil Walda. Gotovo bi se še naprej drl: »Luka loj, Luka loj, Luka loj...« Silva, razredna špecka- hla, je pa dobila danes svoje pri šolskem kosi- lu. Hitro je šla tožit uči- teljici: »Tršica, tršica nekaj groznega se je zgodilo. Polža imam v solati!« Pa ji je učite- ljica odgovorila: »A zdaj si se spravila pa še na ubogega polža. Saj dobro veš, da imajo tu- di polži radi solato.« Hči očetu: »Ati, a veš, da je naš profesor že kar nekajkrat prišel v raz- red z odprto zadrgo?« Oče: »Ja, zakaj pa mu tega ne poveste?« Hči: »Kako pa naj re- čemo?« Oče: »Vprašajte ga, če so trgovine morda še odprte?« Hči: »Kaj pa če reče, če bi hotela kaj kupiti?« Makedonski vladar pa trdi, da sva jaz in snež- na kraljica »škorjanco- Ijub«. Pa kaj! Res ne vem kaj ima proti pti- cam pevkam. On bi go- tovo želel postati tre- ner ZRK Velenje (žen- skega rokometnega kluba). Pravkar sta v uredni- štvo NT-RC prišla tele- grama naravnost iz Amerike. Začudenismo prebrali vsebino. Pisalo je: »Ves vesoljni svet me pozna, s^j mi je ime MICHAEL. Poročil sem se! Za svojo ženo sem vzel mlado šolarko, kije trpela zaradi učenja. Re- šil sem jo učenja, s^j je škoda, da tako lepa punčka trpi v šoli. Pri meni seji bo godilo naj- boljše.« VAŠ MI- CHAEL JACKSON Na drugem pa je pisalo: »Moje ime je Lisa New- ton Jackson. Sporočam vam, da me je Michael vzel za ženo. Po dveh srečnih zakonskih urah in petnajstih minutah sva se ločila. V zahvalo za srečni zakon mi je po- klonil dva milijona do- larjev in deset centov. Vzrok ločitve je bil: ni mi pustil, da bi se bila učila!« Pozdravlja vas Liza! ZA NAJBOUŠI ČASO- PIS, NAJ NOVIČKE. 4. STRAN - 22. MAJ 1991 DAN V SEX-SHOPU JOLLY - SRAMEŽLJIVI SLOVENCI O stcareh, ki jih boste morda potrebovali Hormončki razganjajo va- ša telesa. Potrebujete nekaj za sproščanje. Ali obratno - pomlad je, vašo boljšo/ slabšo polovico razganja, vas pa nič. Težave, težave.. Rešujete jih lahko sami, s prijatelji, z njo, z njim... Ali pa ne. Nekaj pripomoč- kov za sproščanje mlade do- mišljije, ki še marsičesa ne ve (nekateri pravijo temu, da je še »nepokvarjena«), pa po- nuja tudi, skrivnostni pro- storček v Šentjuiju. »Če bi ne bilo čarovnic - kateri vrag bi še hotel biti vrag?« se je pred kakšnimi 170 leti vprašal nemški knji- ževnik Goethe. Podobno vprašanje si je pred pol leta zastavil tudi Celjan Dušan Verbovšek. Ugotovil je, česa Slovencem (in Slovenkam) še primanjkuje. In tako je pred tremi meseci v šentjur- skem motelu odprl drugi slo- venski sex-shop. Kaže pa, da so vsi Slovenci s svojim in- timnim življenjem zadovolj- ni, ali pa so - kar je bolj ver- jetno - zelo sramežljivi in jim je nerodno vstopiti v trgovi- nico, ki se od drugih razliku- je le po tem, da resnično po- nuja pripomočke, ki so ustvarjeni samo za narodov blagor. Ker predvidevamo, da ste pri svojih rosnih izušnjah tu- di vi sramežljivi, ali pa da bi vsaj vaši stari popenili, če bi izvedeli, kje ste iskali mož- nost za zapravljanje žepnine, smo namesto vas podrobno pregledali notranjost... sex shopa... V vlogi prodajalca. Rdeča lica redkih stranic Starčki v sex shop načelno ne prihajajo. A izjeme obsta- jajo - edina stranka tistega dne je bila gospa »srednjih« let, ki je pripeljala tudi hčer. »Tako, Ana, sedaj si pa le oglej,« je mati dejala, »ti imaš mladega moža!