j zawm^IMJ^US^^ f/ M flip lull -«lti ■■■>■!»— Mivt. st it *< (f GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki« ★ CTTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar xa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CUHm* 3—V24J KmUt*4 m No. 278. — Stev. 278. ifcua .\Utt«?r Sepiraber Zlat, 1JMTC ml the Poat OfHee M New York. N. ¥., omfer Act of Con grew of March 3rd, 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 1, 193 8—CETRTF.K, 1. DECEMBRA, 1938 Volume XLV1. — Letnik XJ-V1. ROOSEVELT CAKA NOVIH RAZVOJEV V NEMČIJI Francoska vlada zlomila stavko _ IZ LONDONA BO DOSPEL V AMERIKO POSLANIK KENNEDY, KATERI BO POROČALO BODOČI USODI ŽIDOV Od političnega razvoja so odvisni odnosa ji Amerike do Nemčije. — Pdslanik Wilson bo ostal v Washington, dokler se ne izpremeni nacijska politika. Predsednik se bo ie dalje posvetoval s poslaniki. WARM SPRINGS, Ga., 30. novembra. — Predsednik Roosevelt je včeraj objavil, da je popolna obnovitev diplomatskega zastopstva Združenih držav v Nemčiji odvisna od bodočega razvoja dogodkov v Nemčiji in postopanja nacijske vlade z narodnostnimi in verskimi manjšinami ter od odgovora nemške vlade na ameriško zahtevo glede trgovine. Po prvem razgovoru s poslanikom Hugh Wilso-liom in poslanikom Williamom Philipsom je predsednik Roosevelt na časnikarski konferenci s svojim poročilom napravil utis, kot da se mu nikakor ne mudi, da bi poslanika Wilsona kaj kmalu zopet poslal v Berlin, da se za sedaj poslanik še ne bo vrnil in morske velesile, v Kvropi pa je izginilo vsako ravnotežje med velikimi državami. Drugo, v čemer so se vsi strokovnjaki kraljevskega za w>da strinjali, je bila ugotovitev, da je prepozno, da bi se Alibija šla danes zaradi Evrope skrivat'za hrbet skupne varno-ti, ampak da bo pač morala opustiti dosedanje svoje načelo o ohranitvi ravnotežja med evropskimi velesilami ter se posve-titi oil jo, da ohrani vsaj svetovno ravnotežje med svetovnimi iinj>oriji. Tretje, v čemer so vsi »oglašali, pa jo bilo spoznanje, da jo imel sir Evre Crewe prav, ko je že leta 1908 v svojem poročilu kralju Juriju V. zapisal, "da morata zunanja politika in vojaška pripravljenost hoditi z roko v roki." V -■■sfiiW; T Dobri časi v Ameriki. Kolikokrat sem že pisai o depresiji in krizi, da bi moral biti že sit tega. Ne samo jaz, ampaik tudi tisti, ki to čitajo. Za-kaj v deseto leto gnulo že žalostni in revrni časi — to je tako dolgo, da bi -so morali že vsi skupaj privaditi temu. Vsaj pravijo, da se človek privadi vsemu — tudi slabemu. . Ali je to res? Ce gmn jaz dane- v ~ ,<';o revno va* našega starega kra>. ma vidim slabo oblečene,, iiT-ave ljudi, umazane ]n nntpul oblečene otro>k) ;mo pa malo piti, in poeabavnii se. Kolikoki it se spomnim na tista pisma, zaj«dno pa na usodo duševnih delavcev in njihovih produktov. Da so morali izbrati 'baš nekaj najslabšega ina svetu. Ce so časi dobri — ljudje ne utegnejo brati. Zato ne naToče. Ce so sia*)i, bi sicer radi brali, nimajo pa plačati sčinn. In tinti, ki je topen, je zmiraij — na* list. No, zadnjih deset let je bilo pač dovolj časa v naši Ameriki, da ■smo lahko prebrali vse, in Še zdehali, da je premalo. Danes, ko mislimo, »da bo primeroma tako ostalo na vfce večne čase, ipa prihaja nekaj na Obzorje, ki nam kaže, da se res dobri časi iznova vračajo. Ne po za tem ne moreš kaznovati, ker ima dovolj. On ne gleda, koliko velja, samo da je. Torej nikdo v naših državah ni povzročil prevrata, da se iz krize iznova vračajo dobri časi. Trije iz zunanjega sveta so, ki nam prinašajo te darove in ti so: Hitler, Mussolini in Japonska. Ali je Mu.^olini koga vprašal, ko je šel nad Abesinijo? Kar je š« 1 in — basta. Danes jih ima. Vlada za vlado ceplja in mu pri-zoiava to, kar je vzel drugim. Kaj Nemčija t Hotela je imeti Avstrijo in dobila jo je. Hitler te dosegel vse, kar je hot' 1. Nazadnje je pobral od < 'ehoslovaške kar je bilo zanj. 1 n Japonska ? Samo krade. Od Koreje, Mančukuo od današnjega kitajskega ropa krade in tepta vse: pravice, pogodbe in tradicijo. To je pa glavno. Bili so časi, ko je med državami vladal in veljal nekak dogovor, ko so bili nekaki zakoni pravice in civilizacije. Vsaka? država se je morala držati tega, kr je bilo dogovorjeno in določeno. Niti na misel ni prišlo nikomur, da =o vse take pogodbe in določbe: krpa papirja, kakor vse je izjavila nekdanja kajzerjeva Nemčija v začetku svetovne vojne, ko je prelomila obljube in prekoračila belgijsko mejo. Ko se je svetovna vojna zaključila, smo mislili, da bo svet knova začel živeti, kakor je živel nekdaj. To «e pravi: že dosti več smo mislili. Zakaj imeli smo TJgo narodov, ki je bila za to, da bodo države držale medsebojne pogodbe. Toda prišlo je drugače. Japonci so delali na daljnem vzhodu, kakor se jim je zdelo. Napadali, kradli in morili so na debelo, kakor delajo to še danes. Poldrugo leto trajajoča vojna na Kitajskem ni namreč še do danes proglašena za — vojsko, kakor ni bila abesin-ska niti ona, ko je Hitler jemal Avstrijo in kasneje ,<*Y1ioslo-vaško. Pogodbe, določbe, mednarodno in -meddržavno pravo? Hitler je slovesno izjavil, da drži le tisto, kar se njemu zdi prav.j Kadar pa misli, da je boljše} drugače — kar vdari, pa naj pade, kakor hoče. No in po tem receptu se godi danes v Nemčiji, Italiji in Japonski. Ce pomislimo, da je vse to šele začetek, potem presodimo la'hiko, v katero ismer oojde in kako se bo končalo, f'im močnejše 'bodo ■ fašistične države, toliko del j bodo posegale. Tn — Amerika ni več tako daleč kakor je bila ne-kdnj. No, -zdaj pridemo «pa -do tistega, kar /pomenja izačetek dobrih Časov v Ameriki. Ker ne drži nofbena pogodba, noben zakon, nobena tradicija in nobeno pravilo, nam ne kaže drugega kakor pristati na prinsip: koder je sila iin moč, tam je pravica. S tem principom delajo Nemci li. Italija i n Japonska — podjarmliajo vrdno več sv« ta in kar je bilo nekdaj daleč. to ie danes že čisto blizu. Vse blizu sp fašistične držaje že pof>ra}e. zdaj računano s tem, kar je doforo*. eet.udi je — | Vsako leto čitamo v neštetih dopisih besede: — Mislila sta, da ni nikogar (doma, naenkrat so pa zažarele .električne žarnice in iz neštetih grl je zadonelo: — Surprise! Surprise! — SJavljejiCE, j sta bila do solz ginjena, kajti j takšnega sprejema nista pri-jčakovala. Želimo jim, da bi srečna in zdrava dočakala tudi petdesetletnico. ! Včasi se dopisnik v prevelikem navdušenju nekoliko zale-|ti in zapiše: — Ko smo slav-ljencema čestitali k srebrni poroki, smo jima želeli, da bi v najkrajšem času praznovala tudi zlato in demantno poroko. | Ljudem, ki jim sorodniki in lin žalosti z žalostnimi in nesrečnimi. Ampak smo kljub temu nekako shajali s principom: da je le meni dobro. K vragu z ■ostalim svetom. Shajali smo | menda zato, ker tako vpili (vsi: listi in ljudski zastopniki, in mislil si je človek: mogoče