142     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Branka Lon~ari~
Domoznanstvo kot odsev kulture naroda v {olskem `ivljenju in delu v obdobju med obema vojnama
Povzetek: Prispevek prika`e povezavo dveh dru`boslovnih ved, ki z roko v roki nastopata v slovenski {oli v obdobju med obema vojnama. Gre za pedagogiko in domoznanstvo, katerega sestavni del je narodopisje, pozneje etnologija. U~ni na~rti in zapisi v {olskih kronikah omenjenega obdobja so nedvoumen kazalnik te povezave. Mnogo slovenskih {olnikov je vztrajno in prizadevno delalo na po-dro~ju etnolo{ke vzgoje na na{i {oli. U~iteljice v slovenski {oli so v obdobju med obema vojnama razvijale narodno kulturo, slo`no in odlo~no so nastopale v {oli. Narodopisno zasnovan pouk je postal v obravnavanem obdobju bistveno potrebni del skoraj vseh u~nih predmetov.
Klju~ne besede: domoznanstvo, kultura naroda, vzgoja naroda, narodopisje, u~ni na~rt, kulturne zna~ilnosti naroda.
UDK: 37.035
Strokovni prispevek
Branka Lon~ari~, pedagoginja, Osnovna {ola [kofljica, [kofljica. SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005, 142–159
143
1      Uvod
V tem prispevku `elim prikazati oziroma opozoriti na zastopanost etno-lo{kih elementov pri pouku ter na povezavo osnovno{olskih u~nih programov iz obdobja med obema vojnama z etnolo{ko tematiko in izpostaviti napredne poteze novega {olskega sistema iz leta 1869, ko je bil v slovensko {olo vpeljan u~ni predmet »nazorni pouk« ali »domoznanstvo v materinem jeziku« (Kopriva 1970, str. 474). Takrat je bilo domoznanstvo povezano z zemljepisnim poukom, bilo je njegov temelj. V u~nem na~rtu iz leta 1874 je domoznanstvo omenjeno kot del zemljepisa v tretjem {olskem letu, katerega namen je spoznavanje domovine in o~etovine s fizi~nih, krajevnih, etnografskih in politi~nih vidikov (Lehrplan für fünfclassige Volksschulen, 1874).
Povezava vzgoje in izobra`evanja z etnologijo oziroma narodopisjem je bistveno tesnej{a, kot se zdi na prvi pogled. Namre~, v vsej zgodovini {olstva, {e posebno pa v letih pred tak{nim ali druga~nim kriznim obdobjem, kot je prva svetovna vojna, kriza v za~etku tridesetih let in pred drugo svetovno vojno, je narod ~util potrebo, da dodobra spozna sebe samega, svojo de`elo, vse oblike `ivljenja in z njimi povezano kulturo.
In narodopisje, ki to problematiko prou~uje, je bilo v {oli ves zgodovinski ~as tudi prisotno kot sestavni del nekaterih predmetov (domoznanstvo, zemljepis, zgodovina) z namenom, da se nara{~aj naroda seznani z razli~nimi pojavnostmi `ivljenja in pou~i o njih. In {e ve~: v {oli je otrok spoznal in izvedel vse o svojem narodu, njegovi kulturi, {egah in navadah, zna~ilnih za njegovo de`elo. V {oli je spoznal in vzljubil specifi~no slovensko ornamentiko in {e toliko drugega.
Seveda pri vsem tem ni bila zanemarljiva vloga u~itelja, ki ni bil pomemben samo zaradi svojega poklicnega u~no-vzgojnega dela z mladino in v {olskih klopeh, temve~ tudi zaradi zunaj{olskega prosvetnega in kulturnopoliti~nega dela med ljudstvom, po na{ih vaseh, zaselkih in industrijskih krajih.
Za prou~evanje problematike Domoznanstvo kot odsev kulture naroda v {olskem `ivljenju in delu v obdobju med obema vojnama ni preprosto zbrati po-
144     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Branka Lon~ari~
datkov za obravnavano obdobje. Za ta ~as namre~ Slovenci {e nimamo podrobnih strokovnih {tudij in publikacij, ki bi obravnavale to obdobje s pedago{kega vidika. Prav tako ni zaslediti veliko razprav, ki bi obravnavale delovanje u~iteljstva med mestnim prebivalstvom. Najti je le zapise, ki govore o povezavi va{ke {ole s pode`elskim prebivalstvom.
V pomo~ pri nastajanju pri~ujo~ega zapisa so bili ~lanki iz periodike obravnavanega obdobja, tako npr. mnogo {tevilk revije Popotnik od leta 1918 do 1939, vendar pa je opaziti pomanjkanje virov na temo: odsev kulture naroda v {oli med obema vojnama. Zato se je nujno glede na navedeno problematiko orientirati tudi na u~ne na~rte iz tega obdobja in na nekatere izvle~ke iz {olskih kronik.
Kljub skromnim virom in literaturi, ki so bili na voljo, pa je iz le-teh razvidno, da je imel predmet domoznanstvo, ki leta 1913 na [tajerskem postal samostojen u~ni predmet v tretjem {olskem letu, v celotnem obdobju med obema vojnama za rde~o nit naslednje smotre: zbujanje in nega domoznanske ljubezni, uvajanje v razumevanje splo{nih zemljepisnih pojmov in najobi~ajnej{ih zemljepisnih nazoril ter pridobivanje predstav za poznej{i zemljepisni, zgodovinski in naravoslovni pouk. Vsebinsko je domoznanstvo obsegalo {olski okraj in njegovo okolico, uvod v razumevanje krajevnega na~rta in zemljevida o`je domovine, osnovne zemljepisne pojme, pridobljene z neposrednim poukom in spoznavanjem doma~e pokrajine. U~enci so se seznanjali s pripovedkami in zgodovinskimi povestmi iz o`je domovine ter spoznali `ivljenje `ivali in rastlin v o`ji domovini.
Domoznanstvo so pou~evali {e v ~etrtem razredu, od petega razreda pa se je razcepilo v zemljepis, zgodovino, prirodopis in prirodoslovje (Kopriva 1970, str. 429–493).
^e `elimo opredeliti vklju~evanje domoznanstva v pouk v zgodovini in ~e sku{amo dolo~iti, kaj je bil ta predmet na slovenskih tleh, ugotovimo, da je bila njegova podoba v posami~nih obdobjih razli~na. Pojavljal se je kot del zemljepisa ali kot njegov predhodnik, kot samostojni u~ni predmet se pojavlja le redko, {e najve~krat je domoznanstvo omenjeno kot sinonim za tako imenovani stvarni, nazorni nauk in po letu 1966 spoznavanje narave in dru`be. Njegovi smotri se ne spreminjajo bistveno, gre za spoznavanje doma oziroma domovine, ki z leti sicer spreminja svoje meje, kar seveda vpliva na domoznanski pouk. Spreminjajo se vidiki domoznanskega pouka, enkrat je bolj poudarjen celostni vidik, drugi~ spet zgodovinski, ka`e pa, da prevladuje zemljepisni (Osnovna {ola, 1975, str. 3–9).
2      Domoznanstvo kot element duhovne kulture in sestavni del pouka
Za `ivljenje in obstoj vsakega naroda, vsake ~love{ke dru`be so pomembne in temeljne tri vrste kultur: materialna, socialna ter duhovna kultura.
Podro~je duhovne kulture obsega poleg `ivljenjskih {eg ali navad {e {tevilne druge sestavine. Duhovnokulturne sestavine so velikokrat nerazdru`no povezane s pojavi materialne in socialne kulture ter obrnjeno. Nemogo~e je
Domoznanstvo kot odsev kulture naroda v {olskem `ivljenju ...