« Ana, ki s to ugotovitvijo po vsem videzu ni bila zadovoljna, si je pričela raje ogledovati drugi del trgovinice; tistega s šminkami in parfumi. Mati pa se je odločila za »sramo- ten del lokala«. Ko sem hote- la postreči, je le indiskretno vprašala: »Koliko pa stane ti- sti dolgi?« Morda se ji je zde- la cena (mimogrede, okoli 400 din) previsoka, lahko pa, da seje sramovala pred hčer- jo. »Pridi, Ana, greva. Še se bova oglasili, kajne?« In tako sta odšli prvi in predzadnji obiskovalki tiste- ga dne. Sicer pa je struktura strank v sex shopu popolno- ma različna. Mladi, stari, ka- kršnikoli že - vseh je bolj malo. Večinoma naročajo po pošti ali telefonično. Osebe se v sex shop torej sploh ne prikazujejo v fizični, pač pa to počenjajo le v jezični obli- ki. Pa še to bolj sramežljivo. Če bi naredili selekcijo tistih redkih strank, ki sex shop vendarle obiskujejo, bi bil rezultat naslednji: ženske. In to srednjih let. Vas mladih v »perverznem hramu« sploh ni! (P. S.: Starejše žen- ske večinoma kupujejo vi- bratorje, dedci umetne de- klice, mladi pa skoraj samo kondomčke!) Širjenje seksualnih obzorij Deklica za sprostitev ždi v škatli. Njen namen? Pred- vsem vzbuja domišljijo pov- prečnim kupcem. Se pose- bej, ko pogledajo ceno... 2500 din. V bistvu pa za ta denar dosti nudi... Kondomčki. Pred kratkim sem izvedela, da so v časih naših dedkov uporabljali us- njene. Uboge babice! Na polici pod lutkami ma- le stekleničke. Ker so opremljene s sličicami muh, si mislim, da »Jolly« ponuja užitke tudi živalskim vr- stam. Motila sem se. Tisto na polici so španske muhe. Da ti hitreje pride... Paf! Očarali so me! Oh in ah! Vibratorji najrazličnejših velikosti in oblik. Seznanila sem se (kot zunanji opazova- lec) tudi z delovanjem tega solo izuma. Vstaviš baterije; stvarca deluje kot brivski aparat. Le, da služi drugemu namenu... In tako naprej. Razni pri- pomočki za sprostitev in za- viranje. Pa tudi nalepke za v sobico, stranišča in podob- ne intimne prostore. Pro- metni znak, na primer, v obliki »prepovedano«,, v njem narisana ženska jo- ška in moška roka. Ob napi- su »don't touch« se človek resnično ustraši... Zelo dolgočasen dan Kakšen je bil moj delovni dan? Zjutraj, ko sem stala pred poslopjem Motela, mi resnično ni bilo ravno naj- bolj prijetno. Srce mi je lezlo proti hlačam, pred očmi pa so se mi prikazovali prizori iz revij, ki za »mlade, mlajše od osemnajstih let niso primer- ne«. Pa sem v sex shop vse- eno vstopila. In sploh me ni nič pojedlo!!! »Hej, Dušan, a če bo kdo prišel ga kar postrežem? Kaj pa če bo kdo hotel lutko? Boš ti pristopil in mu postre- gel, a ne?« Vraga, takšne treme že dolgo nisem imela. Pričako- vala sem naval strank, pa ne znam ravnati z blagajno... Z Alešem sva sedela v oza- dju trgovine in čakala stran- ke. Pa je minila ura. In še ena. In še ena. Trgovinica pa je ostala prazna. Ančka in njena mama sta bili edini stranki v sex shopu tistega dne. Pa še onidve nista niče- sar kupili... Omenjeni sta odšli. Spet sem čakala. Dušan je ureje- val poslovodne knjige. In še vedno sem čakala. Pa ni bilo nikogar. Počasi mi je posta- jalo