pa gre tudi tako. Poskušajmo. No, «pa ni šlo. Od nekdaj ne, pa tudi zdaj ne gre. Vse zadeve tega sveta *o zrni raj zadeve vseh ljudi, karkoli se zgodi na enem koncu, odjt kne tu li na drugem. Tako je tudi fašizem priplaval po zraku in pokazal svojo pest. Tisti, ki so vpili: Xi mogoče, so se kar nekako predramili. Je mogoče, pa še kako. Ne dane* uli jutri — toda kmalu pa. Ti: č» bi to vjelo Anie-ri'ko tako nepripravljeno, kakor jo je svetovna vojna pred dvajsetimi leti, bi bil gotov po-, lom. Tedaj smo med vojno Še-jle zakone delali, kako in kaj bomo pomagali in — vojna je j čakala. Danes je svet «^ani ne j vem za koliko odstotkov hitrej-Iši in v sle d tega nevarnejši. V svetovni vojni je bil aeroplan i Le nekak moderen luktsus — ! danes j« nevarnost prve vrste. I Tedaj se je prišlo le nekaj sto milj daleč. Danes se gre v Evropo, južno Ameriko, v Orijent. In s tem seveda m-vaincnt, za kraje in mesta v notranjosti dežele, v slučaju voj-, tfke: za armado. Zadnji čas je, da je tudi naša Amerika izpregledala in tla '^tori svojo dolžnost. Nam res | tudi ne kaže drugega, kakor ! oborožiti se in sicer tako, da nam ne bo nikdo kos. Le potem bomo na varnem. Vičasih je človek rekel: za re-reveža je vsejedno, kdo gospodari nad njimi. In izgledalo je, da je res tako. Izgledalo vse do tje, ko je tcvtoih?ki duh vstal in napovedal smrt — Judom. To pa je le njihov začetek, zakaj ne mislite, da ostane samo pri — Judih. Jutri pridejo na vrsto katoličani, po-jutršnjem pa Slovani Vsaj je o (Vhih r«tkel Hitler, da če niso nordijei, naj se jih enostavno — vniei. Da, dobri časi prihajajo — in ratbimo jih. Deset let krize tako izčrpa človeka, da skoro obupa. Dobro je to, da prihaja rešitev iz krize, četudi bi človek stokrat rajši videl, ko bi se delalo za izboljšanje človeka in ne za moritev. Toliko imamo dela, ki ibi bilo res dobro in potrebno. Poglejmo samo naša mesta, pa boste kmalu prepričali, da bi jih bilo treba vsaj devet desetin podreti. Pa kaj hočemo. Zahteve časa so take, la se najporprej oborožimo in ko bomo s tem gotovi .... •Kaj gotovi. Oborožitev nima konca. Ce si danes dodelal z vfcem, je jutri zop t vsepolno novega. Tn če drugi delajo za mborožitev, ki so v vseon dosti na slabšem, kakor vsmo mi, pa delajmo še mi vse do tedaj, k,o nride «vet 1» — nnntAf! ! prijatelji pri rede surprise party, tudi jaz iskreno čestital:1, obenem pa priznam, da se mi smilijo in da sočustvujem njimi. Slavljenec se mora znati pre tvarjati bolj nego se pretvar ja gledališki igralce. Kajti 44surprise*' ni nobei: surprise, nobeno presenečenje Pri neki priložnosti sem za-sledova! zadevo od konca do kraja in bom tukaj napisal, kar -eni izsledil. Kamorkoli sta prišla, sta na vajala vodo na svoj mlin. — C J* I hudiča gre čas, — je modroval on, — se mi zdi kot da bi bilo včeraj, ko sva šla s staro k poroki, pa bo 7. januarja že petnajst let. — J a, ja, — mu je pritrjevala, — petnajst let. Neznansko hitro je šlo. Petnajst let bo 7. januarja. Prijatelji in znanci si to za pomnijo, stisnejo glave skupaj in se domenijo: — Jima bo pa treba nekaj prirediti. Saj sta olrajt človeka. Vina je dosti naprešai, ženske bodo pa malo na pekle. Izza tistega časa imata vedno dosti obiskovalcev. Priljubljena sta in sta rada vesela. Pride naprimer prijateljica, in gospodinja ji reče: — Nov«' zastore nameravam kupiti z:: štiri okna, pa ne vem, kje bi se kaj primernega dobilo. — Saj so še lepi, — se ji laže prijateljica in misli pri tem: — Aha "ferlinge" bi rada i mela, dobro, da vem. In tako prihajajo druga za drugo in waka opazi, kaj bi bi lo najbolj primerno. On pa sedi za mizo, toči, po nuja in modruje: — Ja, 7. januarja bo že petnajst let, Odkar sva poro čena. Ob, kako hitro gre čas... Sedmega januarja on ne gre delat, ona si pa obleče zidano spodnje perilo in malo po kuhinji brklja. Vse lonce in pon-v^ je že prejšnji dan pomila, osnažila žlice, nože in vilice, on je pa prinesel v vežo par desk ;'če bi slučajno stolov zmanjkalo". — Kaj še nikogar ne bo.'— ugibata in gledata skozi okno. Takrat pa pride sosed rekoč : — V sosednje mesto sem namenjen, pa prisedita, če hočeta. Saj se ne bomo dolgo za mudili. — Ja, obrit še nisem, — prj"; vi on, ona pa : — Le obrij se, s tako packo se ne bom vozila. On se obrije in pražnje obleče, pa tudi ona vrže nase najlepšo obleko, — z izgovorom : — Nič drugega nimam obleči, kar sram me je hoditi v teh capah. — Ne bova nič zaklepala hiše, — pravita, ko sedata v sosedov avtomobil, — saj ukrasti nima nihče ničesar, k veje je mu če bi kdo kaj prinesel. In se odpeljejo ter se vozijo dobre tri ure. Ob osmih zvečer se vrnejo. Sosed pravi, da ima še nekaj opravka in gre domo%. Ona zašepeče pred hišo ino-žu: — Prižgi cigaro, da bom videla, kakšen si. Kravato si popravi. Bog ve, če mi je soseda <'ferlinge,, kupila? Požrla bi vse, denar ji pa ne gre iz rok. Mož se popravi ovratnico, ona se pa kar v temi napavdra. Razločno slišita iz hiše šepetanje, pa se ne zmenita. — No, tak odpri elektriko! — ukaže ona v veži. — Oh, kako si neroden! Električna luč zažari, soba je polna nepovabljenih gostov. — Surprise! Surprise! Ona samega 4 4 presenečen ja*' navidez omedli, on pa z očmi prešteje navzoče in na tihem zakolne: -j- Prmeja, toliko jih je, da ga bo šlo p06k]iail MoU"J Grder ^ spremembi kraje oar<* - "" tUd' PrtJSaJe b,7',lfiae najd, * Božične pošiljatve Svoje In prijatelje ▼ domovini najbolj razveselite če jim pošljete denarno darilo. Pošljite bozičip darila v obliki denarne nakaznice * posredovanjem potniškega oddelka "Qla*a Naroda/' IX_________^»»1 • .__• I •• • w « ilenarne pošiljatve v Jugoslavijo izvršujemo to2no m pocerii. Slovenic Publishing Go, r Travel Bureau s s sli M 1Mb AM . Mm* Yvfc, H. T. -. J-i-«"----i^ > M^, ---s-Br- da leč. Veste, Amerika je kaj ddbra in 7.ato je že davno v načrtih, da se kako pfide do njenega bogifitetva. Že misel sama — Asmerika — je tako nekaj vabljivega, da se ližejo fašisti, kakor kužek, x'e ti»u pokažeš dobro kost. Doli po srednji in južni Ameri-ki delajo že par let. f'a-sopisje, radio, agenture — \-se dela, voie koristi, potem v«--mo, da bo troba nastopiti enako z enakim. To s« nravi: fašizmu z orožjem v roki bo treba upreti z enakim ali boljšim orožjem in /. nieemur drugim ne. Da je prišlo tako i vo spontano vihamo pozdravi, potem pa z napeto pozornostjo in vidnim užitkom sledi njegovemu petju ter ga ob vsaki pesmi burno pohvali. . Naš mladostni in obetavni tenorist se vpelje s Pavčičevo "Ljubica moja, kaj si stVila," ter nam že kar s to pesmijo dopove, da niso zaman njegova pevska prizadevanja. Nato nam zapoje še Franzovo "Aus meinen' groesen Sohmerzen'' pa Tasti je vo 44 A vuchella" z i^to lahkoto, fineso in preciznostjo ter tako fascinira občinstvo, da ga je ponovno za- 1898 1938 Sodobje 40 Let Jugoslovanska Katoliška Jednota Glavni stan in lastni dom: Ely, Minnesota $5,677,744.00 je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve. Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki. Skupna imovina: $2,260,028.00 PROSLAVA NARODNEGA UJEDINENJA - Prvi nastop mu je uspel v polni meri kljub vsem težko-čam, ki jih mora človefk premagati ob takem dogodku, in dokaj zaslug pri tem gre seve tudi njegovemu učitelju Mr. Geraldu Grossentu, ki ga je mojstrsko spremljal na klavir. V njem nima Tomaž samo izvrstnega učitelja, nego tudi iskrenega prijatelja, ki presneto dobro ve, kaj se pravi težiko delat i podnevi, a zvečer se pa vaditi v petju. Tomaž Cukale si morda nehote prizadeva v svojem petju uveljaviti melodično milino ii-ričnf ga glasu. Skoro vidno se sedaj še vrši v njem borba med dramatiko in liriko, in zdi se mi, da bodo naposled vendarle dramatične sile zmagovite. Njegov glas je še v razvojnem stanju, ali je pa že toliko razvit, da ga ni treba biti strah pred javnostjo. Je čist, in zvočen, močan in čil, silen in mogočen, mil in sladajk, ali vendar prej dramatičen kakor liričen, in tako bomo, če se ne varam, dobili ameriški Slovenci © Tomažem Cukaletom v dobi enega leta dni povsem razvit in krepak dramatičen tenorski glas, ki nam bo še lahko delai v eni najlepših in najple-menitejših panog človeške kulture čast na ameriških opernih odrih. Drugo leto jeseni namerava Tomaž prirediti svoj prvi ikoncert v Waukeganu, kjer mu je tekla zibelka zlatih detinskih dni Led je prebit pa že sedaj in vrata k nadalj-nim uspehom «=o odprta na ste-žaj. Zvonko A. Novak. NOVICE IZ LITTLE FALLS. N. Y. Zima nas je letos zopet obiskala in sicer preteklo soboto. Zapadlo je od 6 do 10 palcev snega. Mraz je pritisnil da je toplomer kazal ponekod 9 stopinj pod ničlo. Torej zopet se| bo 'treba valjati okoli peči ter j delati napotje hišnim gospodinjam.. k okrevanju. Precej bolečin sta občutila tudi sotorata Paul Osredkar in Jože Finkšt, katerim pa, kot se vidi, gre tudi na bolje. Vsem skupaj želim takojšnjega ozdravljenja. Kot že poročano v tem listu, priredi večje število jugoslovanskih kulturnih in podpornih društev iz Greater New Yorka in okolice med katerimi so tudi tri slovenska društva in sieer: podporno društvo sv. Frančiška Seraf. št. 466. KSKJ, slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" ter brooklynski Tam-buraški klub, veliki koncert v proslavo 20-letniee dneva Narodnega ujedinjenja kraljevine Jugoslavije. Ta velika proslava se vrši v nedeljo dne 4. decembra 1938 v Arlington dvorani na 21 St. Mark's Place (med 2. in 3. Ave. na 8. ulici) v New Yorku. Začetek ob dveh popoldne. Vstopnina 40 centov. Program je zelo dtišisren z raznimi zanimivimi točkami. Otvorili ga bodo brooklynski tamlburaši s oviranjem jugoslovanske narodne himne ter ameriške himne. Nato bo pozdravil vse navzoče predsednik pripravljalnega odbora, zatem bo nastopilo par drugih govornikov, med katerimi bo tudi moja malenkost. G3avni govornik na tej veliki proslavi pa bo, kot sem že zadnjič omenil, dr. Božidar Stojanovič, generalni konzul kraljevine Jugoslavije, kateri je med nami Slovenci zelo priljulbljen in spcfctovan. Ta odličnjak je posebno nam Slovp-ncem vedno zelo naklonjen v vseh ozirih. Vsa čast mu! Nadalje bo zapelo par krasnih pesmi slovensko pevsko drulštvo 44Domovina," pod vodstvom agilnega pevovodje Ivana Končana, pri nekaj pesmih pa bo ta odlični zbor spremije-vali naši vrli tarriburaši pod vodstvom svojega vodje Ivana Gerjoviča. Prikazana bo tudi živa slika vBeh banovin nase mile domovine. Predstavljala jih bodo naša vrla dekleta v narodnih nošah. Nastopilo bo nadalje tudi nekaj naših odličnih pev in pevcev, »solistov, itd., med katerimi upam, da bo tudi naš priznani operni in koncertni pevec Anton Subelj, kateri mi je tudi obljubil, da bo to prav radevolje storil, ako le ne bo odsoten iz New Yorka. Deklamiral bo naš znani čvrsti mladenič Jobnnv Holešek, ki je član odličnega pevskega društva 44Domovina". Vpri-zorjena bo tudi kratka, nalašč v ta namen pripravljena igra. » —• -----— j uBj-nuonu, uet ^a je pum ftt&nejiim čustvom. Ali šibak I htevalo nazaj na oder. Delo se je precej zaustavilo tukaj po tovarnah. Največji vzrok je ta, da se je začelo delavstvo malo zavedati in pristopati v unijo, sedaj jih pa strašijo, da bodo morali tovarne zapreti, ako bodo vfci delavci šli v unijo. Radoveden sem, če jim bodo sedli zopet na li-manlce. Nesreč je tudi vedno dovolj. Tako si je pokvaril roko dobro poznani slovenski farmar Mr. Jernej Albrecht. Prijela ga je mašina za slačenje turši-ce in so mu morali v tukajšnji bolnišnici odrezati en prst na roki. Želim, da kmalu okreva. Jaz sam sem se moral podvreči operaciji na nogi, ker sem se že v mesecu aprilu ponesrečil pri deln. Operaciji se podvrgli tudi Mrs. Fr. Gartner in Mrs. John Pečkaj, kateri sta že na poti 21. oktobra je bil pa po nesreči od avta zadet eo'brat in član društva sv. Jožefa št. 53 JSKJ* Frank Lozar. Omenjeni se je vračal s svojo ženo iz obiska pri sosedu Mr. JohnŠvas-niku, katera sta se ravno isti dan vrnila iz stare domovine. Pridrvel je avto ter se izognil Mrs. Lozar, zadel je pa Mr. Lo-zarja ter ga podrl z vso silo na tla. Prebil mu glavo ter polomil noge. Prepeljan je bil takoj v bolnišinco, kjer je pa po hudih bolečinah izdihnil 25. oktobra. Pogreb se je vršil pod vodstvom društva sv. Jožefa. na dan 27. oktobra s sveto mašo. Pokopan je na tukajšnjem St. Mary pokopališču. Naše sožalje žalujoči ženi ter sorodnikom. Dne 5. novem/bra fte je tukaj poročila Miss Jennie, hči Mr. in Mrs. Antona Gruden. Vzela je za moža Mr. Jos. Hanlona iz Coopers-town. N. Y. Svatiba se je vršila pri Mi's. Fr. Masle. Dne 29. novembra se je pa poročila Miss Molly, hči Mrs. Fr. Istenič. Vzela je za moža Mr. Jaanesa Patersona. Poroko so obhajali na nevestinem domu, kjer tudi sedaj živita. Kot po navadi so jim zagra-dili pot, predno so se podali k poroki. Vsakega ženina je stalo 10 copakov. Tako je pač navada pri nas v Ži/beršah. Torej hvala za darovani denar, in vam vsem vsi skupaj želimo obilo sreče v zakonskem stanu. Poročali' moram vsem članom Slov. Doma, da se vriši letna seja Doma v soboto zvečer dne 10. decembra ob 8. uri. Prosim, da se je gotovo vsi udeležite, /kar je samo vam v korist ako se kaj dobrega ukrene, ravno tako ste prožen i vsi člani in članice društva sv. Jožefa, da pridete gotovo vsi na letno sejo 12. decembra ob 2. uri popoldne. Ofbe seji sta zelo važni in upam, da se jih vsi udeležite. K sklepu' pozdravljam vse Slovence in prijatelje sirom A-merike in jim želim vesele Božične in novoletne pravnike! Frank Masle. Kakor razvidite, je program zelo olhširen in gotovo zanimiv za vsakega. Uverjen sem, da bo ta prireditev prekašala še vse prejšnje. Zato vam kli-5em: Pridite v obilnem številu in prepričali se boste! S svojo navzočnostjo boste pokazali, da se vsaj nekoliko