145
razkrivati vlogo in pomen posameznih duhovnokulturnih pojavov, ne da bi poznali njihove gmotne, {e posebno gospodarske temelje. Zelo pomemben in razmeroma samostojen je nadalje vpliv socialnih oblik in odnosov na duhov-nokulturno podobo. Seveda pa ni ni~ manj zanimiva vloga, ki jo ima tako ali dru-ga~e izoblikovana duhovna kultura pri razvoju gospodarstva in urejanju dru`benih razmer. [ele vsa ta podro~ja skupaj v svojem medsebojnem odnosu dolo~ajo kulturno podobo, ki odseva v duhovni sestavi, duhovni ubranosti, »psihologiji«, v svetovnem nazoru, predstavah o svetu, mi{ljenju posameznih socialnih in narodnostnih skupin (Kremen{ek 1973, str. 225).
Za etnologijo, katere predmet prou~evanja je – med drugim – tudi duhovna kultura naroda, je zna~ilno, da obravnava na~in `ivljenja vsega ~love{tva, primitivnih narodov in narodov civiliziranih de`el, domoznanstvo pa se omejuje le na prou~evanje o`je domovine, njenih prebivalcev in njihovo kulturo.
2.1   Opredelitev pojma domoznanstvo
Vsebinsko ima pojem domoznanstvo dva pomena: lahko nam pomeni znanost, vedo, lahko pa ga razumemo kot u~ni predmet v osnovni {oli ([ilih 1955, str. 83).
Za domoznanstvo kot vedo je zna~ilen celostni vidik, »vse, kar je v zvezi z domovino, se opisuje sicer iz razli~nih zornih kotov, vendar tako, da je kon~na podoba domovinskega opisa zaokro`ena, ne pa razdeljena po posameznih panogah« (Pogorelec 1981/82, str. 113).
Konec 19. stoletja je bil termin domoznanstvo na Slovenskem aktualen, povezan je bil z interdisciplinarnimi prizadevanji za spoznavanje lastne narodne samobitnosti.
V pomenu u~nega predmeta je domoznanstvo celosten u~ni predmet, »ki podreja vsa ugotovljena in ugotovljiva dejstva in spoznanja stvarnega zna~aja ideji doma~ije, pozneje pa – ob napredujo~i domoznanski diferenciaciji – ideji domovine« ([ilih 1955). U~ni predmet domoznanstvo je opredeljen tudi kot predmet, »ki vsebuje spoznanje o dolo~enem podro~ju zemeljske povr{ine, prirodni-nah, ki so na tem podro~ju, o ljudeh, ki na njem prebivajo in delajo, ter o zgodovini, ki se je na njem odigravala« (Tom{i~ 1956, str. 14).
Predmet domoznanskega pouka je o`je ~lovekovo `ivljenjsko okolje. Ukvarja se z dru`benimi odnosi in odnosi v bivalnem prostoru, prakti~no ~lovekovo dejavnostjo v njegovem `ivljenjskem okolju, njegovimi duhovnimi prizadevanji in deli, `ivljenjskimi pojavi in naravnimi pojavi. Daje sliko pokrajine in pogled na zgodovinski in ekonomski razvoj kakor tudi spremembe domovinskega po-dro~ja. Domoznanstvo sega od doma~e hi{e do meja domovine. Otroku naj bi dalo zvesto, jasno in {iroko podobo kraja, v katerem odra{~a. Pripomoglo naj bi k ukoreninjenju ~loveka v domovini (Lexikon der Pädagogik 1950, str. 651).
146     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Branka Lon~ari~
3      Domoznanstvo v osnovni {oli med vojnama
Kot pi{e v Popotniku iz leta 1919 Josip Lapajne, je bilo domoznanstvu precej obse`nih, stvarnih in nestvarnih spisov, razprav in nasvetov po slovenskih {olah `e takoj po prvi svetovni vojni, a `al so le-ti oble`ali po zapra{enih predalih in policah {olskih knji`nic.
Josip Lapajne je bil `e pred koncem prve vojne prizadeven u~itelj in kot eno pomembnej{ih nalog si je zastavil izpolniti dol`nost, da na {oli, kjer je deloval, poenoti ves pouk (Lapajne 1919, str. 316).
Glede tega na splo{no ni imel kakih ve~jih te`av, le pri domoznanskem pouku se je zataknilo. Takole pravi: »Cesta, po{ta, `eleznica, hrib, dolina, reka, jezero, morje itd., berem v tednikih sedanjega stoletja. Pa katera cesta, kateri hrib, kje je ono jezero, morje?« (prav tam). U~iteljem priporo~a: »Pojdite ven, v naravo, oglejte si doma~ kraj, doma~e vode, i{~ite doma~e zgodovine, pripovedk!«
Nadalje Lapajne ugotavlja, da se u~itelji sramujejo terenskega dela, ~e{, da tratijo {olski ~as s pohajkovanjem, ne zavedajo~ se, da bi prav tako izvedeli ~im ve~ o npr. ljudskih pripovedkah in drugem narodnem blagu, ki bi ga potem verodostojno in slikovito lahko prenesli u~encem.
In ravno zato, ker se u~itelji do tedaj niso odlo~ali za tako raziskovalno delo v stiku z neposrednim okoljem in tamkaj `ive~imi ljudmi, je v ta namen Josip Lapajne sestavil vzorec, po katerem naj bi se zgledovali in delovali tedanji {ol-niki. Sestavil je u~ne slike za prvi dve {olski leti.
Tako je Lapajne vso snov uredil po doma~em kraju in okoli{u za prva tri leta in jo dal natipkati. Na njegovo prizadevno in marljivo delo opozarja tudi dejstvo, da je za vse posamezne u~ne slike sam narisal z raznobarvnimi tu{i stenske zemljevide, ki jih je na koncu zdru`il v zemljevid ob~ine po general{tabnem zemljevidu.
@e dve leti pozneje (1921) Pavel Flere razpravlja o domoznanstvu kot u~nem predmetu in v Smernicah za sestavo podrobnega u~nega na~rta za zemljepis in zgodovino poda nekaj tez, kako in kje naj se domoznanstvo vpleta v pouk. Takole pravi: »Kar naj sestavimo, bodi maksimalni in enotni u~ni na~rt, ki obsega vso tvarino in ki ga bo uporabljal z istim haskom u~itelj na eno- kakor na osem-razrednici« (Flere 1921, str. 31).
Pri zemljepisnem pouku ume{~a domoznanstvo po naslednjem na~elu:
1)  ni`ja stopnja: domoznanstvo v okviru nazornega nauka;
2)  srednja stopnja: domoznanstvo kot predmet;
3)  vi{ja stopnja: zemljepis kot predmet z u~nim principom domoznanstva.
Za vse tri stopnje narekujejo u~no snov kulturno zemljepisne skupine, poli-ti~ne so omenjene le, ~e je to potrebno in kolikor to narekujejo zemljevidi s poli-ti~nimi mejami (prav tam).
Nadalje Flere predlaga, da naj pri zgodovinski snovi ni`ja stopnja obsega zbirko pravljic in povestic, vzetih iz lokalnih in narodnih pravljic in povesti; povesti s strogim zgodovinskim ozadjem tvorijo iz ni`je stopnje prek srednje na vi{jo prehod; povest prehaja iz simpateti~nosti pravlji~nega sveta v socialni interes. Ta na~ela diktirajo naslednji na~rt:
Domoznanstvo kot odsev kulture naroda v {olskem `ivljenju ...                                                      147
1) ni`ja stopnja: pravljice (deloma povesti), bude~e narodno in domovinsko povest;
2) srednja stopnja: povesti o ob~i narodni zgodovini (ampak ne separatis-ti~no le zgodovina Slovencev) glede na domoznanstvo;
3) zgodovina kot predmet z u~nim principom domoznanstva. Iz tak{ne razdelitve je med drugim razvidno tudi to, da podrobni na~rt snovi
ne ureja sistemati~no, temve~ koncentri~no – to pomeni: u~ne stopnje se ne razvijajo navzgor, temve~ na obseg. Kot primer Flere navaja témo iz zgodovinskega pouka: o starih Slovanih, tur{kih bojih, kme~kih uporih naj u~itelj ne govori le na najvi{ji, temve~ v pravljicah in pripovedkah tudi na najni`ji stopnji. Vsekakor pa ima (Flere) ve~ mo`nosti razvoja od spodaj navzgor zemljepisni pouk.
