Osebne vesti. K 601etnid prelata g. dr. M. Slaviča. 601etnico je obhajal 27. januarja t. 1. g. dr. M. Slavič, prelat in vseueiliščni profesor v Ljubljani. Rodil se je v Bučečovcih pri Ljutomeru. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Mariboru. Doktor bogoslovja je postal na Dunaju leta 1905. Kaplan je bil v Hoeah pri Mariboru, dalje časa nemški pridigar ter katehet v Celju, odkoder je prišel za profesorja na mariborsko bogoslovje, kjer je predaval do prevrata, ko je bil poklican na novoustanovIjeno slovensko vseučilišče v Ljubljano. Jubilant je veliko pisal in je dvakrat potoval v Egipt ter v Palestino. Na mirovni konferenci v Parizu je bil po končani svetovni vojni izvedenec za Prekmurje. Dr. Slaviču gre zasluga, da je pripadla Slov. krajina naši državi. Za njegovo vsestranBko delo za Cerkev in njen procvit med Slovenci ga je imenoval sv. oče za svojega hišnega prelata. K 601etnici častita tolikanj zaslužnemu sinu lepega Murskega polja »Slovenski gospodar« in mu želi še tnnogo zdravih let, v katerih bo sigurno veliko dobrega storil za dobrobit Slovencev! Duhovniške vesti. Prestavljeni so bili gg. kaplani: Franc Murko mlajši od Sv. Trojice v Halozah Majšperg; Jožef Petrovič iz Majšperga k Sv. Trojici v Halozah in Janez Rojht iz Mute k Sv. Andražu v Slovenskih goricah z delokrogotr pri Sv. MarVn niže Ptuja. — Ordinacija. Subdiakonat so dne 17. januarja 1.1. v cerkvi sv. Aloj^ja v Mar -to prejeli sledeči gg. bogoslovci: iz V. letnika: Viljem Jeušnikar, Jakob Junež, Franc Kr-uijc, Martin Krištan, Matija Nemec, Janez Rajner, Janez Sukič, Vilj3m Videčnik, Adolf Vola^ko, Jožef Vošnjak; iz IV. letnika: Vincenc Frangež, Janez Kotnik, Alojzij Kovačič, Matiia Rous in Martin Stefanciosa. Nesreče. Raznl ponesrečenci, ki so bili prepeljani 29. januarja v mariborsko bolnišnico, so: 151etni učenec meščanske šole Stanko Just iz Rošpoha pri Mariboru, ki si je zlomil pri smučanju po hribu Sv. Urbana desno nogo v kolku; 22 letni posestnikov sin Alojzij Pliberšek iz Loč pri Konjicah, katerega je zadelo debio pri prevažanju lesa tako, da mu je zlomilo nogo; 231etnega hlapca Lovrenca Princla je pritisnilo oje voza k zidu in ie dobil hude notranje poškodbe. Nedaleč od Kamnice je spodrsnil na zledeneli ceati 35 letni čevljar Rajmund Hauptman in si je zlomil nogo. V Kacijanarjevi ulici v Mariboru si je radi padca na poledici zlomila roko tovamiška delavka Marija Babič. Stroj zdrobO preddeisvcs. Na Teznu pri Mariboru ima Splošna stavbna družba svojo tvornico, v kateri je bil zaposlen 501etni preddelavec Ivan Tikvič pri stroju za valjanje pločevine. Ta stroj ima več velikih valjarjev. Ko je dal Tikvič 28. januarja svojemu pomagaču znamenje, naj požene stroj, ga je zagrabil na nepojasnjen način konec velikega valjarja za ob- leko in ga potegnil za seboj. Drugi delavci so priskočili takoj na pomoč ter zaustavUi stroj, vendar je bil Tikvič že tako razmesarjen, da je bil pri priči mrtev. Smrtno ponesrečeni zapušča ženo z enim otrokom. Pri padea a prvega nadslropj« si pretresel možgane. V Mariboru v Smetanovi ulici 52 se je zgodil 27. januarja zvečer čuden