Kako se godi lenuhu.
Lipe je bil drugače priden deček, sanio v šolo ni rad hodil. Mirno se-deti in učiti se, to se nin ni dopadlo. Ce je le kak izgovor našel, prosil je raater, da bi smel doma ostati. Ker je bil materin Ijubljenec, dovolili so mu inati večkrat, da je smel iz šole izostati. Njegov oče o tem niso ni6 znali, ker so bili večjidel po opravkih iz doma.
Naposled je to vedno izostajaDJe iz šole tudi materi uže presšdalo, ker Lipe je hotel malo ne vsak dau doma ostati. ,,Lipe!" rečejo mu mati, ,,to je uže preveč. Tega ne trpim dalje. Kak<5 se boš kaj naučil, ako boš vedno iz šole izostajal ? In ee ostanež nevednež, kaj porečejo oče k temu ?"
Lipe takčj iz začetka ni vrjel, da so resuica te materine besede. Zat6 kmalu zopet pride in prosi jnater, da bi smel dorna ostati. A mati mu rek<5: nNž, Lipe, od zdaj mi ne smeš uiti jednega dne več šole zamuditi. Ne do-ToUm ti nič več.   Gospod učitelj tega ne vidijo radi in tudi tebi je v kvaro."
Lipe naredi kisel obraz ter gre.
Videč, da prošnje nič več ne pomagajo, začel je to stvar drugače. Ko ga zopet ni veselilo v šolo iti, naredi se bolnega. Zdaj ga boli glava, druge-krati zobje, in drugič se zopet izgovarja, da ga trga po ušesih, da ga grize i. t. d. Ce je bil tudi uže cel teden zdrav, pa je prišla sobota, zbolel je go-tovo. Zakaj neki ? Nu, ker se je ta dan v šoli ponavljalo vse, kar so se otroci čez teden naučili, ia je bil vsak otrok gotovo vprašan.
Nekoč ostanejo oče zaporedoma več tednov doma. Ia zdaj so videli, kaj Lipe uganja. Oče so kmalu spoznali, da se deček le bolnega dela, ter je prelen, da bi šel v šolo. ,,Le počakaj!" rekli so sami pri sebi, ,,tebi bom tvojo bolezen uže odpravil."
Ko je bila zopet sobota in je zuiiaj solnce prijetno sijalo, reče Lipe ma-teri, ki so ga vzbudili, da bi šel v šolo: rOh, rnati, jaz danes ne rnoreni v šolo, vrat me boli!"
Mati mu vrjamejo ter ga pustč ležati. Ko je pa bila ura devet, hoee Lipe vstati, ker si misli, zdaj ga nihče ne bo v šolo silil, ker je užž tako prepozno. A zdaj stopijo oče v Lipetovo spaluico ia z resnim glasom rek6: ,,Ne, Ijubi Lipe, ti nikakor ne smeš vstati, ker si bolan." nNe, ljubi oče," odgovori Lipe, ,,zdaj mi je už6 boljše.  Vrat me je tudi nehal boleti."
56
nBog varuj, Lipe!  fcako hitro se ne ozdravi,   kdor zboli.   Ostani le v postelji, povedal ti bom \xM, kdaj smeš vstati."
To rekši, otidejo o<5e, in Lipe je moral ubogati, ker znal je, da očetu ne sme nasprotovati.
Uro pozneje stopi zdravnik v sobo.    ,,Sliial   sem, Lipe, da si nevarno zbolel in zato pridem k tebi, da te pogledam," nagovori ga zdravnik.
„0 ne, gospod zdravnik; uže mi je bolje. — Čutim se čisto zdravega." ^Nu, bomo videli.    Pokaži mi jezik in daj mi žilico potipati." Lipe,   to se zna,  moral je ubogati.  Vendar  se je nadejal,  da ga bo zdravnik za popolnem zdravega spoznal.   Ali kako se ustraši, ko mu ta reče: ,,Lipe, ti moraš tri dni v postelji ostati in zapisal ti bodem zdravila."
Zdravnik je govoril poprej z očetoin in dobio je znal, zakaj je tak<5 ukazal.
Dve uri pozneje so bila zdravila v hiši, grenka kakor pelin. Lipe jih ni mogel piti; a moral je, ker so mu oče ukazali. Lipe joka iu pravi: ,,0h oče, saj sem užž zdrav!"   Ali vse zaman, oče mu niso vrjeli.
Mnogo hujše nego grenka zdravila, bilo je za Lipeta to, da je moral v postelji ostati ter ni smel nikakor na noge. Sijalo je zunaj solnce tako pri-jetno in ljube ptičice so na vrtu tako veselo gšebetale. Otroci so se igrali zunaj pred hišo, da se je veselo vriskanje slišalo v hišo, kjer je Lipe ležal zdrav v postelji, a nihče mu ni hotel vrjeti.
Uže prvi dan mu je bila cela večnost in druzega dne mu je bilo Še bujše. Prosil iu prosil je, da bi ga pustili iz postelje, ali oče tega niso pri-pustili. Rekli so: nNe, Lipe, ti si bolan in zdravnik je ukazal, da ti je tri dni v postelji ostati; slušati moraš !"
Tretji daa je bil mlademu lažnjivcu strašaa inuka. Dolg čas mu je bilo in komaj je čakal večera. Noč nastane, » Lipe ni mogel spati. Kaj mu je začeti? Lipe joka ia stOka, kakor bolnik, ki mu je najhujše bolečine prestajati.
Mati bi ga bili radi rešili te muke, ali oče so bili neizprosljivi. Rekli so: nN6, lenuha, ki se noče učiti, moramo popolnem ozdraviti!"
Oetrti dan pridejo oče zopet v sobo k Lipetu. V tem trenotku skoči Lipe iz postelje, pade na koleni pred očeta in jokajoč prosi: nOh, ljubi, dobri oče, pustite me iz postelje! Povem Yam odkritosrčno, da nisem bil bolan, nego le v šolo nisem hotel hoditi. Od sib. dob hočem vsak dan v šolo iti ia se prav pridno učiti."
nGlej, Lipe! samo to sem hotel slišati od tebe," re6ejo oee, nzdaj smeš zopet iz postelje in vrjamern ti, da si zdrav."
Kdo je bil srečnejši od Lipeta! - Hitro skoči iz postelje, obleče se, vzame torbico na hrbet in hiti v šolo.   Od tega dne ni se nikoli vee branil šole.
Šola je veliko polje, kjer se vedno seje in obdeluje; šola je prodajalnica, kjer se vse najboljše in najdražje blago lehko nakupi in pridobi. Zatorej otroci, hodite radi iu veselo v šolo, ter si aabirajte kakor pridae bučele medii ufienja in modrosti!                                                                           Tone Brezovnikk.
1