Ob nadaljnjem pregledu domoznanstva v osnovno{olskem pouku za ~as med obema vojnama moramo ugotoviti, da tudi Turkov (1921) Donesek k podrobnemu u~nemu na~rtu iz zemljepisja ni zanemarljiv, saj nazorno in nedvoumno pri-ka`e razli~ne vrste kulture pri pouku zemljepisa.
Po njegovem ima zemljepisni pouk tri poglavitne naloge, ki so:
1) spoznavanje lastne dr`ave,
2) zemljepisni pouk kot podlaga zgodovinskemu pouku,
3) prakti~na stran za `ivljenje (Turk 1921, str. 83). Mnenja je, da se sme zemljepisni pouk pojmovati kot eden izmed zelo
hvale`nih predmetov pod pogojem, ~e u~itelj snov dobro obvlada ter jo zna zanimivo podajati u~encem. Pravi, da samo na{tevanje mest, gora, rek itn. ne po`ivi pouka, ker apercepirajo u~enci posredovano snov le mehani~no. ^e bo u~itelj hotel u~ence zanimivo seznaniti z gorovjem, potem bo moral gorovje o`i-viti s tem, da jim bo pripovedoval o flori, `ivalstvu, kamenju, rekah, ki izvirajo v gorovju, o slapovih, o cestah in `eleznicah, ki vodijo ~ez strme bregove in gore, o pticah, o raznih pravljicah, kakor npr. o Zlatorogu, zgodovinske povesti o rokovnja~ih, o »copernicah«, o turistki, kako nevarno je plezanje na neki vrh.
^e pa bo u~itelj predaval o Ljubljanici, pravi A. Turk, »bo moral govoriti tudi o Vrhniki, da ’goni’ Ljubljanica tam `e ob izviru mline in `age, da se vije po Ljubljanskem barju, kjer se je razprostiralo v predzgodovinski dobi jezero, na katerem so se nahajale stavbe na koleh, ko so bivali na{i predniki bogve kje v Aziji ali okrog Urala, kjer so obdelovali polje in pasli `ivino, nadalje da so se ~arovnice dvigale iz jezera in jezdile po zraku na Krim, kjer je stal nekdaj grad in ki se je pozneje pogreznil, na skalovje se hodi gret le {e velika ka~a. Ta ka~a je za~arana grajska gospa, ki je bila zaradi svoje hudobije spremenjena v ka~o.« (Turk 1921, str. 84)
Ta slednji opis zopet ka`e na prisotnost duhovne kulture pri pouku, in sicer gre tokrat za ljudsko verovanje, ali kakor tudi imenujemo, za versko zavest. Leto vklju~uje Turk z namenom pouk obogatiti in napraviti zanimive suhoparne zgodovinske téme. Res sicer je, da etnologija pomembnost ljudskega verovanja interpretira z druga~nega vidika kot u~itelji, saj etnologa pri raziskovanju verovanja zanimata predvsem pomen in funkcija tega verovanja, ki ga ima za na~in `ivljenja, medtem ko se pedagog oziroma u~itelj ukvarja predvsem z vpra{anjem, kako u~encu kar se da zanimivo in slikovito posredovati neki pojav ali dogodek, da bi ga osvojil in razumel.
148     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Branka Lon~ari~
Nadalje, v zvezi s prej omenjenim mitolo{kim primerom Turk pravi, da naj u~itelj nikakor ne pozabi u~encem povedati, da so se (po pravljici) v starem veku pripeljali Grki po Savi in Ljubljanici in potem prenesli svojo ladjo na Jadransko morje. U~encem naj pojasni tudi to, da se je v ~asu Rimljanov Ljubljana imenovala Emona, ki so jo pozneje razdejali Huni (prav tam).
Turk daje u~iteljem napotke tudi glede obravnave reke Save. Izredno slikovito in razgibano prika`e obravnavo pomembnej{ih elementov kraljevine SHS v upanju, da bodo tako u~enci dojeli bistveno vsebino iz poglavij o zna~il-nostih {ir{e domovine Jugoslavije.
Za pouk zemljepisa, katerega tematika se nana{a na na{o o`jo domovino Slovenijo, pa profesor navaja, naj u~itelj pri tej obravnavi za~ne z doma~o hi{o, s {olskim poslopjem, z doma~o vasjo, ob~ino, doma~im okrajem in tako bo pri{el na del kraljevine – na Slovenijo. Pri obravnavi Slovenije naj u~itelji uporabljajo sinteti~no pot, pri ponavljanju pa lahko izpra{ujejo analiti~no, tj. najprej mejo, nato gorovje, vodovje itn. (Turk 1921, str. 85).
Turk tudi navaja – kot primer – podrobni u~ni na~rt za Slovenijo (domoz-nanstvo kot del zemljepisa):
Slovenija
1) Ponovitev splo{nega o vasi, ob~ini, okraju in de`eli
2) [olska soba – narisana v pomanj{anem merilu
3) Doma~i {olski okoli{ – narisano v pomanj{anem merilu
4) Okraj – narisan v pomanj{anem merilu
5) Konvencionalna znamenja za meje in gorovja (debele ~rte)
6) Na katere de`ele in dr`ave meji Slovenija?
7) Konvencionalna znamenja za vodovje
8) Konvencionalna znamenja za mesta in trge
9) Naravne (gorovje, vodovje) in umetne meje
10) Reke Sava, Drava, So~a in Mura ter dotoki na levem in desnem bregu
11) Konvencionalna znamenja za jezera ter na{tetje teh v Sloveniji
12) Konvencionalna znamenja za `eleznice, postaje in ceste. Na{tetje glavnih `elezni{kih in pomembnej{ih stranskih prog in glavnih cest.
13) Konvencionalna znamenja za strmo in visoko gorovje (~rtkanje)
14) Gorovje v Sloveniji na splo{no
15) Druga mesta in trgi v Sloveniji
16) Podnebje
17) Prirodnine
18) Prebivalstvo, {tevilo, jezik, vera
19) S ~im se ukvarja prebivalstvo Slovenije
20) Obrt in trgovina
21) Industrija
22) [olstvo
23) Merilo na zemljevidu
24) Zemljepisna dol`ina in {irina (prav tam)
Turk svetuje, naj bi u~itelj po obravnavi Slovenije takoj pre{el na vso kraljevino in pri tem naj bi uporabil analiti~no metodo, torej najprej meje, vodovje itn., ki bi se obravnavali na primer po temle na~rtu:
Domoznanstvo kot odsev kulture naroda v {olskem `ivljenju ...
149
Na{a kraljevina
1) Na katere sosednje dr`ave meji kraljevina?
2) Naravne in umetne meje
3) Vodovje: reke, jezera, morje in mesta ob teh
4) Gorovje (splo{no) in ve~ji vrhovi
5) Promet: `eleznice, pomembnej{e ceste, vodne ceste
6) Jadranska obala
7) Plovstvo
8) Podnebje
9) Prirodnine
10) Prebivalstvo: a) {tevilo b) plemena c) vera
11) Mesta in pomembnej{i trgi
12) Narodno gospodarstvo:
a) kmetijstvo                         f) sviloreja
b) `ivinoreja                          g) ribi{tvo
c) konjereja                            h) gozdarstvo ~) pra{i~ereja                         i) sadjarstvo
d) drobnica                            j) vinarstvo
e) perutninarstvo                  k) druge panoge
13) Trgovina
14) Obrt
15) Industrija
16) Izvoz in uvoz
17) Prosveta: ljudsko {olstvo (pismenost prebivalstva)
18) Razdelitev kraljevine v pokrajine
19) Narodni obi~aji in no{a
20) Zemljepisna {irina in dol`ina
21) Merilo
22) Velikost kraljevine v km²
23) Ustavoznanstvo
Za ve~jo poglobitev v zemljepisno znanje kraljevine pa Turk meni, da ne zadostuje tak{na razporeditev. Po splo{ni obravnavi kraljevine bo treba obdelati vsako pokrajino posebej (Turk 1921, str. 86).