slučaj nesreče. Anton Zamuda je zapoalen kot mizar v Rosnerjevi tekstilni delavnici. Imel je nočno službo in radi tega je legel popoldne, da bi se odpoČil. Njegova žena je bila prepričana, da je odšel z doma in je stanovanje zaklenila ter se je podala po svojih opravkih. Ko se je mož zvečer prebudil in je hotel na nočno delo, je našel vrata zaklenjena. Skienil je, da se bo spustil s pomočjo vrvi »a ulico. Vrv se je pretrgala, Zamuda je priletel z višine štirih metrov na trda tla in padel na pete tako trdo, da si je pratresel možgane. Hudo poškodovanega je prepeljal rešilni oddelek v bolnišnico. Strojevodja smrtnr« -oonesrečiL Iz postaje Kranjska gora je vozil 27. januarja osebni vlak strojevodja Janez Černe. že kmalu po odhodu vlaka iz omenjene postaie se .ie zde'o Černetu, da ni nekaj pri stroju v redu. Sklonil se je iz svojega sto-":- r>a č^eč ven iz lokomotive in gledal pod njena kolesa ter prezrl, da brzi vlak proti mostu v bližini postajališča Gozdivlartulek. Strojefvodja je zadel ob ograjo mosta s tako silo, da si ie razbil lobanjo in je bil pri priči mrtev. Po nenadni smrtP\ npc-T-i s+roievodie ie kurjač zanstavil vlak in telefoniral iz bližnje čuvajnice na Jesenice, odkoder so poslali pomožno lokomotivo, ki je potegnila vlak s poldrugourno zamudo do Jesenic. Nogo si je zlomil pri padcu na ledu 27letni posestnik Jožef Anžel iz Vinterovcev, Poškodovani se zdravi v ptujski bolnici. Pri padcu po ledu se ubil. 431etni posestnik Zavec iz Stojncev je na dravskem otoku pri Zavrču z mrežo lovil ribe. Spodrsnilo mu je, padel je tako nesrečno po ledu, da si je prebil lobanjo in je kmalu po nesreči izdihnil. Počena peč povzročila smrt starke. Na Ižanski cesti v Ljubljani so našli na peči nezavestno napol mrtvo Nežo Čič, 711etno posestnico. Starka je legla na gorko peč, ki je bila počena in so uhajali iz nje strupeni plini, katere je vdihavala Čičeva. Ko je prišla pomoč, je bila ženica tolikc zastrupljena ter omamljena, da je podlegla zastrupljenju. Silovit vihar ob obali Portugalske. Silovit vihar je divjal 28. januarja ponoči ob obali Portugalske in je povzročil mnogo škode tudi po notranjosti dežele. Vihar je morje tako razbesnel, da je metalo valove preko pristaniških naprav v notranjost prestolnega mesta, kjer so bile nekatere ulice nad en meter pod vodo. Več čolnov in manjših ladij je veter odtrgal in valovi so jih vrgli na suho ali pa jih odnesli v neznane smeri po Oceanu. Več mornarjev in ribičev je utonilo. Deževje po južnera Francoskem. Iz Pariza so javili 29. januarja, da je deževalo po južni Franciji neprestano 48 ur. Reke so narasle in izstopile. Posebno občutna so opustošenja vsled poplave pri mestu Toulouse, kjer je voda uničila setve. VESOLJNI POTOP V ZDRUŽENIH AMERIŠKIH DRŽAVAH. Iz poplavljenega ozemlja v Združenih državah prihajajo vedno bolj žalostne nove vesti in podrobnosti o največji nesreči. Po najnovejših poročilih je že nad 1 milijon ljudi brez strehe. Število smrtnih žrtev še ni ugotovljeno. Očetje in matere iščejo svoje otroke kakor bi bili ob pamet, in nasprotno. Škoda se še sploh ne da preceniti, ker je pod vodo 