dolgčas. Takšno delo moraš resnično opravljati s srcem... Precej čudno se mi je zde- lo, da v trgovinico ni bilo mladih. Ko se s prijatelji po- govarjamo na ulici, se zelo širokoustijo. Kaj vse so že doživeli na seksualnem po- dročju, kako zgodaj so zače- li, kje nabirajo izkušnje in s kakšne vrste pripo- močki ... Pa jim ne verjamem. Po ti- stem, kar sem doživela v sex shopu, ne več. Kondomi koristijo vedno in povsod. In tako je neka japonska tovarna, ki se uk- varja z izdelovanjem kon- domov, sklenila z vojaškimi silami ZDA prav čeden po- sel. Med vojno v Zalivu, je vse ameriške vojake, ki so se je udeležili, oskrbovala s kondomi... In zakaj so jih Američani toliko potrebo- vali? Z njimi so zaščitili pu- ške pred puščavskim pe- skom!!! Računovodski navdih Janko in anatomija Kot ponavadi sta tudi tedaj živela dva. Mlada. Ljubila sta se in se poroči- la. Janko in Metka jima je bilo ime. Sicer sta bila čisto v redu, a zelo neiz- kušena. In tako sta se držala stare, gni- le navade, ki pravi: pred poročno noč- jo brez užitkov! Žal. Prvo poročno noč sta preživela v spalnici Metkinih star- šev. Vse. kar sta tam storila je bilo, da sta sedela vsak na svoji strani postelje in se - gledala ... Po približno dveh urah tega, sicer zanimivega početja, a skrajno nepri- mernega za preživljanje prve poročne noči, se je Janku le utrnilo, da bi bilo dobro in vljudno, če bi pobudo pod šifro »početi skrivnosti« prevzel na svoja ramena. Ideja pravzaprav niti ni bila tako slaba, a Janku se še sanjalo ni kako jo uresničiti. Po dolgem tuhtanju se je vendarle odločil. Počasi je vstal, obhodil posteljo in... jo mahnil skozi vrata. Odpravil se je v kuhinjo k Met- kinima staršema, ki sta ugibala kaj se z njuno hčerjo v tistih trenutkih doga- ja. Janko je zbral ves svoj pogum in odprl usta: »Oča sva že gor. Kaj naj sedaj storim?« »Ja, Janko, poljubi jo vendar! Janko je brez besed stekel v spalni- co in svojo drago poljubil. Nato se je vrnil v kuhinjo. »Oča, kaj naj storim sedaj?« »Ja, Janko, sedaj pa jo nežno in počasi sleci!« Janko je storil, kot mu je bilo svetovano. Zopet se je vrnil v kuhinjo. »Oča, kaj bi pa še sedaj lahko storil?« »Sedaj... joj, Janko, to je pa najtežje razložiti. Hm. Sedaj pa vtakni tisto, kar imaš najtrše tja, kjer Metka lula!« Naslednjega dne, kajti poročno potovanje je odpadlo, je Met- ka kot ponavadi prišla v pisarno, kjer sta sicer delala skupaj z Jankom. »Ja, Metka,« so jo sprejele sodelavke, »kje pa imaš Janka?« »V bolnišnici je.« »Ja kako pa to? Kaj se mu je pa zgodilo?« »Včeraj je nekaj čudnega počel. Vta- knil je glavo v stranišče in kakšne pol ure kot zmešan butal vanj...« Vesollsko-ze^^ I. Nov čas je napo^, z raznih planetov sn ' stike. Tako sta se p z Marsa odpravila t^^^i koncema na Zemljo^} med drugim naneJ spolnost, natančnei^ nast^anja otrok. na mizo kroglico ^ v treh sekundah'^ Marsovček!« Mama? je vzela iz torbice y trditev tudi dokazala J pokaži ta še vidva b te Zemljani?« sta'rt2 prosila. »Oh, midva^ bi... Pri nas je to pi drugačno... veliko y no...« »Pokažita, no' vendar prijatelji!