Ob navedenem podrobnem u~nem na~rtu za Slovenijo ter kraljevino je treba pripomniti, da so se u~itelji s tak{no Turkovo razporeditvijo u~ne vsebine za pouk zemljepisa na splo{no strinjali, dodali so le, da se jim je zdelo primerneje, da v maksimalnem podrobnem u~nem na~rtu obravnavajo dr`avo kot tudi vso zemljepisno snov v osnovni {oli bolj po zemljepisnih in kulturnih kakor pa po upravnih enotah (Turk 1921, str. 87).
3.1   Pomen narodnih pravljic in pripovedk iz doma~e zgodovine
Da ne gre oporekati inovativnosti slovenskih u~iteljev v obdobju med obema vojnama, pri~a tudi zapis Franja ^i~ka, ki je za ~etrti razred osnovne {ole podal zanimiv program za pouk domoznanstva:
150     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Branka Lon~ari~
Pri obravnavi o`je domovine v ~etrtem {olskem letu pridejo v po{tev zgodovinske pravljice in pripovedke o doma~ih krajih, kot podlaga za poznej{i pouk zgodovine. U~enec bo veliko la`e dojel npr. tur{ke vdore, ~e je `e prej sli{al o »tur{ki sablji«, »tur{kem kri`u«, »zvonu« itn. Ali o kme~kih uporih, ~e mu je znana kak{na povest o neusmiljenih in krivi~nih gra{~akih, ~e je sli{al za natezalnice ali jih celo videl, ~e je sli{al za klade, grajske je~e, okove itn. Taka pripovedka mu omogo~i `e del spoznanja zgodovine, le da je izra`ena v pesni{ki obliki in pome{ana s fantazijo. Zgodovina (domoznanstvo) mu bo v tem primeru eden najbolj priljubljenih predmetov (^i~ek 1928/29, str. 241).
Kot `e re~eno, so v ta namen primerne in uporabne pravljice, povesti ali pripovedke in bajke.
Za pravljice in pripovedke je zna~ilno, da vsebujejo poleg domi{ljije in olep{ane oziroma »oslab{ane« vsebine {e zgodovinsko ozadje (npr. pripovedka o ^rni gori ali kako so kopali vurber{ki studenec), medtem ko imajo bajke le redkokdaj zgodovinsko ozadje in ve~inoma govore o ~arovnijah. Slikajo preteklo praznoversko in vra`arsko dobo (J. Trdina, Bajke o Gorjancih) (prav tam).
Pomembno je, da u~itelji vsaj na vi{ji stopnji u~encem natanko pojasnijo, kaj je pravlji~no ali neresni~no oziroma kaj je mo`no in resni~no. Otrok naj sam misli in razsodi, kaj je izmi{ljotina in kaj je resnica. To otroke spodbudi, da `ivah-neje sodelujejo.
U~enci naj izvedo tudi to, kako pravljice oziroma pripovedke nastanejo. Do tega se lahko dokopljejo sami, ~e jim poda u~itelj nekatere smernice in navodila. Tu je treba upo{tevati predvsem:
1) kraj in ~as zgodovinskega dejstva
2) du{evne zmo`nosti takratnih prebivalcev
3) njihovo kulturo
4) elementarne nesre~e
5) pripovedovanje (ustna izro~ila) (^i~ek 1928/29, str. 242)
Franjo ^i~ek poda primer:
Kako je nastala pripovedka o kralju Matja`u?
Zgodovina:
Matija Korvin je bil kralj ogrski. Pridobil pa si je tudi na{e de`ele, ukrotil uporne gra{~ake in dobro u`ugal Turke. V~asih se je zgodilo tudi nasprotno. Letine so bile dobre, draginje ni bilo, elementarnih nezgod tudi ne. Pred Turki so imeli Slovenci deloma mir, tlaka in desetina je bila ponekod pravi~na in natan~no po urbarjih. Kmetom se je pod Korvinovo krono ~isto dobro godilo, vsaj ve~ini.
Pripovedka:
Ko je umrl, so po naklju~ju v presledkih sledile slabe letine, Turki so se zopet pokazali in gra{~aki so tla~ili kmeta. O~e je pripovedoval sinovom in vnukom o starih bolj{ih ~asih, o Matiji ali po doma~e Matja`u; ta je zopet nekaj dodal, olep{al, slabo ali neprijetno izpustil; praznoverje in nepismenost sta bila takrat naravnost v klasju – in tako se je zgodilo, da je bil naenkrat kralj Mat-ja` pod Peco s silno vojsko, z dolgo brado itn. (prav tam).
Domoznanstvo kot odsev kulture naroda v {olskem `ivljenju ...
151
Pripovedka se je od dne do dne lep{ala in postajala bujnej{a; star{i in stari star{i so jo z veseljem pripovedovali otrokom. Ti so si jo vtisnili v spomin ali jo {e celo malo predruga~ili, posebno ~e je kdo kak{en del pozabil ali si narobe zapomnil. Prikrojili so jo po lokalnih razmerah in pripovedka se je do na{ih dni – stoletja – ohranila kot dragoceno ustno izro~ilo v razli~icah.
^i~ek za pouk domoznanstva u~iteljem svetuje, naj spoznajo doma~ijo v celoti, ~e ho~ejo prenesti ves pouk, predvsem zgodovinski, na doma~a tla. Da bi dodobra spoznali svojo domovino, naj berejo celotno zgodovino SHS, Melikovo Zgodovino Slovencev in druga dela s to tematiko (Gruden, Lapajne, Pivko). Prebirajo naj tudi doma~e in sosednje kronike, predvsem {olske, `upnijske in grajske. Lotijo naj se tudi terenskega dela, spra{ujejo stare ljudi, zbirajo stare knjige po podstre{jih, orodje, oro`je (^i~ek 1928/29, str. 243).
Vse te podatke – izrazito lokalne – naj u~itelji zberejo in vpisujejo v tako imenovano domoznansko knjigo ali zbirko, ki naj bo v {oli na voljo u~iteljem in znanstvenikom.
Domoznanska zbirka obsega (^i~ek 1928/29, str. 243):
1)  lego, velikost, obliko, povr{ino {olskega okoli{a;
2)  lastnost prsti, favno, floro, podnebje, rudarstvo, industrijo, obrt, kme~ko gospodarstvo, promet;
3)  prebivalstvo: verstvo, narodnost, {ege, navade, nare~je, jed in pija~o, vra`e (folkloristika), narodne no{e, narodno umetnost; obi~aje pri rojstvu, godu, poroki, smrti, pogrebu; dru`insko `ivljenje; obi~aje pri setvi, trgatvi, `etvi. Vzajemnost (ko{nja, `etev, trgatev, po`ar). Obi~aje v raznih letnih ~asih in cerkvenih praznikih (tepe`nica, Zeleni Jurij). Kmetska imena, doma~a in rodbinska; livadna imena. Tipe kmetske hi{e, znamenita poslopja in znamenja, poti, jame, studence, gri~e, razvaline, cerkve, slike in podobe, starinske re~i (stara stenska ura, son~na ura) (^i~ek 1928/29, str. 244);
4)  pravljice in pripovedke:
a) originalne,
b) raznih variacij;
5)  zgodovinske dogodke in pomembne osebe v nekem kraju.