zavedate svoje narodne dolžnosti. Na koncu obširnega programa bo kazanje filmskih slik, posnetih ob priliki velikega slavja na jugoslovanski jadrnici 44 Jadran" olb njenem obisku v newyorski luki v mesecu juniju t. 1., kakor tudi krasni film iz stare domovine, kateri je (bil ravnokar od tam poslan.. Po programu bosta za ples igrala dva orkestra in sicer: znani Jerry k Starlight orkester ter brooklynski Tambmra-ški zbor. Tudi boste prav dobro preskrbljeni, kar se tiče okusnih jestvin ter i^borne razne pijače, ker vse to ima v oskrbi pripravljalni odbor. Ponovno vam kličem vsem skupaj: Na veselo svidenje v nedeljo dne 4. decemlbra 1938 v Arlington dvorani 21 St. Mairk*s Place, New York City! Z rodoljubnim pozdravom, za pripravljalni odbor Anthony Svet, podpreds. V STARI DOMOVINI I JUGOSLAVIJI uredim za Vas vse gospodarske, trgovske, denarne, posredovalne, poizvedovalne in nadzoroval ne posle. najcenejše, točno in zanesljivo. — Pišite takoj na naslov: SVET IVO, banč. urad Narodni dom, CELJE, JI (iOSLAVMA Predplačila pri naročilih $2 — v čeku. ClKASKE VESTI. Pred nekaj dnevi je umrl Leopold Saltiel v staro^i 68 lfct. Bil je Nemec, rojen na Dunaju in odločen svobodomislee. Saltiel ni bil neznam čikaškim Slovencem. Starejši rojaki se lahko še spominjajo, ko je bil Saltiel pred 31 leti glavni zagovornik Ivana Kakerja, takratnega urednika Crlas Svobode, ki je bil obtožen pred fe-derlnim sodiščem zaradi nekega dopi-sa. Kasneje je Saltiel večkrat prišel v dotiko s slovenskimi svobomisleci in socialisti v Chicagu. SMRTNA NESREČA NA CESTI. V Oglesby, 111., je bil do smrti povožen Fr. Robek, star 68 let :n doma. iz Toplic pri Sv. Marjeti na Dolenjskem- Povozila ga je neka ženska iz Beloit, Wife., ki je podila isvoj avto v Alton, Tli., k pogrebu svoje tete. Njen avto je revežu razbil glavo hi polomil obe roki in nogi. Dve uri kasneje je ženska telefonirala policiji naj pogledajo na cesto št. 51. ker se ji zrli, da je zadela nekoga. Neki farmar je pa že prej opazil truplo nesrečneža. Robek je bil v Ameriki 37 let in bil je dvakrat oženjen in ločen od druge žene. Zapušča hčer, katero pa niso mo£?li najti. Pokopan je •bil na občinske stroške. OPiSTRELJEN NA TX)VU. Rojak Peter Paipič z Detroit, Mich., je pred nekaj dnevi odšel na lov Cray ling, toda tam-. kaj ga je zadela nesreča, da je bil po drugem lovcu nevarno ob fetreljen. Papič je v jutranjem mraku plezal na drevo v gozdu in drugi lovec, ki je slilšal šum, je mislil, da je medved na drevesu. iStreljača so aretirali. POZOR ROJAKI! Domače dobre suhe (ali prekaljene) pošiljam na vse kraje Zdr. države po postnem povzetju (C. O. D.) po sledečih cenah: ŽELODCE po KLOBASE .... HAM (šunke) BOTZ (Buts) CALIS .......... BACON ........ 30c funt 30 c funt 28 c funt 25 c funt 20 c funt 28 c funt KRAMER'S MEATS 5301 St. Clair Avenue Cleveland, O. Nova- VELIKA KUHARICA po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor še tako gostobesedna reklama. Na tet kakor 700 straneh je strnila odlična In priznana avtorica vsa stara In najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov je obdelana nad vse pregledno, izbira receptov je izčrpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI'GA IMAMO NA TEM PODROČJU. Oprem« knjige je raskoSna. Nešteto je sHk v besedilu, 34 pa je novih barvanlh tabel, Id jih je narflkal Dragotin Humek..... Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti za zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo svojim domaČim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje goste iznenaditi s posebno izbranimi >dili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in učiteljica ta SLOVENSKA KUHARICA Četudi je osmi na tisk knjige v vseh pogledih no samo vsebinsko, ampak tudi tehnično popolnejši od vseh dosedanjih i-fr-J, j« cena knjigi sedaj znižana. $ (Poštnino plačamo Mi.) Naročite pri- VeUmM,no KNJIGARNI: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street New York, N. Y. GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VASI Popolna tišina leže na zbrano družbo. Na marmornem tlaku v .pred sobju se odlašajo krepki, hitri koraki. , (Jn se prikaže. Glave vseli se sklonijo. On pa stopa naravnost in z očmi išue po dvorani. 2£eki obraz i-šče. In ko ga najde, se trdi izraz njegovega obličja zjasni. Napoleon nosi, kakor po navadi, lovsko uniformo svoje «*arde: frak iz zelenca sukna */ rdečim ovratnikom, prav takšnimi obšivr in majhnimi naramnicami, telovnikom in Ida če iz najfinejšega belega volnenega blaga, svilene nogavice in čevlje z zlatimi zaponkami. Na prsih mu visi križ častne legije. Ko nameri korake proti cesarici, da znamenje, in ženske, ki spadajo k cesarski rodbini, sedejo. Ko jih pa pozneje ogo varja, vstajajo druga za drugo- "Nu, draga..." reče Jožefi-ni. TcMa prekine se in odvrne na dobro naučeni pozdrav višjega kanclerja: "Cambaeores, pridite jutri zjutraj k meni. Rad bi govori! z vami o rimskih zadevah." Nato s«1 znova obrne k ženi in nadaljuje: "•Podoba je, da se tu hudo dolgočasijo; kakšni dolgi in pusti obrazi!" "To je zato, ker so,toliko časa čakali nate,'* veče ona. 4'Ali veš, da bo kmalu polnoči, Bonaparte T" • Navade, da ga še vedno tako imenuje in tika, se drži kakor posebne pravice. Samo pri uradnih prilikah je obzirna in se izraža po cesarsko. *4Tako pozno že? — Imel sem toliko opravkov. Ženske! Vaše edino opravilo je, da so napravljate in sprejemate obiske. Niti poj um nimate o tem. kaj je delo. — Nu, vendarle sem si utrgal trenutek, da pozdravim svoje prijatelje." Ko se cesar zdaj pripravi lia obhod, vstane Jožefina in ga hoče spremiti, kakor rada dola. 44Ne, ostani," ji reče. "Trudna si -videti; le počivaj. Saj se kmalu vrnem." In v tem, ko ona spet se« ie," krene cesar s svojo nekam nerodno, mahedravo hojo, z eno roko na hrbtu, proti dvojni vr-hti gospodov v večbarvnih žametastih oblekah al j izvezen in uniformah ter bogato in dragoceno oblečenih dam z visokimi, razgaljenimi prsi. Generalom, ministrom, knegmjam in vojvotdinjam a slavnimi starimi ali novimi imeni, ki jih jih je podelil Napoleon za zmagovite bitke, je ob bližanjn malega lovskega častnika tesno pri »rc»h, in vse moči duha morajo zbrati za tisti bore *-ire" in "ne, sire'\ ki ga J»o-do komaj se spravil) iz sebe, kadar jim zada svoje osorno, vsekako pa nepričakovano in neprijetno vprašanje. Nocoj si je izbral za tarčo generalko Junotovo. A Napo-, I eon je tp pot zelo dobre volje. Že dolgo ga niso videli taksne K«- » . .. \ . ». « "Sfe »e vrnili s Portugalskega, madame Junotf Potovanje omika človeka. Priklek vam gre zdaj 4e doati bolje. Kaj ne, Hprtenza", se obrne b kraljici holafuiski, Jd jrtoji tik zravna nje, 41 kaj ne, da je staj kar čedna vid.