« sta se Zemljana še 2 nazadnje pa sta z mij« tako in tako maloki^ J ^ Sreda je bila, pred ti Šolsko leto se je končal že bil, da se osmošolci od svoje šole, učiteljev, sošolk in prijateljev. Od Nekateri v srednje šole Sloveniji, drugi v tujino bilo hudo. Težko seje od vsega tistega, s čime vel velik del otroštva i sti... Še posebej hudo tvoja šolska simpatija odhaja v tujino... Takšno nesrečo je imi vitek črnolasec, kije bil glave silno zaljubljen' Janjo. Tistega dne je bi be volje. Njegova Janja mreč sporočila, da odhi no Za vedno. Robertu je polovico zapolnjevala ljubezen d drugo polovico pa ljut Janje. In da bi ji sed^ moral reči »čao, amore' jo je, naj ostane v mei poletje, a ni šlo. Ker je daje ne bo nič na svetu- dy bi ostala,joje všoliv! lahko pride zvečer k H/ vs^ spodobno poslovi« la mu je s poljubom. Skopal se je, nadiša\ii najboljše kavbojke, kra' co in jeans jakno, ^' kupila ona. Seveda pa"^ vzeti vsemu svetu P® kondoma. Upal je namj ljubljena privolila v seW K njej je pribiciklal ' han. In presenečen. Jan- šev namreč ni bilo doff« mofona je tiho igr^'^ obarvana z nežnimi no vabila ga je v sobo, kU nico vermoutha in dve cema na mizi izgleda^ mantična. Sedla sta ^ blazine, ki so čakale.^ mečkajo njune (( Janja vedela, kaj jo na"' bert vprašati. In kot D' šanje zanimalo tudi klepetu in obujanju sp ^ šolsko doživljanje sta^j kar nek^ kozarčkov ' je nenadoma spomi^^j nekaj posnetih video'' ^ čila je Robertu, n^ V vloži kaseto po svoji ^^^pi velikemu številu kas^^^i dosti za izbirati. Vs^^ mreč povezane z eno no. Erotiko! Kaseta J^" Oba sta čutila mo^ jjj če in oba čakala, da s gumi. Kar nekcU odkar sta začela gle«^ 22. MAJ 1991 > STRAN 5 nokazala. »Ja, k^ JvaP.g'?« seje začudil nas tako de- , Jneje sta se Zem- ^ \A k marsovskima »^ Beseda je dala be- '^iisUU so si, da bi za liL 'Z prej omenjene- la konec pa še nekaj gJJUbiteije dobrih, starih Njihov novi al- HIGH CIVILIZATI- •^ese izšel pred dobrim kotuf^'^- pa se že prodaja Pa ^^ moral. Ravno tako mala plošča iz te Vt;^Ploš(ie SEGRET LO- l^stvi^ Zažiga po svetovnih CC^h. da BEE ^epfg niso zarjaveli, pa skoral' glasbeni sceni 25 let. Njihov prvi. '^'nil jt' bil New York l^ta ig^g disaster 1941 in to KDO JE KOGA: ROLLINGI BEATLSE ALI JE BILO OBRATNO? Komu se rola? Ni dolgo, kar je minila de- seta obletnica Lennonove smrti. Johna je 8. decembra leta 1980 pozno popoldne pred znamenito Dacota Ho- use na Manhattanu ustavil mlad fant in ga prosil za av- togram. John se mu je pod- pisal na ovitek svojega nove- ga albuma »Double Fanta- sy«. Potem je s svojo drugo ženo Yoko odšel na snema- nje. Zvečer, ob 22.50., ko sta se vrnila pred hišo, se je izza stavbe prikazal Mark Chap- man, mladenič, sicer psiho- pat, s Havajev. Tisti, ki mu je John nekaj ur poprej dal av- togram. V Johna je izstrelil več revolverskih strelov. Idol mladine šestdesetih let, legenda ročk glasbe, je umrl med prevozom v bolnišnico. Tri dni pred smrtjo je dal John intervju za revijo Rol- ling Stone. Sicer pa, Beatli in Rollingi so se sploh vedno razumeli. Vsaj na videz. Dvo- mi se pojavijo ob izjavi, ki jo je dal najslavnejši Kamen, Mick Jagger, za BBC. Na vprašanje, »če meni, da so Rolling Stonesi ogrozili ozi- roma presegli slavo Beatlov« je odgovoril: »Ne. Toda to je politični odgovor.