Kakor je Koprivnik zbral in sestavil izvrstno monografijo »Pohorje« kot kulturno skupino, pribli`no enako je vsaka {ola sestavila zase podobno domoznansko zbirko svojega kraja (prav tam).
Taka zbirka je rabila u~itelju pri vsakodnevnem pouku in bila hkrati temelj u~ni snovi osnovne {ole. Temeljila je na domorodnosti in koncentraciji (^i~ek 1928/29, str. 244).
Tako je u~iteljstvo bogatilo svojo zgodovino, v {olarjih pa krepilo in utrjevalo narodnostno zavest in ponos ter mladini pomagalo, da je dobro spoznala svojo narodno kulturo.
152     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Branka Lon~ari~
3.2    Narodopisje v pode`elski {oli
@e od propada avstro-ogrske monarhije in ob vstopu Slovencev v Kraljevino SHS leta 1918 je opaziti v {olskih u~nih na~rtih nekatere to~ke, ki ka`ejo na prisotnost etnografske tematike pri pouku, kot npr. seznanjanje u~encev z vero ter verskimi {egami in no{o, z obrtjo in trgovino, skratka, s kulturo prebivalstva nasploh.
Tudi `e pred letom 1918 je bila v osnovni {oli pri pouku domoznanstva deloma obravnavana ta tematika, vendar pa je vidnej{i razmah narodopisja zaslediti v pode`elski osnovni {oli predvsem od za~etka tridesetih let dvajsetega stoletja.
Gre namre~ za uporabo narodopisnega materiala v {olskem delu na vasi, saj si je pouk v tridesetih letih prizadeval za koncentracijo, strnitev in prav v narodopisju je u~itelj lahko na{el tisto, kar je bistvo koncentracije: ozko in resni~no povezanost z vsemi `ivljenjskimi skupinami.
Torej, ~e naj bi bil predmet pouka tega ~asa resni~no pristno `ivljenje (`iv-ljenjski pouk), potem pouk ni mogel mimo narodopisja (Vauda 1932/33, str. 306). U~itelji, kot npr. M. Vauda in drugi, so se zavzemali za to, da mora narodopisje postati bistveno potrebni del skoraj vseh u~nih predmetov. Narodopisje jim ni pomenilo kak{ne nove u~ne stroke, ampak je bilo bistveni princip vseh u~nih predmetov. Hkrati so menili, da se je dobro varovati pred narodopisno prikrojenimi u~nimi primeri, ki sicer dajo u~itelju dragocene spodbude, lahko pa zavedejo tistega, ki se ne zna poglobiti v ~ustvene vrednote slovanskega narodopisnega sveta, da s »preu~eno obravnavo nehote razgali v otroku tisto, kar je v njem izvirnega,« kakor na to pravilno opozarja Fric Boehm. Zatorej so se {ol-niki zavzemali za tezo, da naj bo narodopisje prilo`nostni pouk, ki le ob~asno dovoljuje káko posebno u~no enoto (prav tam).
Bistvo narodopisja:
Narodopisje se je do za~etka tridesetih let kljub svoji pomembnosti in mno-gostranskosti v {olah mnogo premalo upo{tevalo. Spoznavanje naroda pa ni bila le negativna to~ka {ol, marve~ tudi vseh drugih dr`avnih in zasebnih ustanov ter korporacij (Vauda 1928/29, str. 306).
O narodopisju je [vicar Hoffmann Krayer dejal: »Narodopisje je spoznavanje naroda v vsem njegovem izra`anju. Narodopisje se pe~a torej manj z duhovnim, ve~ pa s ~ustvenim `ivljenjem naroda in ka`e, kako se narod ka`e v besedi, na~inu, `ivljenju, veri, v vsem svojem delovanju in v svojih delih« (prav tam).
Po Hauffenu ponujajo najbogatej{o snov za narodopisje ni`je, posebno pode`elske plasti naroda s svojimi posebnostmi. Zato je prav pode`elska {ola poklicana, da posveti narodopisju v svojem {olskem in zunaj{olskem obmo~ju ve~ pozornosti (Vauda 1928/29, str. 306).
3.3    Povezave med nekaterimi u~ni predmeti in narodopisjem
Ko je Vauda pripravil primere, nikakor ni `elel z njimi podati popolnih in iz~rpnih dokazov o odnosih narodopisja s poukom, temve~ je `elel le pomagati
Domoznanstvo kot odsev kulture naroda v {olskem `ivljenju ...
153
u~iteljem in jih spodbuditi, da bi napravili pouk zanimiv in ga po`ivili:
a)  na osnovni {oli v smislu domorodnega,
b)  na vi{ji narodni {oli v smislu jugoslovanskega narodopisja.
Ker je pode`elska {ola poklicana za to, da posveti narodopisju obilo pozornosti (Hauffen), je utemeljena ugotovitev Zehrerja, ki pravi, da je skoraj v vsaki vasi ali pa vsaj v njeni okolici najti obilico spominov in pri~evanj preteklih dob, nanje lahko u~itelji nave`ejo zgodovinski pouk, katerega temeljna podlaga in opora je narodopisje.
Prav tako kot je najti zvezo med narodopisjem in zgodovino, lahko ta sti~i{~a najdemo tudi med drugimi dru`boslovnimi predmeti (zemljepis, slovnica, literatura) in narodopisjem (Zehrer 1932/33, str. 203).
Z razli~nimi mo`nostmi narodopisja pri pouku Mirko Vauda ni nameraval podati nepreklicno veljavnega in nespremenljivega programa, temve~ je `elel prikazati le nekaj smernic o mo`nostih takega pouka.
Tudi delo Alberta @erjava ka`e na njegovo prizadevanje za vpeljavo etnografskih elementov v {olo.
V prispevku Poglavje o {olskih zemljevidih in atlasih se zavzema za »ve~ `ivljenja in domorodnosti v {olske atlase!«. Meni, da ta zahteva in `elja nista pretirani, kajti, kot pravi, sodobna {ola gradi na `ivljenjskosti in domorodnosti snovi in gradiva v vedno ve~jem obsegu tako v teoriji kot v praksi. @erjav sodi, da si pedago{ko usmerjen u~itelj lahko pomaga z opisovanjem in pripovedovanjem (potopisi, ~rtice, poezija) pa tudi s kredo na tabli. Med {olsko uro si u~enci sproti sestavljajo podrobne geografske skice in preglede, ki karakte-rizirajo dolo~eno o`jo posebnost gospodarske geografije z `ivljenjskega podro~ja. V takih preglednih skicah ozna~uje razred ali delovna skupnost samo dolo~ene zna~ilne znake ene vrste (npr. rudna bogastva ali prometne `ile), izpu{~a pa vrednotenje drugih kulturnih in gospodarskih posebnosti, ki zahtevajo zopet novo posebno skico ali sliko. Tak{na razporeditev bi bila smotrna zaradi preglednosti in nazornosti (@erjav 1935/36, str. 76).
@erjav navaja, da je za hitro skiciranje v zemljepisni uri zelo uporabno im-pregnirano platno, kjer so vrisane najpomembnej{e reke brez drugih podrobnosti. Na tak platneni »zemljevid« vrisujejo u~itelj in u~enci pri obravnavi nekatere podrobnosti z barvnimi kredami. Novi znaki se lahko zbri{ejo, re~ne-ga omre`ja z glavnimi mesti ni mogo~e izbrisati, uporabno pa je za novo skiciranje.
Tak{nih pomo`nih »zemljevidov« v slovenskih {olah takrat {e ni bilo, @er-javov predlog pa je bil zelo privla~en in uporaben.
Skratka, @erjav se je zavzemal za ve~ gospodarskega in etnografskega gradiva v zemljepisnem pouku in v njegova ponazorila.