«ti. NUS reč ni rtmjimo dekietfe. J&0aj je jjp-^ianikpta soproga-in kmalu u-tefcne biti ie kaj . i' » " ' • m i. soui m ognjenoerninu očim prava arabska krinka, je videti ves izpremenjen, skoraj z»-la je na oko. 4'In vaš soprog? Kaj dela? JDobil ;»em poročila od njega. Upam, da je zdaj pameten. A uajbrže ste tudi vi. pridni in ga we mučite več! Žene ne smejo mučiti svpjih mož, drugače ga ti še .huje poganjajo." — To utegne biti namenjeno Jo žefini, ki svojega ijipsta go ( tovo ..vse sliši. — Generalka ne ve, ali naj se. smeje ali joče, in so ne upa od govoriti na ta namig, ki mqri na ljubezensko spletko njenega velikega nepridiprava s Karo-liuo Al ura to vo, zaradi katere e pa le da bo prilagaja okolich Ne boji se kljubovati Napoleonu, ki jo pogosto skuša ugnati v besednem d voln>jn. Toda posreči se mu le malokdaj, ('asih jo zapusti in meni: "Premagal «em mržnjo gospe do t'lie v-reuse." V resnici si pa ne verjame, in z njim vred no verjame tega nihče. Nocoj hvali njeno toaleto. — Domišlja si, da razume, kaj jo lis p.. — Vojvodinji pa ne gre-nič do .živega, in njeno obličje ima čudno ošaben izraz, ki vznemirja njene prijatelje. "Vsaj neokusno načičkani niste, kakor toliko drugih. Ta zelena barva se vam lepo pri i^ga. Veselje vas je pogledati. Skoda, da imate vdeče Jase. ' (ios|>a d«' Chcvreuse so pa-hlja, mirno pogleda cesarja in odgovori: "Res, sire? Ali je mogoče? Noben moški mi še ni rekel tega." Napoleon nagrbanči obrvi. Vsa okolica pridržuje sapo in čaka bliska... A cesar so zasmeje, skomigne z rameni, stori nekaj korakov naprej in so obrne k svoji materi. 4'Kako se ima isignora Leti-cija .^li je zadovoljna t" Mati odgovori nekaj besed, ki jih komaj razumejo: "Seveda, zdrava je, le skrbi ima toliko..." Napoleonova mati je vsa zavzeta od misli, kako bi spravila svoja sinova. (Lueien Bonaparte, Napoleonov brat, se je drugič poročil proti cesarjevi volji. Zaradi tega je padel v nemilost in se izselil v Ameriko.) Ker vidi cesarja tako (Jobre -volje, se ,mahoma obrabri — gotovo že dvajsetič — in, polglasno izreče prošnjo: 44 Napoleon, Lucien mi je pi- Ob jmenji brata, ki je šel raj-fii v pregnanstvo, kakor da bi žrtvoval svojo ženo za kraljevsko krono, Napoleon kratko o-malovaževalno ,mahne z roko jn odhaja je .naglo rece: 4 4Nikar mi ne govorite o njem. To je norec, čudaški norec. Z državljanom Lncienom nočem imeti opravka. Naj mi 9e sili na oči, ©e ne, ga zapodim is Evrope. „." Ko je cesar še kratko izpre-goToril.z yei*im kaneelarjem častne legije, afopi k napoljski kraljici; priklon le-te je samo MBmfe* — a njeno stanje terja pricanesliiTostL ker ie t o- smem mesecu noseča. To dela nemikavno, malone pokvočono bitje le še odurnejše. Julija je hqi (nilarja Claryja. Toda y.časih siromaštva je bilo za Jožefa Bonaparta velika sreča, da jo je vzel za ženo. Zdaj no.-i krono na glavi. A kraljica hoče biti samo v Parizu, kajti edino tu, v krogu svojih hčera, svoje sestre in svojih nečakov se v tistem neznatnem, meščanskem življenju, nad katerim se sicer Napoleon spotika, res dobro počuti. Napoleon je pa vzlie temu zmerom izkazoval svakinji veliko prijaznost. Le malokdaj odbije katero njenih mnogih prošnja. "Nu, Julija, kako je.; Tpaio, da nas zdaj po tolikih deklicah razveselite z dečkom. Horten-zo posnemajte; ta dobiva samo dečke. Deklice ne štejejo; te niso za drnjro robo kakor /a možitev." Julija se spet vzravna; tanke ustnice se ji komaj razklenejo: . "Sire, svoje hčerke imam e-nako rada, kakor bi imela sinove.'' "To ni prav. Rajši sploh ne maram otrok, kakor da bi imel dekleta... " Sploh ne otrok.. . To je misel, ki ga nikoli ne zapusti, misel, ki mu zmerom tlači visokega duha. Brez otroka dedno nasledstvo ni zagotovljeno, brez otroka je cesarstvo omejeno na čas njegovega življenja, bre« otroka >e utegne revolucija vrniti in se tudi bo vrnila. Vsa velikanska zgradba sloni zdaj le na njem samem. In vendar je tudi on samo človek, izpostavljen naključju rane ali bolezni. Še vedno šteje sebi v krivdo, da je njegov zakon z Jožef ino brez otrok. J o-T žefina jo z Evgeuom in Horto-1 zo, otrokoma iz prvega zako-. ina, že podala svoj dokaza Česa-, lrica ga spretno drži v veri, da i jo nezmožen ploditve. Kdiuo s tem je doslej še brzdala Napoleona, da se ni dal ločiti. Tod<»,, ali bo moči trajno ohraniti to vero, ki se je že nekajkrat za-j majala 1 Napoleon s«* komaj zmeni za Taljevranda in Metternicha, avstrijskega po-lanika. Zduj^ j hoče vendar že priti v globoki joknjak, kjer sedi zraven njego-ive sestre Marija Walewska. Podviza so in zajame Fou cheja, Fontanesa, gospo M aro tovo in deset drugih, ki se vob-f če ue z brk ne zanje, v nagel pozdrav, uato pa krene proti cilju, ki ga mika in v .katerega vsa družba že zdaj neopazno upira oči. 4 4 A, tu ste, kraljica nall-i špank," reče veselo. 4 4 Dober) večer, sestrica, in hvala lepa."« Tako govoreč potreplja Pavlino z roko po licu, kar je pri njem znamenje največje naklonjenosti ; nato se skloni h grofici, in on, ki je tako malo galanten, ji poljubi roko in za trenutek drži to roko v svoji. Ko jo je povabil, naj sede, so tudi .sam spusti v naslanjač, odkoder je minuto prej vstala Karolina, ki rada pomaga pri vsem, kar more biti Jožefini v Nagne se b grofici Walewski in ji šepne na uho: "Vendar te že vidim, Marija, sladka moja Marija." Ona se nasmehne. Srečna je, a vsa plaha. Z malce pojočim glasom, stil ji je sicer, a spomin na to se kdaj pa k dej Vendarle drami v njem in mri Knjige, katere toplo priporočamo ..............ii. i: ■■■••..■: MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi- UMIRAJOČE DUŠE. Spisal Uka Marryat. (193 strani.) V duhu či- sal Bulver. (2 knjigi in 280 stra- Vašte. (220 strani.) Roman iz stare tatelja oživi romantika v najbolj ni.) Zgodovinski roman iz časa, ko Jjjuhljan«. Značaji so izrazito opi- p?strih barvah. — Kri in ljubezen. je bohtelo razkošno življenje v Pom- sani, istotako tudi takratne navade. — Viteštvo in maščevanje — ('asi, pojih in Herkulanpmu. Borbe s amfi- Ljubljana nam je povečini znana iz v katerih sta spretnost iti gibčnost teatru. Spletke egipčanskega 4*ča- začetka sedanjega stoletja, kdor jo odločevali. rovnika." Glauk in njegova ljube- pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, Cena ...................... S5c. zen. Strašna usoda. naj prečita ta roman. X«1 bo mu žal. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. CVna.......r..............$125 Cena ......................$2 r,i> (328 strani.) — Eden najboljših ro- PUSTOLOVŠČINE DOBREGA V0- CVETJE V JESENI. — VISOŠKA m a nov znamenitega ameriškega pi JAKA 3VEJKA. Spisal Jaroslav KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar, satelja. ki je- pisal svoje romane naj- Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in več* po svojih lastnih doživljajih. C V se hoče od-srce nasmejati, čitaj- 4ominu sle- t*1 nje. Jack London je mojster pisatelj, in boljšega prevoda si sko- hernernu ki «-a bo pročital. Pregelj opisovanja, navzlic temu je pa ro- ro ne moremo želeti, je mojster sloga in jezika. Prišteva- ™ vso moč živahen in zanimiv. Cena ...................... 