« Danes, ko skupine The Beatles že dolgo ni več, bi Jagger prav gotovo odgovoril drugače. Tako kot pač meni on sam in ljudje, ki Beatlov ne poz- najo... Kdo torej je, oziroma, kdo bo koga? Tako so se vse ge- neracije - od dojenčkov do pradedkov - pričele spraše- vati ob Lennonovi smrti. Starejša, oziroma srednja generacija (da ne užalim so- sedove babice, ki si že dvaj- set iet vsak večer namesto uspevanke zavrti »Yellow Submarine«, uspešnico Be- atlov) se gotovo spominja šestdesetih let, časov, ko so Beatli sloveli in blesteli, Rol- ling Stonesi pa so nastopali kot njihova senca (nič kaj prikupna in privlačna na po- gled). Beatli so si ustvarili image. Svoje fizure, svoje obleke, svojo glasbo. Beatli so »vlekli« za sabo na tisoče najstnikov z vsega sveta. In Stonesi? Mnogo ljudi je mi- slilo, da so fantje le muha enodnevnica in kot taki naj bi kmalu utonili v pozabo... V šestdesetih letih so vsi občudovali Paula, Johna, Ringa in Georga. Ta četveri- ca je bila idol najstnikov in najstnic povsod po svetu. Uvrstili so se na vse lestvice - pa kjerkoli že so bile. Poleg tega, da so bili prva angleška skupina, ki se ji je uspelo prebiti na prva mesta ameri- ških lojter, so osvojili tudi in- dijsko sceno! Skratka, kjer so bili, so želi prav neverjet- ne uspehe! A tudi fantje iz skupine Rolling Stones so vztrajali. Počasi pa vendarle zane- sljivo ... Beatlesi so razpadli leta 1970. Droge, predvsem pa Johnova druga žena Yoko Ono - ti dve dejavnici sta še največ pripomogli pri razpa- du skupine. Paul je tudi izja- vil, da se dolgočasi. Včasih sta z Johnom pisala pesmi za zabavo, kasneje je zabava postala delo. To pa fantov ni več veselilo. Zato je aprila omenjenega leta Paul izjavil, da zapušča skupino. 31. de- cembra pa je tožil tudi ostale Beatle. Tedaj so Beatli sicer res uradno razpadli, v resnici pa se je vse to zgodilo že prej. 30. januarja 1969 so fantje iz Liverpoola poslednjič sku- paj nastopili, in sicer na stre- hi stavbe njihove tvrdke Ap- ple. Nastop so posneli za frlm »Let iz be«, ki ga mnogi označujejo za labodji spev slavne četverice. Leta sedemdeset, takoj po razpadu Beatlov, so njihovo mesto zasedli Stonesi. Ti ko- taleči se kamni so šli celo ta- ko daleč, da so postali idol današnje generacije mladih. Ti starčki, ki se prav ironič- no norčujejo iz svojega vodje z velikim gobcem, osvajajo srca današnje mladine. Prav- zaprav so danes že vsi poza- bili na Beatle - Stonse in nji- hovo »krul music« pa obožu- jejo tako mladi kot njihovi starši. Pa vendar, ne glede na - bolje ali slabše - Beatli so svoje odpeli, Stonesi pa še vztrajajo. Beatli so šli po si- stemu: bolje, da mi zapusti- mo občinstvo kot da občin- stvo zapusti nas«. Upam, da bo Stonse prehitelo občin- stvo. Zaenkrat sicer res še plešejo svoj ples, vendaripa ga bodo tudi oni kmalu od- plesali ... In nekoč... nekoč, morda v drugem času, v drugem svetu, se bomo z užitkom spominjali pesmi obeh sku- pin. To pa ne spremeni dej- stva, da so Beatlesi dosegli svojevrsten rekord, ki ga Kamni ne bodo nikoli prese- gli, pa tudi nobena druga skupina ne: Pesem skupine The Beatles »Yesterday« je do danes posnelo 3 tisoč raz- ličnih izvajalcev.. 2. 