Za vi{je narodne, pa tudi za me{~anske {ole predlaga v sklopu statisti~nih podatkov v {olskem atlasu ve~ to~k, med katerimi naslednja poudarja etnolo{ko problematiko v zemljepisnem pouku: kulturni in civilizacijski podatki (ljudsko {tetje, verstvo, narodnost (narodne manj{ine), prosvetno stanje (analfabetizem), dr`avna, cerkvena in privatna posestva, velika, mala in srednja posest. Ko~ar-ji in brezdomci, {olstvo, zadrugarstvo, tujski promet (@erjav 1935/36, str. 78).
154     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Branka Lon~ari~
Tak{na tematika statisti~nih podatkov v {olskem atlasu je pomenila novost, vendar kot meni @erjav, pozitivno in hvalevredno, saj tudi {tevilke prika`ejo neko posebnost, ki je ne more prikazati sama geografska karta. Tu @erjav ni mislil toliko na o`je zemljepisne podatke, ampak na tisti statisti~ni material, iz katerega se razpozna na eni strani `ivo ljudsko `ivljenje na nekem zemljepisnem delu, ljudska kulturna in gospodarska dejavnost, njegovi `ivljenjski problemi, tehni~ni napredek in boj ~loveka z naravo, na drugi strani pa tudi bogastvo narave in njenih zakladov, odvisnost ljudstva od naravnih in podnebnih razmer, izraba naravnih sil in zakonitosti v slu`bi ob~e~love{ke kulture. Nadalje je iz tak{nih podatkov razvidno tudi razmerje med zemljo in ~lovekom v preteklosti in sedanjosti, pojem doma~ije, domovine in tujine (@erjav 1935/36, str. 77).
O narodopisju so v tridesetih letih {e premalo razpravljali, bilo je {e premalo pripravljeno na taki ravni, da bi z njim lahko izdatno prepojili ves narod-no{olski pouk. S predlogi in zamislimi, kako vpeljati narodopisje v {olo, pa je bilo vsaj vzbujeno zanimanje med slovenskim u~iteljstvom in s tem namenom je tudi spro`il Vauda to zadevo v u~iteljskem dru{tvu Maribor levi breg. Seveda je u~itelje, kot vse tiste, ki se jim je zdel tako organiziran pouk pravilen in zanimiv, ~akala nelahka naloga: organizirati zbiranje, raziskovanje in prou~evan-je narodopisnega gradiva, prav tako pa tudi organiziranje delovnih »zajednic«. (Vauda 1932/33, str. 309)
3.4   Belokranjsko vezenje v {oli po zbirki prof. Si~a
Vse do nastanka nove dr`ave, tj. Kraljevine SHS, se je gojilo po slovenskih {olah pri ro~nem delu internacionalno vezenje. Na{e narodno vezenje je bilo Slovencem tuje. Po tujih de`elah iz{olana doma~a inteligenca je pozabila, da le`i v preprostih kme~kih hi{ah »`eni v ~ast in diko« velik, prelep zaklad narodnega vezenja (Bavdkova 1919, str. 56).
Albert Si~, u~itelj na obrtni {oli v Ljubljani, je s pomo~jo svojih dijakov zbral razmetan narodni zaklad in ga izdal v svoji zbirki.
Bavdkova meni, da je dol`nost slovenskih deklet in `ena, {e bolj pa u~iteljic, da se kar najbolj zavzamejo za narodno vezenje.
Predvsem u~iteljice so bile poklicane, da polo`e temelj narodni kulturi, da slo`no in odlo~no nastopijo v {oli ter z vso vnemo goje narodno vezenje, saj jim v Si~evi zbirki ni manjkalo lepih vzorcev.
Bavdkova, tudi sama u~iteljica, je v enem od Popotnikov v za~etku dvajsetih let (20. stoletja) podala nekoliko napotkov o gojenju belokranjskega narodnega vezenja. Belokranjsko narodno vezenje je gojila na vini{ki {oli `e od leta 1908, ko je za~ela po izvirnikih zbirati in urejati zbirko narodnih vzorcev. Dekleta je za~ela pou~evati v ~etrtem {olskem letu. Svojim kolegicam je u~iteljica Bavdkova priporo~ila, naj vpeljejo narodno vezenje v pouk ro~nega dela deklet, saj imajo u~enke za tak{no opravilo izredno veselje. Pa tudi, ~e bi po {olah prak-ticirali narodno ro~no delo, bi tako otroci imeli obla~ila okra{ena z narodnim vezenjem. Narodna vezenina pa budi narodno zavest in to, meni u~iteljica Bavd-kova, je bilo treba v takratni stari Jugoslaviji {ele vzgojiti (Bavdkova 1919, str.
Domoznanstvo kot odsev kulture naroda v {olskem `ivljenju ...
155
58). Nadalje Bavdkova meni, da bi bila mladina s tako po{itimi obla~ili z narodno ornamentiko `iv mejnik tega, kje se za~ne in kje kon~a posamezen del Jugoslavije. Pa tudi u~iteljice slovenskih {ol bi z uvedbo narodnega vezenja pri »rokotvornem« pouku povzdignile ponos naroda in njegovo kulturo (prav tam).
3.5   Karlov{kov prispevek k etnolo{ki vzgoji na na{i {oli
Knjigo Jo`eta Karlov{ka Slovenski ornament (Ljubljana 1935, 1937) v dveh delih so takratni u~itelji ocenili kot strokovno delo, ki je bilo plod dolgoletnih {tudij, potovanj ter poglabljanj v ta takrat {e tako malo znani del slovenske kulture.
Slovenska inteligenca tridesetih let je menila, da bi u~iteljstvo po {olah vsekakor bolj gojilo zadevno slovensko smer pri pouku, ~e bi bilo {olam tako delo `e prej na voljo ([u{ter{i~ 1936/37, str. 208). Na{i {olniki so v tem delu videli nekak{ne smernice za gojitev slovenskega ornamenta pri risarskem pouku ter pri ro~nem delu. Menili so, da jim je s tem delom omogo~eno uvesti mladino v umevanje slovenskega narodnega bogastva.
Menili so tudi, da ima knjiga Slovenski ornament v sebi veliko izobra`eval-no mo~, ker da mladim odpira perspektivo v umetni{ka snovanja evropskih narodov, a tudi azijskih. V knjigi najde u~itelj prekrasne in bogate zbirke slovenskih narodnih motivov (prav tam).
Takratni u~itelji so to knjigo z navdu{enjem sprejeli in bili prepri~ani, da bodo dosegli na podlagi tega dela vidne uspehe v vzgoji in da bo slovenska {ola s tem napravila velik korak naprej, zlasti v domoznanskem in risarskem pouku ter pri ro~nem delu, tako da si bo upravi~eno lastila ime »narodna {ola« ([u{ter{i~ 1936/37, str. 208).
Kljub nekaterim negativnim ocenam Si~evega in Karlov{kovega dela – Si~u je `e njegov sodobnik Stanko Vurnik zameril, da ni ~asovno in krajevno opredelil zbranega gradiva, Karlov{ku pa zlasti mlaj{i slovenski etnologi o~itajo diletantsko, nekriti~no delo – pa je treba priznati tudi stvari, ki so nenadomestljivega pomena za slovenstvo. Tako je delo Jo`eta Karlov{ka Slovenski ornament v tistem ~asu (v tridesetih letih prej{njega stoletja) krepilo na{o samozavest, na{ narodni ponos, poleg tega pa je Karlov{ek oral ledino na podro~ju risanja predmetov. Njegov ustvarjalni opus je precej {irok, saj je ustvaril risbe, skice, tlorise, ornamente in konstruiral na~rte za takratno sodobno opremo.
Na{i {olniki so si od omenjenega dela veliko obetali, kajti delo govori o barvah, stilizaciji, kompoziciji na{ih »naslikanih liri~nih pesmi«, skratka o tem, kar naj bi vedel vsak Slovenec, predvsem pa slovenski u~itelj!