85c. jo ga med najboljše sodobne sloven- Cena......................ZLOČIN V OiRCIVALU. Spisal E. Ga- ske romanopisce. Poleg romana vse- SAMOSILNIK. Spisal AntonjNavačan boriau. (246 strani.) Gaboriau je huje knjiga še nekaj krajših črtic. (153 strani.) Knjiga vsebuje deset ^ bol;j ustvarjen za detektiva negU Cena......................$L50 povesti slovenskega piaateJ.ja .Nova- za pisatelja, dasi je tudi kot pisa- ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. ki se je proslavil s svojo zbtr- tel| net]0segljiv. Čitatelj ne reši v Spisal Ivan J»regelj. (OS strani.) ko "Naša vas." Snov je povečini r0manu zagonetke. dokler ne pre- Pregelj je eden najboljših , sloven- vzeta iz življenja naših rojakov iz ~[ta do konca akih pisateljev. Ta zgodovinska po- hivše Štajerske. Cena......................$1.00 vest prav nič ne zaostaja za njego- ^ena........................... . . viini drugimi deli. Pregelj je globok, STEFAN, GOV A IN NJEOOVI. Spi- 2IVI Spisal Ivan Maticic. (411 navzlic temu pa lahko razumljiv tudi sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tra- strani.) Najznamenitejše dele pi- preprostemu človeku. . gična usoda župnika Golje, potpm- satelja/'Np krvavih poljanah." Pi- Cena ...................... 70c. ca tolminskega puntarja. Njegova satelJ Je se6el v najbolj zgodnjo zgo- POD JOtlVO JELKO. Spisal Peter pnnta^ka kri je prav do smrti kiju- dovmo ter mojstrsko razvil snov do Boh^c (160Strani ) Rokovnjači kovala. Knjiga vsebnje poleg, dru- današnjih dni Lepo vezana knjiga na^nlkL - čLi ^abln - ^ žrtic todi dve klasični pridigi £0 kras vsaki knj^zmei in vsak jo TT iM^ - ' -r>\ . Tomaža Sntaria bo cital z zanimanjem. VeLki Groga. - Primen rokovnja- Tonmza Sntarja. ^...................... ske govorice. Povest temelji na zgo- • WJUa ..........*.....^ dovinskih virih ter je poleg Jurčiče- TARZAN O VE 2IVALL Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik, vih "Eokovnjačev" svojevrstna v Btirroughs. (294 strani) Nadalje- <99 strani.) Janko Kersnik je pošlo venski književnosti. vanje "Tarzana,** Jsi je ^e vsaj ,po , Jurčiča ipjbolj znan in priljub-Cena........................55c. iryenu ^nan vsakemu omifeancu. ;Da- ljen slovenski pisatelj, kar jih je ži- PQD SVOBQDKIM J30LNCEM. Spi- t n?reT#tn*> se Polovici devetnajstega Mlfttoc^BlSr n^ vezka^Š00 ko 5ita in 96 člo^k polagoma tudi stoletja. Njegovega k< Agitatona" • 000 i. *. vS^rv t, . v neverjetnost vživi. bo sleherni č-ifcal z užitkom. "- ?W^knWcov * Cena .VT.............. 85c. Cena......................$1.00 to iia jboljsi. zgodovinski roman. 0- ' . ' * pisuje ziyljenje starih Slovencov. TOLOVAJ JSAXAJ. Spisal#ranc:Mil- H0l OSSARJA MONTE2UME. Spi- Mladega.Iztoka je zanesla j)ot v Bi- činski (.151 strani.) Naš najboljši sal M. Rider Haggard. (368 strani.) zanc, današnji Carigrad, kjer se je iumorist je zbral v tej knjiži(?i nekaj Delo, ki zavzema odlično mesto v -soananil z Ireno ter se zaljubil v njo. črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, svetovni literaturi. Napeto do skraj- Cesarica si je zaman prizadevala da čitatelj. ob čitanju z^re^. uživa. nosti. Čitatelj bo roman z užitkom njeti ga ,v svoje mreže. Ppsebno zgodba o Qefizlju je na- preeital od začetka do konca. Cena ........$4.00 ravnost,klasična. Gena .... ^L.OO Cena.......................$1.50 L1 ■ffg.eggggrg l'L "..■ 1 II) 'JU II JM" M ! igggggSBBgageggg^^g. ■ Skwewc PwbUwbism, : .. HAraLEONOVAlJUBEZEXl ZGOOOVfKSKI .9LOMAM .... i ti M ht i« •i* • ^ndaljffvAiije (2 ne zbuja nagnjenja, e bliža ne-.ihta. ^Inrija Walewska se dotakno i<*esiirj(»vo^a komolca in , in po takem mu še ni štirideset let, » a njegova ramena nosijo toll i .wiliie usode, tla .se .zdi zaradi te- > ga vsem starejši. Vendar ne i telesno. Nekoliko zaokrožil se - je res da, kar mu pa ne pristo- • ji slabo. Celo mu že pleši v i pod ' značilnim pramenom las. Toda . njegov obraz je gladek, brez gubice, oko .jasno in predirlji-jvo, zobje brezhibni. Gibčnejši je od katerega koli izmed svojih ijeneralov. Njegov mogoč- • ni, bistri in urejeni duh zlahka > obvladuje okromno državno n- i pravo, zavinke politike in načrte vojnih pohodov. Napoleon je od vseh občudovano čudo j sveta, ki je gledal zadnjih dvajset let najpreseiietljivejše z?*o-» dovin-ke dogodke. Tega s«- za ';v»eda, ker dobro pozna svojo , vrednost; a zraven arije Wa __;____i GLAS NARODA" i i m j ^ pošiljamo v staro do- ^ i ^ movino. Kdor ga ho- t It če naročiti za avoje p ,iS sorodnike ali pri jate- ^ ^ lje, to lahko stori. — g I i Naročmna za stari ^ ; I kraj stane $7. — V g ; 5 ftalij o lista ne posi- ^ i S ljamo. S i lewske je videti, kakor da bi vse to pozabljal. <>!> njeni stra ni je postal spet samo človek, 'iinož. ki ljubi in ki ga ljubijo... i Nadaljevanje tei^a zanimiv. 1 i^a zgoilovinskega romana sle i Idi v prihodnji četrtkovi prilogi. ^ Kratka Dnevna Zgodba J| HERMAN WAONER: SKLENITEV TRGOVINSKE POGODBE "■Kluta." "No?" 'Klara, »povej mi. ali me maš rada?" ",l>a, rada te iiwam.M 44 Kako "Ah, hf že moj kolikokrat laj ti še povem to! LjuJiiui te lad vse. Da —Sicer pa, kako ni pri stoja tale jopica? Ali ni priutojaf" "Čudovito! Kako pa .sploh noretš vpra-šati t Tebi pristojia vse, moj zaklad. Končno pa v* di, da bi mi bila všeč tudi v volneni bluzi." "V volneni bluzi, praviš! Kaj ti ne pride na misel! Svila mera biti, dragi moj. Tudi v t eni je velika razlika. Jaz imam rada pravo, težko svilo. To imam strašno rada. To 1 juti m nad vse. "Bolj kakor mene?" "Kaj!" "No, saj si vendar malo prej ilejala." "Ah tako, t* the ljubim iscve-la bolj T« be ljubim nad vse. Tudi nad svilo . . . Toda čuj, prem<»rsku*e z novim zdravilom "Virlamid," ki ozdravi razne oblike pljučnih eb( lenj, posebno primere pne-umokoka. ]iri katerem je doslej v '»0 odstotkih nastopila smrt. Poskuse ko napravili pri 4."i bolnikih in 4o jih je ozdra-jJ velo. "Virlamid" je sintetično zdravilo iz skmpine snifanil-lamidov. ADVERTISE IN j "GLAS NARODA"! T Pok« poučnih Imjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo t zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Mol It ven Ike v krasni vezi importjrane i? starega kraja . . . Slovenski molitveniki: Angleži molitveniki: (ZA MLADINO) HVitaU 8RCA » I miti ran o maje to...... M Ch,ld'" fr*J"?,,fl ' v BMte v«« M * btrTaite phtahf towo a v nmo usaj«r ^^ ........ * n*Jfl«*J*e utaje wtm ...AM -- * najfloejfc »oje trda to IM ^ t bet eepoiold res. i fi * Platnice veeaao ........-Si f help fapt vestno........JB NEBESA nas DOM ' ' J ▼ lmitlrmno nanje tu. ....V— t!moiS£L M ▼ aajOaejie trda m Ui * aaJftoS"^^* V«^' li2 ...... .... m Anglsflri inolitrsirikl: ▼ aaale m (Mr. 418) ....L- (ZA ODMASL«) » OMjefcs. (Str. 416) ,...TJ» . ▼ naaje m. 406) ..LM Maj «f Mi« . v eelluloM t«. («tr. 014). .LM v eeUalold vecaao.........LM w eeUalold neJAneJI Tem. ..lm j«VETO PISMO ..........