30.000 kv. km. Najbolj so prizadeta mesta Louisville, Evansville, Little Rock in Pittsburg. Vode so 28. januarja še neprestano naraščale. Najbdlj opasen je bil položaj ob srednjem toku reke Mississippi, kjer so popuščali obrambni jezi in so morali vse ogrožene kraje izprazniti. Na tisoče in tisoče delavcev je bilo zaposlenih z utrjevanjem jezov. Vlada je poslala armado 75.000 mož v prizadete kraje. Predsednik Roosevelt, ki vodi lastnoročno pomožno akcijo, je nakazal več sto milijonov dolarjev kot prvi kredit sa nabavo najnujnejših potrebščin za poplavljeno ozemlje. Iz krajev, v katerih so se naselili begunci. prihajajo strašna poročila. Močno primanjkuje pitne vode, obleke, živil in zdravil. Na stotine ljudi čepi po gričih in na vrheh manjših gor, ki so krog in krog obdane od valov. Poskušajo, da bi se približali tem še živim žrtvam z letali, pa je nemogoče pristati. Bogznaj, koliko teh begur>«ev bo umrlo od glada. Poleg vseh naštetih nadlog se je pojaeila še najhujša — razne nalezljive bolezni, kakor: legar, kolera in škrlatinka. Po izpraznjenih naselbinah so se organizirale tolovajske tolpe, ki ropajo po hišah in jemljejo beguncem njih zadnje imetje. Oblast je ustvarila leteče policijeke patrulje, ki vse zajete roparje na licu rnesta postrelijo. Iz Njujorka so javili 29. januarja, da se je uresničilo to, česar so je vse v poplavljenih krajih najbolj balo. Veliki jezi ob spodnjem toku Mississippija so se podrli in valovje narasle reke se je razlilo preko razvalin jezov v spodnje ter nižje ležeče pokrajine. V noči na 29. januar je popustil tudi jez pri mestu Mount City v državi Illinois. Tekom 30 minut je pridrla voda v mesto in je stala ponekod 10 metrov visoko. Mesto so poprej k sreči še pravočasno izpraznili, vendar je ostalo kakih 2000 ljudi, katerih niso mogli prisiliti, da bi bili zapustili svoja stanovanja. Najbrž so ti nesrečneži vsi utonili. Število ljudi brez strehe je naraslo dne 29. januarja na 1,200.000. Všteti so begunci spodnje Mississippske doline, katero so dosegli valovi 29. januarja. Do tega dne je bilo znano, da je utonilo 3000 ljudi. Število smrtnih žrtev bo sigurno naraslo na 10.000. Vode rek Mississippi in Ohio so enake pri izlivu morju in se valijo 7. brzino 50 km na uro Glavno nesrečo pričakujejo v nedeljo, 31. januarja, ko bo dosegla voda spodnji tok reke Messissippi. Nad 10.000 delavcev se tamkaj trudi, da zgradi začasne jeze, ki bi naj preprečili največjo poplavo. Silnemu vodnemu pritisku pa tudi ti jezi najbrž ne bodo kds. Vojaštvo gradi z mrzlično naglico ba^ake. za begunce, ki so brez vsega. Na stotine pobeglih umrje vsled izčrpanosti, od gladu in radi bolezni. Razne novice. Ali je to olikano? »Kmetski list« hoče biti zrcalo pravega kmetskega duha. To ni pristni duh pravega slovenskega kmeta, marveč duh slovenskemu kmetu tujega laži-svobodomiselstva. Vas »Kmetskega lista« ni stara slovenska vas, marveč kolonija slovenskega svobodomiselstva in naprednjaštva, ki jo liberalni kmetijci hočejo vsiliti našemu \ leželju Kako v tej »kmetskolistni vasi« govorijo tisti, ki hočejo biti njeni voditelji? To spričuje »Kmetski list« v svoji številki dne 27. januarja, ko pi^e o te , da »je Janez Vodopivc kozlal svoje oslarije zoper samostojneže v »Domoljubu«. Kaj ne da zelo olikano?! Ni čuda, da mladinaj ki črpa iz tega lista svojo duševno hrano, pada vedno globlje v surovost in prostaštvo. Iz seje mariborskega okrajnega cestnega odbora. Dne 26. januarja se je vršila v Mariboru seja okrajnega cestnega odbora, ki se je bavila s proračunom, ki je bil sprejet z izdatki 4,787.292 Din ter isto tolikimi dohodki. Za pokritje izdatkov bo služila cestna doklada, ki bo znašala 15% na direktne davke. Opozorilo čebelarjepi! Mariboraka tekstilna industrija rabi voaek in ae bo z razširjenjem tekstilne induatrije povečala tudi poraba voaka. Opozarjamo čebelarje na tozadevni oglas mariborake tekstilne tvrdka J.' Hutter in drug v Melju. ' " . * • • žlvlnozdravstveno predavaije na Humu pri Ormožu. V liedeljo 7. iebraarja, popoldne ob dveh bo predaval na Humu. pri Ormožu g. ,To5ko Nardfn, banovinaki živinokdravnik iz Ormnža. Naslov predavanja je: Zdravljen.to živiue z domačimi zdraviii. Vabljeni so vsi kmetovalci iz ob<5ine Hum in okolice. 6 milijard dolarjev v zlatu so v 1. 1936 izdale države za oboroževanje, to je za 2 mUijardi več kakor leta 1930. V orožju ja bilo 8 milijonov vojakov. Opozarjamo Vas na oglas l>o Sket, Vranskot Obžalovanfa vrertnl slučafl. Okraden viničar. Suraljiva ženska je v neki obdravski krčmi v Mariboru ukradla viničarju Martinu Ciglerju s Košakov 1 tisoč Din. Večja tatvina obleke in perila. V Mariboru v Cankarjevi ulici 6 je neznaneo vdrl v stanovanje zasebne uradnice Neže Merslavič in je odnesel obleke in perila za nad 3000 Din. Samomor mladoletnika. Žalostno vest smo prejeli iz Zgornje Bistrice, kjer so našli obešenega 161etnega kmečkega fanta Pavla Hera. Težka telesna poškodba. V neki krčmi v Arji vasi je bil napaden s steklenicami 291etni delavec Vekoslav Gervajs iz Arje vasi. Napadalci so mu prebili lobanjo. Te« žko poškodovanega so spravili v celjsko bolnico. S plinom se je zastrapila. V Ljubljani so našli v stanovanju rartvo gospodično Bogomilo Pretnar, uradnico Pokojninskega zavoda. Odprla je petelina plinske napeljave, legla v postelj in ni več vstala, ker se je zastrupila z vdihavanjem plina. Dva vloma v Ljubljani. Dne 28. januarja sta bila izvršena v Ljubljani dva vloma Na Sv. Petra nasipu 59 je neznan tat prišel s ponarejenim ključem v sobo M. Pavliča, strojnika v tovarni »Indus«. Odnesel je hranilno knjižico Ljudske posojilnice z vlogo 10.000 Din, hranilno knjižico Mestne hranilnice z vlogo 4800 Din, 1500 Din gotovine in eno obleko. — V bližini mestne klavnice je bilo vlomljeiio v pisarno trgovca z živino Popoviča. ViomiJec je vdrl v blagajno, iz katere je sunil 2000 Din. Naš kralj Peter H. pri skobelniku. G. dr. M. Slavič 601etnik. Pogodba veinega prijateljstva je bila podpisana v Belgradu med Bolgarijo in našo državo. Po- godbo sta podpisala bolgarski ministrski predsednik (levo) in zunanji mlnister Kjoseivanov il naš vladni predsednik dr. Milan Stojadinovič (desno). Nemci so spnstill v morje «voj prvi 1635ton6kl rasilec »Z 1 I^bti.