Pa tudi delo u~itelja Alberta Si~a za slovenstvo in slovensko {olo ni majhnega pomena, saj je bil prvi, ki je sistemati~no zbiral in {tudiral na{ ornament. Uveljavil se je na podro~ju popularizacije ornamenta ter vztrajno in prizadevno delal na podro~ju etnolo{ke vzgoje na na{i {oli. Zlasti med `ensko mladino je {i-ril vrednotenje slovenskih narodnih okraskov, saj so jih po njegovi zaslugi dekleta za~ela upodabljati na pirhih, tkaninah in razglednicah.
156     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Branka Lon~ari~
Treba je re~i, da se tudi s tem predstavlja narodova samobitnost in identiteta, ki je tem mo~nej{a, kolikor prej se za~ne vzbujati pri mladini. In za to so najbolj zaslu`ni slovenski u~itelji, ki so vna{ali v pouk zbirke in {tudije narodnega blaga ter spodbujali u~ence k izdelavi narodnega okrasja na uporabnih predmetih (skrinjah, obla~ilih, okrasnih predmetih).
4      Sklepne misli
Narodova kultura se je v zgodovini {olstva kazala na razli~ne na~ine, vedno pa je bila prisotna pri pouku.
Predvsem lahko sledimo zastopanosti kulturnih zna~ilnosti naroda od konca prve svetovne vojne oziroma od nastanka Kraljevine Jugoslavije. To je bil namre~ ~as, ko se je za~elo novo obdobje razvoja slovenske {ole. Slovenska {ola se ni podredila smernicam beograjske politike, ki je na vse ozemlje kraljevine raz{irila veljavnost {olskega zakona Kraljevine Srbije. Slovenski u~itelji so sami pripravljali programe za reorganizacijo slovenskega {olstva po demokrati~nih na~elih in na narodnih temeljih.
Pripravljali so podrobne u~ne na~rte, da bi se predvsem dru`boslovni predmeti ~im prej uskladili z novimi vzgojnimi smotri. Sestavljali so u~benike, ki so preusmerjali zemljepis na ozemlje nove dr`ave. Kriti~no so odklanjali central-isti~no urejeno {olstvo in centralisti~ne u~ne na~rte, ki niso ustrezali doma~im razmeram, ker niso bili narodni, in so sami sestavljali nove. Proti unitarizmu in centralizmu so se bojevali zdru`eni v Zvezi jugoslovanskega u~iteljstva, naj-naprednej{i pa v Mariborski pedago{ki centrali in U~iteljskem pokretu. V zdru`enjih so izstopali tako imenovani reformatorji, ki so s prena{anjem peda-go{kih idej delovne {ole, umetnostne pedagogike in mladinoslovja oblikovali nov koncept slovenske ljudske {ole, ta se je razlikoval od uradnega. Tako so slovenski ljudsko{olski u~itelji najpomembnej{i sooblikovalci slovenske ljudske {ole.
Najmo~nej{e sile, ki so krmarile {olstvo mimo uradne politike v prid nacionalnih, kulturnih in gospodarskih potreb slovenskega naroda, so bili slovenski kulturni delavci, knji`evniki, preporodovsko usmerjena in narodno zavedna duhov{~ina, univerzitetno {olani strokovnjaki iz vseh znanstvenih smeri, zlasti pa u~itelji in njihova stanovska zdru`enja. Te sile so delovale kot kulturne skupine, prostovoljna zdru`enja aktivnih navdu{encev in posamezniki, ki so jim dru`bene razmere omogo~ile uveljaviti svoje ideje (Cenci~ 1989a, str. 93).
V novih, za slovenske razmere prilagojenih, po demokrati~nih na~elih in na narodnih temeljih pripravljenih u~nih na~rtih je pri razli~nih dru`boslovnih predmetih vidna etnolo{ka snov. U~itelji so si namre~ prizadevali seznaniti otroke z vsem, kar je slovenskega, zna~ilnega za na{ narod.
Tako je opaziti zastopanost narodopisja v ni`jih razredih osnovne {ole po prvi vojni pri pouku domoznanstva, pozneje v vi{jih razredih pa se pojavlja et-nolo{ka tematika v sklopu zgodovinskega in zemljepisnega pouka.
Etnologija, katere predmet prou~evanja je poleg na~ina `ivljenja tudi kultura naroda v vseh svojih razse`nostih, ni nikoli pri{la v predmetnik osnovnih
Domoznanstvo kot odsev kulture naroda v {olskem `ivljenju ...
157
{ol na Slovenskem. Bili so nekateri poskusi posameznih {olnikov (M. Vauda, F. ^i~ek, P. Bavdkova) v kriznih obdobjih narodove eksistence, {e najve~ja prizadevanja pa je opaziti po koncu druge svetovne vojne, ko je slovenstvo za~elo ceniti in spo{tovati vse, kar je bilo pristno narodovega, samoniklega.
Vendar pa je etnolo{ka tematika {e kako prisotna v {olskem `ivljenju in delu vse medvojno obdobje, saj kakor vsi napredni u~itelji (Juran~i~, [ilih, Senkovi~ in drugi) pravijo, mora biti dober u~itelj tudi dober etnolog, saj le tako lahko posreduje u~encem vse kulturne zna~ilnosti naroda in v njih vzbudi narodno zavest.
In eno od mo`nosti posredovanja oziroma ohranjanja kulturne dedi{~ine so slovenski medvojni u~itelji videli tudi v ohranjanju praznikov in praznovanj. V tem namre~ korenini na{a kulturna dedi{~ina in v tem se zrcali kulturnost naroda. [tevilne mo`nosti prenosa kulturne tradicije so {olniki tistega ~asa na{li tudi v ljudski glasbeni zakladnici, v kateri se zrcali prazni~no `ivljenje in obi~aji, v teh pa so imeli pomembno vlogo otroci, {olarji. V postopkih posredovanja ter z dejavnostmi izvajanja, poslu{anja in ustvarjalnosti so o`ivljali izro~ilo praznika in njegov globlji pomen.
V praznikih in praznovanjih se je zrcalilo kulturno `ivljenje osnovne {ole, okolja in seveda otrok.
Tudi u~iteljevo sodelovanje s kme~kim prebivalstvom je nedvoumen kazalnik razvijajo~e se kulture naroda, saj je ljudstvo, dovzetno za u~iteljeve nasvete in pouk v kmetijskih {olah, postajalo prosvetljeno in razgledano. Zaradi u~itel-jevih pobud so va{~ani postajali dru`abni in si izmenjavali izku{nje o kakovostni pridelavi na polju.
In na koncu, a zato ni~ manj pomemben kazalnik narodopisne tematike pri pouku, so u~ni na~rti, prilagojeni slovenstvu, njegovemu na~inu `ivljenja, tradiciji in kulturnim zna~ilnostim slovenskega naroda. Iz u~nih na~rtov je tudi razvidno, da so u~itelji pri pouku zgodovine zahtevali obravnavo nacionalne zgodovine (Cenci~ 1989b, str. 435). Delovali so tudi mimo smernic dr`avne {olske oblasti in razvijali ljudsko {olo po meri na{ih narodnih potreb (Cenci~ 1989b, str. 436).
Literatura
Bavdek, P. (1919). Belokranjsko vezenje v {oli po zbirki profesorja Si~a, Popotnik, l. 40, str. 56–58.
Bergant, M. (1958). Poizkusi reforme {olstva pri Slovencih: 1919 do 1929: od prevrata do uvedbe diktature. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije.
Bergant, M. (1970). Teme iz pedago{ke sociologije. Misel in ~as. Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba.
Cenci~, M. (1989). Izobra`evalna vrednost slovenske osnovne {ole se giblje skozi zgodovino v tesni povezanosti z bojem za narodno samobitnost. Sodobna pedagogika, 40, 12 (a), str. 93.
Cenci~, M. (1992). Nacionalni osnutki in osnovno{olska zakonodaja na Slovenskem skozi zgodovinski ~as. Sodobna pedagogika, 43, 5–6, str. 303–310.
Cenci~, M. (1991). Temeljne zna~ilnosti razvojnega gibanja na{ega osnovnega {olstva. Pedago{ka obzorja, 6, 18, str. 98–99.
158     SODOBNA PEDAGOGIKA 3/2005
Branka Lon~ari~
Cenci~, M. (1989). Vloga u~iteljev pri spreminjanju teorije in prakse pouka. Sodobna pedagogika, 40 9–10 (b), str. 434–436.
^erne, A. (1930/31). Pedago{ki te~aj v Ljubljani; predavanje g. Gustava Schmidta, {ol. svétnika iz okraja Sprottau: Domoznanstvo in kulturoslovje v ljudski {oli. Popotnik, l. 52, {t. 9 in 10, str. 273.
^i~ek, F. (1933/34). Novi u~ni na~rt za osnovne {ole, Popotnik, l. 55, {t. 7, str. 209–210.
^i~ek, F. (1928/29). Pomen narodnih pravljic in pripovedk iz doma~e zgodovine, Popotnik, l. 50, str. 241–244.
Dolgan, J. (1929). Izobrazba kme~ke mladine. Popotnik, l. 50, {t. 6 (a), str. 166.
Dolgan, J. in Vranc, E. (1937). Podrobni u~ni na~rt za ljudske {ole. Ljubljana.
Etnologija in domoznanstvo (1989). Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo (Knji`nica Glasnika Slovenskega etnolo{kega dru{tva).
Flere, P. (1921). Nekaj smernic za sestavo podrobnega u~nega na~rta za zemljepis in zgodovino. Popotnik, l. 42, str. 31.
Gogala, S. (1964). Predmet pedagogike. Izbrana poglavja iz pedagogike, str. 9–10. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije.
Gogala, S. (1937/38). [ola v celotnem sestavu kulture. Popotnik, l. 59, {t. 1–2, str. 11–18.
Haug, J. (1969). Heimatkunde und volkskunde. Tübingen.
Hojan, T. (1989). Ob stoletnici ustanovitve slovenske u~iteljske organizacije. Zbornik za zgodovino {olstva in prosvete, str. 55. Ljubljana: Slovenski {olski muzej.
Ivan~i~ Lebar, I. (1992). Obdobje stare Jugoslavije. Osnovno {olstvo v revirjih, str. 11.
Juran~i~, J. (1939/40). Sodelovanje u~itelja pri kme~kem gospodarstvu. Popotnik, l. LXI, {t. 7–8, str. 174–175.
Kopriva, A. (1970). Od nazornega nauka do spoznavanja narave in dru`be. Osnovna {ola na Slovenskem. 1869–1969. Ljubljana: Slovenski {olski muzej.
Kranjc, F. (1927/28). Delovni pouk – Domoznanstvo. Popotnik, l. 49, str. 124.
Kremen{ek, S. (1973). Ob~a etnologija, Ljubljana, (2. izd. 1978).
Kukovec, E. (1912). Domoznanstveni pouk v ljudski {oli po na~rtih moderne metodike. 1. snopi~, str. 4.
Lapajne, J. (1919). Domoznanstvo. Popotnik, l. 40, str. 316.
Lehrplan für fünfclassige Volksschulen (1874). Wien.
Lehrplan für vierclassige Volksschulen (1875). Laibach.
Lehergang für den Unterricht zu den Volksschulen in Krain (1879). Laibach.
Lehrplan für ungetheilte zweiclassige Volksschulen (1887). Laibach.
Len~ek, R. (1944). Za novo kulturo. Zbornik zimske pomo~i 1944. Ljubljana.
Lexikon der Pädagogik in 3 Bänden, 1. Bänd: A - J. Bern, 1950, str. 651.
Mencej, M. (1930/31). Ali naj u~itelj spoznava in posega v gospodarski tok naroda? Popotnik, l. 52, str. 132–133.
Na~ela za ob~i u~ni na~rt ponavljalne {ole (1907). Ljubljana.
Schmidt, V. (1970). Osnovna {ola in osnovno{olska zakonodaja pred sto leti. Osnovna {ola na Slovenskem: 1869–1969. Ljubljana: Slovenski {olski muzej.
Senkovi~, M. (1932/33). Vodilne ideje za sestavo u~nih na~rtov za narodne {ole. Popotnik, l. 54, {t. 1, str. 6.
Domoznanstvo kot odsev kulture naroda v {olskem `ivljenju ...
159
[ilih, G. (1955). O pouku domoznanstva. Pedago{ki zbornik. Pedago{ka knji`nica, {t. 2. str. 83.
[u{ter{i~, E. (1936/37). Jo`e Karlov{ek »Slovenski ornament«. Popotnik, l. 58, {t. 7–8, str. 208.
Tom{i~, J. Oris osnovno{olskega prirodopisnega pouka na Slovenskem. Osnovna {ola na Slovenskem: 1869–1969 (1970). Ljubljana: Slovenski {olski muzej.
Troha V. Odprtost osnovne {ole v okolje. Sodobna pedagogika 43 (1992) 5–6, str. 244–245.
Troha, V. Vzgojna in kulturna vloga {ole v okolju. Rast, 4/1990, str. 353–358.
Turk, A. (1921). Donesek k podrobnemu u~nemu na~rtu iz zemljepisja. Popotnik, l. 42, str. 83–87.
U~ni na~rt za eno- in dvorazredne ljudske {ole (1885). Gradec.
U~ni na~rt za nerazdeljene jednorazredne ljudske {ole (1897). Ljubljana.
U~ni na~rt za osnovne {ole, ni`je razrede sedemletk in vi{je osnovne {ole (1948). Ljubljana.
U~ni na~rt (nastavni program) za I., II., III. in IV. razred vseh osnovnih {ol v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (1926). Beograd: Dr`avna {tamparija kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
U~ni na~rt za osnovne {ole v kraljevini Jugoslaviji, ki naj velja od 1. septembra 1934. leta. V Beogradu, dne 15. julija 1933.
Vauda, M. (1932/33). Mo`nosti narodopisja v pode`elski {oli. Popotnik, l. 54, {t. 9, str. 306–309.
Vovko, A. (1987). [olstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski {olski muzej, (soavtor Jo`e Ciperle), str. 69–73.
Vovko, A. (1980/81). [olstvo stare Jugoslavije. Pionir, {t. 8, str. 14–16.
Za~asni u~ni na~rt za I., II., III. in IV. razred vseh osnovnih {ol v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (1927). Beograd; U~ni na~rt za osnovne {ole v kraljevini Jugoslaviji (1933). Ljubljana.
Zehrer, V. (1933). Domorodnost v narodni {oli, Popotnik, l. 54, {t. 7, str. 203.
Zupanc, L. (1930/31). Odnosi u~itelja do preprostega ljudstva. Popotnik, l. 52, str. 74.
LON^ARI^ Branka
HOMELAND EDUCATION AS AREFLECTION OF THE NATION’S CULTURE IN SCHOOL LIFE AND WORK IN THE PERIOD BETWEEN THE TWO WARS
Abstract: The article presents the connection between two sociological sciences which, hand in hand, were active in Slovenian education in the period between the two world wars. These are pedagogy and homeland education, a component of which is ethnography, later ethnology. The curricula and records found in the school chronicles of this period clearly show this connection. Many Slovenian teachers persistently and diligently worked in the area of ethnological education in our school system. In the period between the two wars, teachers in Slovenian schools developed the national culture, acting concordantly and determinedly. In this time period classes on an ethnographical basis became an essential part of almost all subjects.
Keywords: homeland education, nation’s culture, cultivation of the nation, ethnography, curriculum, cultural specifics of the nation.