9. februarja 1964 so Beatli nastopili v televizijski od- daji Ed Sullivan Show v New Torku. Gledalo jih je 73 milijonov gledalcev. Ti- stega večera ni bilo v ZDA nobenega primere najstni- škega kriminala! Parazitska lajna__ ste očarani? Vas je kap? Saj ni važno! To, v kar zdajle gledate je, kakor ste najbrž že sami ugotovili, lestvica najslabših melodij. Zakaj najslabših? Povsod vrtijo in pišejo o najboljših komadih. Paraziti pa ne. Mi smo izbrali štiklce, ki so kdajkoli »neza- služeno služili« na prvih me- stih karkšnihkoli glasbenih lojter. Po kakšnih kriterijih smo izdelali lestvico? V re- dakciji smo predlagali svojih »20 najslabših«, nato pa smo s tako izdelano lestvico nare- dili anketo med šestdesetimi cejskimi srednješolci, ki so k naši lestvici pripisali še tri svoje predloge. Tako je torej nastalo to, kar je sedaj pred vami. K sodelovanju seveda vabimo tudi vas. Izpolnite kupon za lestvico in ga po- šljite na naslov NT & RC, Trg V. kongresa 3/a s pripi- som: za Parazite! Nagrade za izžrebane bodo super! In še opozorilo: lestvica najslabših melodij se bo vr- tela tudi na Radiu Celje, o datumu predvajanja pa vas bomo pravočasno obvestili na radijski strani v Novem tedniku. Civilizacija - to je tedaj, kadar mo- raš delati, da bi zaslužil denar, ki ga moraš porabiti, da bi lahko ju- tri spet delal. Matriarhat je izumrl, ker pamet- nejši popusti. Napake breztežnostnega stanja so v tem, da ščurki letijo, sprej pa ne dela. Najbolj neumna je Zemlja, ker se kar naprej mota okrog Sonca, do njega pa nikakor ne pride. Človekov najboljši prijatelj je ne- umnost - še nikogar ni izneverila. Najpomembnejši izum v zgodovini je postelja - če je ne bi bilo, se mnogi izumitelji sploh ne bi rodili. Domače melodlie: 1. BRAZIL - BEBI DOL 2. JOŽICA - MARIJAN SMODE 3. NE JOČI, ANČICA -^^ZLATKO DOBRIC 4. VRNIVA SE NA NAJINO OBALO - H. BLAGNE IN N. JUNKAR 5. NAVADEN MAJSKI DAN - HELENA BLAGNE 6. SVOBODE NE DAM - MIKA 7. NANCY IZ LJUBLJANE - BIG BEN 8. CERKEV DOMAČA - POP DESIGN 9. VINO NA USNAMA - VLADO KALEMBER 10. POVRATNO KARTO 'MAM - THE KAMN'S Tuje melodije: L TOUCH ME - SAMANTHA FOX 2. ICE ICE BABY - VANILLA ICE 3. PUMP UP THE JAM - TECHNOTRONIC 4. YOU GOT IT - NEW KIDS ON THE BLOCK 5. CULT OF SNAP - SNAP 6. ESPECIALLY FOR YOU - KYLIE AND JASON 7. PARADISE IS HERE - TINA TURNER 8. HANKY PANKY - MADONNA 9. FRENCH KISS - LIL LOUIS 10. PRAY - MC HAMMER 8. STRAN - 22. MAJ 1991 PAMET, POJDI NA Sp^^. Humor Direktor neke norišnice je telefoniral iz svoje pisarne. Ker je moral dolgo čakati na zvezo, je nadrl telefonist- ko v centrali: »Ali sploh ve- ste, kdo sem jaz?« je zavpil. »Ne vem, KDO ste, vem pa KJE ste!« Na izpitu za vozniško do- voljenje izpraševalec vpraša, kaj je treba storiti neposred- no po prometni nesreči. Mla- da kandidatka odgovori: »Poklicati prometnega mi- ličnika in mu dokazati ne- dolžnost!« Ta dva sta kot nalašč za skupaj. On je iz najstarejše družine, ona iz najstarejše obrti! Tjaša si je na poti iz šole kupila banano. Med vožnjo v avtobusu je večkrat potipa- la torbico, da bi se prepriča- la, če je sadež še tam. Čez čas moški, ki je stal ob njej, zaše- peta: »Gospodična, bilo je zelo lepo, toda sedaj moram izstopiti!