▼ Orno oeaje Teeaao.......Lip MABUA VAMUNAI CaSitBeJPeetol Mammš: t lati ti rano asaje wm----1__Ave Marta: r flao umje to ........LM v flao aea|e oaaae..... 1 KNJIGARNA "GLAS NARODA" KBB I H Wm Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi sen- nil ■ V ci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; « III H ■ kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju _ __ I I ■ I II I in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel M | I t I III LB I spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu n I I III 1^1 I je postavil May s svojim romanom najlepši spo- ill I I III I ■ spomenik? IZ BAGDADA V 5TAMBUL SATAN IN ISKARIOT 4 knjige, s slikami, 627 strani 12 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA: VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Izseljenci. — Yuma Šetar. — Na sledu. — Ne- Na begu z Goropa. — Družba En Nast. varnosti nasproti. — Almaden — V treh delih Cena $1.50 sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal KRIŽEM PO JUTROVEM ^ Mpadn" ~ Rešeni ^""c" a la so VSKB4iSige' 598 8trani' 8 8likami WIN N E T O V Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak«i I 2 knjig, s slikami, 1753 strani sem v Mekko romal. — Pr! Samarih. — Med VSEBINA: Jezidi. Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Cena $1.50 Nšo-ci, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Zs detektiva. — Med Komandi in Apači. — PO DIVJEM KURDISTANU Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — 4 knjige. 594 strani, 8 slikami San'1„Bar-- ^ Komandih. - Winnetova smrt. VSEBINA: ~ Winnetova oporoka. Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med Lena dvema ognjema. 2 U T i Cena $1.50 ^ knjige, s slikami, 597 strani PO DEŽELI SKIPETARJEV Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč- 4 knjige, s slikami, 577 strani no — njegova poslednja pot. VSEBINA: Cena $1.50 Brate Aladiija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarjn. Naročite jih lahko pri Cena $1.50 Ji V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač fiimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob- ^r ^^^ njakn. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 Slovenic PubUshing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. VSE SO BREZ SRCA STEKLA MAČKA OGRIZLA DVE DEKLICI. V Sarajevu jr stekla mačka ogrizla 15-letno Elviro Pa viri-revo ju njeno 13-letno sestrico (Hifo. 01>c so takoj preipoljali v Pasteurjov zavod. Naročniki! rnzil«* na STKVII.KK imle* nasluva, ki pomenijo* prva nirm. druga ilun in Iri'tia pa Iffo. kdaj vam naroruiiia outrj1«. Napcimer: — I 1.30.38 $ TO I*O.ME!S'I. da vam }t- naročnirtn potekla 30. nov. 1938 1'osljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo poAljanja opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York ZAVRZENA DVAJSETA OBLETNICA PREMIRJA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 109 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. "Samo da som doma m da smem ostati pri telil, potem je vse dobro, teta Biigita." Stara gefepa namigne obema gospodoma, da gresta za njo ;n vsi Rtirje gredo v Brigitino sobo. Ko pridejo v sobo, prime gosfa BrLgita Wernerjevo roko. 4t Dovolite, da <*e vam prav iskreno zahvalim, da ste mi Dagmar pripeljali domov.. Potem pa mi boste povedali, kako ste jo nadli." Werner pripoveduje in ko sk-cnča, potegne Dagmar na svojo ritran in pravi gin jen: "Draga, spew^ovrna gospa — draigi oče, sedaj pa moram nekaj prixnati. Najini srci sta se pri tej priložnosti našla. Kaživeti, mo ja draga Dagmar! Prinesel sem ti tudi p^m-o, katerega ti je pustil tvoj oče. NiČ ti ga nečerni zadrževati, kajti njegov po-/.drav v njegovi hiši bo tebi najdražji in te bo odlškodoval za vse svečai^sti." 8 temi be soda m i ji izroči pismo, ki ga Dagmar žarečhh oči pritisne k B<«bi. Neto jo pa teta Brigita pritisne k sebi. "Kot nevesta — kot srečna nevesta se vrača moj preljubi c-trek v očetove hišo — s seboj »si prinesla sonce, ki ga }e ta hiša tako dolge pogrešala. Bož;i blagoslov naj se raz-Vje ca vaju! Da bi moj bratranec to zveao iz srca blagoslovil, vem, kajti Wernerja je imel rad kot svojega sina. Tudi ti pridi v moj objfm, dragi Werner, kajti vem, da bo pri t'-bi Dagmar v d-obi^m varstvu." NeUaj črna občutki Še valovijo. Vsi razvneto govore in izprašujejo. In srečna Dagmar potuje iz enega objema v drugega; in slednjič med smehom in jokom reče: "Samo da mi srce ne poči vsled prevelike sreče — tako malo sem navajena na srečo in Werner ju sem že povedala." Vsi smeje gledaio na njo. ki tako dražestno in ljubko ter žsreče sreče stoji nder njimi in tišči roke na srcu. Slednjič pa pravi Herman Falkner: "Sedaj pa je K* čas, da gremo. Tvoja mati, Werner, že tudi komaj Čaka, da te zopet vidi. To bo gledala! Jutri dopold r.e pridem z Wernerjem zopet sem in te bom,z vsem.: pravicami postavil v tvojo dedsčino, draga Dagmar m bom iaskrhika4 sleparske dedinje." Oba zaročenca se morata ločiti in prvo slovo je bilo dovolj težko. Dejpitar se oklene Wernerja. *4 Povej svoji diagi materi, Werner, da bom čimprej prišla k njej. da tudi od nje de*bim blagoslov. Sedaj pa moram Se Iti z vama." "Nocojšnji večer velja tvojemu očetu, Da-gmar, nemoteno se boš lahko zatopila v branje njegovega pisma. Svoji materi bom vse povedal in te bo nepofrpežljivo čakala. Na svidenje jutri dopoldne in dobro spi prvo noč v liifei svojega očeta." iskren poljub, nato pa se le>čita. . » Ko gresta oba Kaiknerja po veži, ravno pripc4je avtomobil s signoro Katarino ;n njeno hčerjo. Gospoda ne moreta napraviti drugega, ko obe daoni pozdraviti. Elena pogled« Werwrja z žareči,mi, koketnimi očmi. "Ot ali ste se i* vrnili e svojega potovanja, gospod Werner? To n*e veseli " ' Werner se prikloni. • "Ravno srelaj sem obiskal gospo Hartmanovo. Moj oče je pri figi na postajo po mene." "O, e>stati morate pri večerji, me bo zelo veselilo, da bora mogla z vami kaj govoriti." Werner se zooet prikloni pod koketnim ognjem njenih drugače tako htadnih, oči. , , , v 4tMoJ« mrli čaka na naju, milostljiva gospiesa." "Toela potem vas vidimo jutri zvečer pri nas," pravi Elena tako 4jii>bcenivct da jo mati presenečena pogleda. 