-----   82   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Državni zbor dunajski še zmiraj praznuje,  ker posamezni odseki   še   niso  dovršili  svojega dela.    Med tem je ministerstvo denarstvenemu odboru  dalo   vediti, da ga je volja državne stroške za to leto znižati za 20 milijonov gold., ako državni zbor dovoli, da vsako ministerstvo more  v svojem  okrožji delati   kakor   mu je drago in da že tudi za 1. 1866 izgotovi državni proračun. Slišali smo že večkrat, kako se finančni  odbor poteguje za zmanjšanje državnih stroškov in da se proti pogojem tudi ministerstvo   hoče  udati   temu in   izbrisati   veliko milijonov.   Al kako huda pravda je o tem!   Ni nam še natanko znano,   kako se  brišejo   tu  in   tam   preveliki stroški; to pa je gotovo, ako hoče Avstrija v bolji državni stan priti, treba je, kakor je „Tagespost" unidan dobro rekla, da od zgorej je treba začeti.   Treba je — pravi — premembe v vsej sistemi; ker ni vojske, naj se presilni stroški za armado zmanjšajo; nepotrebni birokratizem naj tudi neha. Se zmiraj imamo uradov na število toliko,  kolikor jih je bilo ob časih absolutističnega gospodarstva,   čeravno   so deželni odbori sila veliko opravil odvzeli uradnijam. Ostalo je še zmiraj isto dolgopotno ravnanje v uradnijah,  ki jih opravljajo iste osebe;   dolga  in   počasna  pot   opravilskega reševanja, nepotrebna pisarija in kupičenje   „aktov" ostalo  je pri starem.    Se dandanes se zastran vlog,  ki bi se dale s kako kratko opombo na vlogi sami rešiti,   raznim uradom posebej dopisuje,   tako, da se dopisov v kratkem naraste   za  debel   vezek.    Oficijozni   časopisi nas sicer podučujejo,   da   se  upravni državni organizem na vrat na nos ne Ak  spremeniti   in   da  je   let  treba   za tako spremembo.    Te   misli  smo   tudi  mi;   toda  ali   ni   že dosti let preteklo,   kar stojimo  na ustavni podlagi,   in vendar se   v zlajšanji opravil   še za stopinjo nismo naprej pomaknili?   Kadar bomo resnobno zavili na pravo pot uredovanja,  ni dvombe,  da   se bo pri opravilstvu prihranilo več stroškov,   kakor   se   komu verjetno zdi. Se vč da trebalo bo zapustiti sistemo, po kteri se osebam — ki se zavolj premoženja lahko odpovedo zvišani pokojnini — zvišana pokojnina daje le zavolj tega, ker stopijo iz visoke  službe.    Nikdo ne taji,   da   zaslugam gre plačilo;   al to  se ne sme goditi na škodo obdačeni večini, kteri je krajcar več, kakor sto goldinarjev njim, ki vživajo izredno pokojnino.    Opravila vse zlajšati   in prostejše vrediti,   zmanjšati   njihove  stroške   pa ne od spodaj, kjer plača že zdaj komaj zadostuje dostojnemu življenju,  ampak od zgoraj ,  to bo z glasnim veseljem sprejeto, ker bi zmanjšalo stroške , toraj tudi davščine, in v pravo mejo   spravilo  upliv  više birokracije. — Iz mnozih dežel cesarstva se bere,   v   kako velicih revah je ljudstvo in da v več krajih žuga lakota. —¦ Na glasu je zdaj neko pismo, ktero razodeva program ogerskega
!3rvaka Deaka in hrvaških prvakov Mažuranica, Kuku-jeviča, Vukotinovica in Priča o združenji Hrvaške in Slavonije  z Ogerskim;   bistvo   tega  programa
je „realno zedinjenje" omenjenih dežel, v kterem bi bile Hrvatija in Slavonija ravnopravne. Al le to je vmes> da nobeden omenjenih mož noče nič vediti o tem dogovoru ; zato smo prav radovedni, kako bo „Politik", ktera je priobčila ta program, spričala resnico njegovo. — Ceski časniki so še zmiraj v hudih tiskarnih pravdah; gosp. dr. Ed. Gregr, vrednik „Narod. Listov" mora 13. dne t. m. zopet v zapor za mesec dni; časnik njegov pa je ustavljen za 3 mesece. — Načelnik pun-tarske poljske vojske Langievic in mnogi rojaki njegovi, ki so takrat bežali v Avstrijo in so jih tu zajeli., so zdaj izpuščeni iz zaprtije. Langievic se je podal v Svajco, ki ga je sprejela za svojega državljana. — Zdaj je že dosti očitno, da pruska vlada se hoče polastiti Slesvik-Holštajna, za ktere deželi so tudi naši vojaki krv prelivali. Skor da Prus že pravi: „to je moje; naj skusi kdo, mi kaj vzeti l" Nemški bund je ne briga nič. — Cesarja Napoleona, ki sicer ravnokar vživa slavo, da je s povestnico Julija Cesarja stopil s prestola visocega v vrsto pisateljev, pa neki zeld skrbi čedalje veča prijaznost med rusko in severno-amerikansko vlado. Napoleon le predobro ve, kako malo prijazna je Amerika Angležem, še maaj pa Francozom; tedaj ga je strah amerikansko-ruskega prijateljstva. — Vremenski Schokel-prerok v prvi polovici tega meseca prerokuje neprijazno, mrzlo, megleno vreme, sneg, dež in veter; druga polovica bo (po njegovih mislih) večidel prijazna, jasna, topla; h koncu jo bo pa vendar sušeč še z repom zavil.