« Ko je hčerkica prinesla domov spričevalo z nekaj nezadostnimi, se je mama razjokala: Pri nas so ] oglasi i brezplačni! In tu je prvi. Sev J vabimo tudi vas h I jih pošljete. Če ka,y bujete, bi prodali afl njah: pošljite nam A Lahko s šifro ali s tpP sko številko, seveda, dar pa sprejemamo'; resne oglase, resnij bomo preverili. In ki ga poznate: Nt^ Uredništvo P^,^ brcanj. Trg V. kS p/a, Celje. Potrebujem dobro gi, njen ali nov učbenik nemški jezik Uberlegei sage es auf Deutsch3 na po dogovoru. Tel it 21-578 (Brigita) »Včasih sem bilai njakinja, danes pj z očetom ne spravitai zadostnega uspeha!. Med profesorjevo q Tatjana malo zadrema, fesor se razburi: »Opn spite lahko kjer hočete pak pri meni ne bosteli Človek bi lahko živel 150 let. pa bi se gotovo najmanj dvatisočosemintridesetkrat spodtaknil ali galantneje re- čeno spodficljal ob Casa- blanco. Sicer obstaja tudi tandem Bogart-Hepburn, vendar tega moji eritrociti niso imeli v mislih. Že dve uri namreč govorim o umet- nih rožcah, vedno premalo stolih.... Dve minuti po pol enajsti. Zgodaj ponoči. Petek. Dobro razpoložena sem opravila de- sant na vrata, pa mi ni naj- bolj uspel, zaradi par Sando- kanov ob vstopnični mizi. Prepolna elana bi se kmalu nataknila na kakšen biljardi- stični štil, še preden sem ugotovila, kje je sank. Am- pak. usoda me je pripeljala pred enih par haklcov za od- večno blago, kakor bi garde- robčkici lahko rekli v savinj- skem narečju. Ko sem se kmalu spet začela zavedati kje sem, meje omamljal duh desne strani. Tam je namreč prostor za tiste schnel lu. lu, pi, pi. No, na levi pa se najde- jo interesenti za prej omenje- ni zahod. Tu se namreč doga- ja buffet. Ampak, jaz sem se vzdržala in odstopničkala v prvi štuk. Tu sem, po vseh pravilih, seveda, naletela na še dva šankoviča. potem pa je moj body zapustila gravi- tacija in vzpon na vrh ni bil težak. Verjetno ni treba po- sebej poudarjati, da so caj- gerji na vekerci že prestopili mejo realnosti, tako da meje jutri dočakal še preden sem se spustila v boj za neznani- mi letečimi primerki na ska- kališču... pred ogledalom, seveda. Tam pa, saj veste... ... zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo najelegantneje maha v Časi tej?! Vam po- vem, Mihajl Dexy bi od sra- mu zaplesal pasadoble. Si- cer, pa je to bilo opaziti tudi tu: z malce domišljije dobi- mo ravno hausodoble, pa še kakšno bikoborbo a la polka (Le kam maturantje maturi- rajo na maturantskega, in zakaj?). Sicer sem pa pozabila po- vedati, da je tu na vrhu še en okrepčevalni zavod, približ- no štiri garniture za prežve- kovanje raznoraznih mleč- nih napotkov in sedenje po pravokotno, plus eden aU več didejev. Res, da je pod lučkami too much skakajo- čih osebkov, vendar pa, bolj ko se ura bliža poldnevu, več je možnosti za kakšen bale- tek, polček ali valko. seveda pa je mogoče tu pa tam zdir- tydancingirati gore-dole. Tako, tu vas bom prepusti- la vaši bujni domišljiji. Na- slednjič - če sploh bo - pa bo mogoče na vrsti Cibijerija.' Kdo ve... Zakoni mladih 1. Poljub na obraz - prijateljstvo; Poljub na čelo - hrepenenje; Poljub na roko - spoštovanje; Poljub na usta - ljubezen; Poljub na ramo - poželenje; Poljub na vrat - strast; 2. Če dekle tepe fanta, jo ima pravico poljubiti 3. Če dekle ugasne vžigalico, želi, da jo takoj poljubi; 4. Pred poljubom fant ne sme kaditi; 5. Če se poljubljata sede, sedi dekle fantu na kolenih; 6. Če se poljubljata leže, leži dekle pod fantom; 7. Poljub naj traja 3 minute in 44 sekund; 8. Stisk roke - hotel bi biti samo tvoj; 9. Poljub z zaprtimi očmi - poljub ljubezni; 10. Kazanje jezika - poljubi me takoj; 11. Potrkavanje s prsti - na sestanku sanjaj o meni; 12. Božanje po laseh - ne morem živeti brez tebe; 13. Kazalec dati na usta - objemi me; 14. Palec na usta - poljubi me; 15. Grizenje ustnic - ljubosumje; 16. Gledanje v oči - ljubi me, ker jaz ljubim tebe; 17. Dvignjeno čelo - odgovor »da«; 18. Igranje s prsti - sanjaj o meni; 19. Ščipanje - nekaj ti želim povedati; 20. Dati poljub z dvema prstoma - jutri ob istem času; 21. Dati poljub s pomočjo jezika - dolga, topla ljubezen; 22. Vrteti se samo na peti - ljubim samo tebe; 23. Če dekle fantu nekaj vzame, ima to minuto za razpoloženje; 24. Več kot 60 poljubov na usta na dan ni dovoljeno; 25. Pred in med poljubom (če ne mežita) se morata gledati v oči; 26. Zloraba ljubezni je kazniva; 27. Ne sprašuj dekleta, če jo smeš poljubiti, poljubi jo; 28. Varanje je kaznivo; 29. Fant ne sme poljubiti dekle staro pod 13 let; 30. Poljub z jezikom ni dovoljen v družbi; 31. Če da dekle fantu zakone mladih, ga ljubi; 32. Pokašljevanje - ljubim te; 33. Lahek poljub na usta - kolegi; 34. Ne morem stati - ljubljena ženska oseba; 35. KDOR POZNA ZAKONE MLADIH, JIH MORA UPOŠTEVATI! Spoznavamo Icaralfterlev v družbi ali icako urdoti? Pravijo, da je prdenje ah spuščanje plinov neprijetnega vonja, izredno nevljudna stvar. Vendar je za marsikoga dokaz dobre prehrane. Pri tem pa lahko omenim, da marsikatera narodna jed vsebuje fižol, kije kot vsi vemo, najbolj znan povzročitelj izpuščanjea t. i. FO2 (fižolov dioksid). Kakorkoli že, stari ljudje pravijo, daje dober prdec za pol dohtaija. Prdec pa ni le za dokaz zdravja, ampak je to povsem oseben pojav, ki loči posameznikma od širše družbe. Tako ločimo najpomembnejše človeške karakterje po prdcih. OBČUTLJIV prdne in pravi »pardon« CINIK prdne in ti gleda v oči KAVALIR pusti dami, da prva prdne POBOŽEN prdne in pravi »božja volja« SKOPUH sploh ne prdne SREČNEŽ prdne in pravi »ah« VESELJAK prdne in pravi »kdor prdi ne misli slabo« MORALIST prdne iz prepričanja, ne iz riti SENTIMENTALEN prdne in misli, kako lepo bi bilo, ko ne bi prdnil NERGAČ prducka cel dan ali pa sploh ne prdne NESTRPNEŽ komaj čaka, da prdne NAIVNEŽ prdne in misli, da je napravil vehko delo DOBRO GRAJEN prdne, da se tresejo okna REALIST smatra prdec za prirodno stvar EGOIST prdne sam za sebe PESIMIST še ni prdnil, pa že mish, da se je usral SRAMEŽLJIV pordeči in skloni glavo, kadar prdne MUZIKALIČEN prdne in takoj ugotovi za kateri dur gre BREZOBZIREN prdi preko dreka, da še bolj smrdi ZAHRBTEN prdi potiho, da nihče ne shši DVOLIČNEŽ prdne in vpraša kdo je prdnil DISKRETEN prdne in pravi »naj ostane med nami« NEOPAZEN prdne in se posiije v hlače FLEGMATIČEN vseeno mu je, če prdne ali ne KOLEGIJALEN da priliko, da tudi drugi prdne OPREZEN ne prdi, kadar ima drisko LAŽNIVEC trdi, da ni prdnil PENZJONIST pravi, da se je v stari Jugoslaviji veliko bolje prdelo kot danes