44V čast mi bo in veliko veselje, da bom smel jutri&nii ve- čer preživeti v tej hifci," exlgovori Werner, ki je vedel, da se bo do pr'Jicdnjega dne zvečer v hiši mnogo premenilo. . dedsj pa povzame besedo Herman Falkner, ki je signoro in njene Mer samo molče pozdravil. „ "pomolite mi, da vam sporočim, da pridem jutri dopoldne m tvoj m sinom k vam. Jutri bodo izvršene zadnje formalnosti, da bo dedinje Bcdolfa Straže rja postavljena v svoje pravice." Odi obeh zažare Edward Spaffor, bivši načelnik Ameriške legije polaga v Parizu venec na grob Neznane ga vojaka. iz slovenskih naselbin OBISK PEVSKEGA DRUŠTVA TMAPREJA' V NEW YORKU , t % Utel* vihndnjfe) Je pač moja stara navada, da dopisovanje odlagam pa ker sem odložil tako do'lgo, so bili j vzroki, .katerih pa skoraj ni J vredno omenjati, ker na vse zadnje bodo čitatelji le rekli, toliko časa bi si pa že vzel, da bi napisal in to takrat, ko je čas zato. Po mojem mnenju je še vedno na mestu obuditi spomine n_i lepo slavnost pivskega, in dra-| matičnega društva 44 Domovina". . ' Prijatelji, ki so se z znanci udeležili, so m opomnili, ali si pozabil da nič ne opišeš, kako smo se imeli v New Yorku. Ne, jaz nisem poizabil in ne bcm nikoli pozabil in pre pri čan sem. da nt' bodo pozabil tueli drugi. Kulturno društveno življenje je težko. Koli'ko požrtvovalnosti in truda je treba. da se društvo vzdržuje in hi pa tam priredi kak koncert ali prpdstavn. To je mo.'a irkušnja tuka^ doma, kol'ko bolj se je moralo žrtvovati društvo 44Domovina" da ^e tako usrvšno vršilo svoj *zvišen pose1 v New Yorku ee-*ih 30 let. faft vam! Kakor sem zgoraj omenil, da so t žkoče z društvom, ni pa bilo ttžkoč spraviti >kupej gotovo število za bus v New York. Skcraj bi rekel, da lažje, kakor dobiti polno število pevcev k pevski vaji. Ko flmo se odpeljali iz Forest Citv, smo bili prepričani. 1a nas bedo newyoraki rojaki vest li, da pa -nas -bodo tako gostoljubno sprejeli in nam postregli, tega nismo pričakovali. Noben izmed naših udeležencev ne more* pozfbiti njih postrežljivrfiti in še posebno o-kusneiga gulaša. Hvala vam! -Program, ki ga je "Domovina" izvajala ob svoji tridesetletnici. ie bil pc-ipolen in iz-vpian p^rfektro. da naj manjše *>:čice, tako od igralcev, kakor BLAZNIKOVJt Prati ka za leto 1939 Cena 25c a poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. pevcev, pa naj bo v zboru ali d ruga če. •Ker ste pri slavno.-ti sodelo-vala tudi TamburH^ki zbor in pev-ko društvo 44Slovan", naj tudi njim izrazim priznanje in ■čsst. IV.kazaM ste. da smo pevci, kakor ena družina. Naša iskrena želja je, da bi v aft vsi prihodnje leto mogli pozdraviti na -naši 20-letnici. Ker mi nikakor ni mogoče! imenovati vseh z imenom, naj; vsi m skupaj v imenu društva j 44Naprej'* in drugih izrečenii najlenšo »ah vsi o. 44Domovina" pa naj šr" leta in leta pripeva slovensko pe-sim in goji dramatiko. Bog va« živi! Mat. Kamin, Forest City, Pa. • LOVSKA VRST. ' Rojaka Mr. Frank Krentz in-i Mi*. Lcuio Novak, sta se zadnjo' j soboto iz Barbertona, ()., poda-! la v Fonst City, Pa., na srne. j Želimo jima veliko uspeha na i lovu. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ 2.50 ....................1 »in. 100 $ 4.85 ....................I>in. :A>G $ 7.20 ....................Din. $11.00 .........f Din. 500 $22JjO ....................Din. 1000 $44.5», ....................Din. iiOOO V Italijo: Za ? 6.30 .......... Lir 100 * 12.— .......... I,ir liOO $ ....................Lih fj(J0 $ 57— ....................Dir 1000 $112.50 ....................I.ir 2000 $107.— ....................Dir 3000 KEIt SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO Se) NAVEDENE e'E-NE POI>VRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kol zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah, dovoljujemo še boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $L— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 \V. 18th ST., NEW YORK VSE PARNIKE | LINUE ! važne za ^S/^Kl) | zastopa: mhwmh* i SLOVENIC PUBL. CO <| vn;r»sr.Av travel dei-p. 216 W. 18th su New Vork. N. V. ^mmmmmm—■^^ IA )V5>K A VKST IZ MI>TNESf)TE. Te ilni so so vrnili z lova v okolici National FalUa. okrog 70 milj od tu, sledeei naši lovci: Leo Kukar, John Kukar, Frank Kariš, Kddy Kirn, Math Marolt, Frank Peternel in ^Nfike Scmeja. Vrnili so so jako zadovoljni. kajti nrivlokli so domov velike srnjake. . Sioux/id v JianadjL 0LAXOM S. K. P. DRUŠTVA V KLRKLAXD IjAKE, OXT. KANADA. Naznanjam vam, da se vrši glavna seja S. K. P. Društva ine 4. diei nrbri. t. 1., to je v nedeljo popohlne na 42 Maint St. Zaeetek tex'no ob 2. uri. T1, se pa dobi -slučajno kakšna veejg- dvorana, i-e vas }>o ponovno in oselmo obvestilo, kje da bo. Ko je to glavna seja in zadnja v tem letu, na kateri se bo izvolil novi odbor za leto 1939, *as vabim, da pridete v polnem številu. Ta zadnja seja v tem '"tu ie važna* za vsakega elana ali članico-. Torej pridite visi! Z bratskim pozdravom, G. Medofch, tajnik S. K. P. Društva. IH >I>ROBXOST1 0 NESREČI V KANADI. Omeniti moram nekaj podrobnosti o uezgoeli, v kateri-je našel smrt naš slovenski roji, k Peter Rod t, roion v Starem gra lu pri Poljanah. Smrt-j na nesreča se je odigrala na; državni cesti Prince George—i Vane*ouver. Vsled ledene ceste' je avto zdn-nil z ceste in se pre- ! vrnil in pokopal ped seboj na-j šega: rojaka Petra, kateri je moral zatistni;t za vedno oei., O t(m smo bili o-bvešeeni njegovi prijatelji v Prince Gecrge, kateri smo se zavzeli, da ■po'kojnika pokopljemo sami na svoje stroške v tem mestu, j Tega pa ni dovolil njegov brat .Tohn Rodo ' iz Timmrrte, Ont. Ker se osebno ni mogel udeležiti pogroba, je telefonieno poslal $110 za pogrebne stroške, nakar smo pokojnika po ra: Queen Mary v e'Jierbonrg 17. decembra: Paris v Havre 21. decembra: Han.su v Hamburg 2G. decemhra: Normandle v Havre Naznanilo DEBELI LJUDJE — VEČJI USPEHI. Angleški psihologi so po številnih raziskavah in primerjavah ugotovili, da del rjo ljudje z dobrim telesnim obs "rom bol;še kupčije neisro suhei. Kot potnike ie debeljše ljudi bolj priporočiti, ker so prijazni, in izvrstno govore med tem ko so ljudje z ozkim obrazom in ozkimi pasi ter manlšrm c/b-egrm izvrstni specialisti, dobri profesorji in inženirji, toda slabi potniki. A OVER J I S E « 4,CLAS NARODA' Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1939 izide sredi j decembra meseca. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar bc posebno elobrodošel tistim, ki nameravajo prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v New Yorku, ker niu bo elodana v prilogi panorama svetovne razstave v New Yorku. Vseboval bo tudi natančen zemljevid mesta New Yorka. Označeni bodo vse zanimivosti mesta, kot: muzeji, cerkve, gledališča, parki, itd. Ta zemljevid je tiskan v več barvah. Cena koledarja ostane ista kot prejšnja leta: 50 centov. Poštnina plačana. Zaradi stroškov za takovrstno delo smo bili priinorani tiskati samo omejeno število. Zato-.rej ga naročite še danes. -I Naročite ga lahko pri zastopnikih tega lista, ali pa naravnost od 4'Glas Naroda", 21G (VV. 18th St., New York, N. Y. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetni-, šlcih slik. Naročite jo Se vi/ "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. f Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA' Bohinjsko jeiero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK