Prejšnji petek so žene pripravile božičnico za begunce v Mežici. Vsem, otrokom in odraslim, so izročile lepa darila in jim zaželele čimprejšnjo vrnitev na njihove domove. Naj se jim leto 1992 nikoli več ne ponovi! Več o beguncih preberite na 16. strani.
Miloševičeva zmaga resna grožnja za razširitev vojne
evropsko priznanje Makedonije in Srbiji dopušča možnost agresije nanjo.
Veliko vprašanje je, kako bo na dogodke v Srbiji reagirala mednarodna skupnost. Ameriški predsednik Bush se je z angleškim premieram Majorjem sicer dogovoril za odločnejšo akcijo Varnostnega sveta, v njem pa ostaja nevarnost ruskega veta. Tega pa se Miloševič dobro zaveda. Tudi dosedanje negativne izkušnje ob neučinkovitosti mednarodnih ukrepov ne napovedujejo nič dobrega.	j0že Rovšek
Čeprav so v tem času v Srbiji prešteli šele nekako 20 odstotkov glasov, pa je že jasno, daje na predsedniških volitvah zmagal veliki „vožd“ Slobodan Miloševič. Volilci so v nedeljo izbirali med mirom in vojno in odločili so se za slednje. Koliko se ljudstvo tega zaveda, je seveda veliko vprašanje, kajti Miloševičeva predvolilna propaganda je bila usmerjena predvsem v nacionalna in domovinska čustva: Srbi ne bomo pokleknili pred nikomer, vse kar se dogaja proti Srbiji, je posledica medna-
rodne zarote. Proti takim sloganom je imel zvezni premier Milan Panič, glavni Miloševičev protikandidat, komaj kaj možnosti.
Mednarodni opazovalci sicer opozarjajo na številne nepravilnosti in volilne manipulacije in razglašajo volitve za veljavne, toda to ne pomeni dosti. Srbska politika je bila v zadnjih dveh letih že neštetokrat „najostreje“ obsojena, a zgodilo se ni nič odločilnega. Vedno se najdejo države, ki javno ali naskrivaj Srbiji omogočijo preživetje. Med njimi
najpogosteje omenjajo Grčijo, Bolgarijo in Romunijo, preko katerih doteka nafta v Srbijo. Velika zaveznica Srbije pa je tudi Rusija, ki nikakor ni pripravljena ukrepati proti pravoslavnim bratom na Balkanu.
Vojna histerija je torej zajela velik del prebivalstva v Srbiji. Še bolj kot vojna v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem jih spodbuja obračun s kosovskimi Albanci in priključitev Makedonije, ki jo mnogi imenujejo kar južna Srbija. Pri tem igra zelo umazano vlogo tudi Grčija, ki spretno blokira
Poziv SPZ
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu poziva vsa kulturna društva, naj vložijo prošnje za finančno podporo pri Uradu zveznega kanclerja (Bundeskanzleramt) na Dunaju najkasneje do 15. januarja 1993. Prošnje, ki bodo vložene pozneje, ne bodo obravnavane.
Prošnje je treba utemeljiti s konkretno dejavnostjo in opredeliti kulturne programe v letu 1993. Če imate pri tem težave, vam bodo na SPZ radi pomagali. Strokovno in dobro pripravljene prošnje so osnova za dodelitev subvencij.
Prepis oz. kopijo prošnje za subvencijo pošljite tudi na SPZ.
SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 23. DEC. 1992
Letnik XLV1I. Štev. 51(2686)
Izhaja v Celovec Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlags postamt 9020 Klagenfurt
Cena 8 šil. 40 tolarjev
P. b. b.
Veliki častni znak dr. Pavletu Zablatniku
V petek, 18. dec. t. 1. je koroški deželni glavar dr. Christof Zernatto v Slomškovem domu v Celovcu podelil zaslužnemu narodnemu delavcu, duhovniku in etnografu dr. Pavletu Zablatniku ob njegovi 80-letnici Veliki častni znak dežele Koroške. Ob številnem
občinstvu je svečanost uvedel dr. Anton Koren, direktor Mohorjeve družbe, predsednik dr. J ože Kopeinig pa je prebral obširno lavdacijo, v kateri je poudaril vse aspekte njegovega delovanja. Deželni glavar Zernatto je v nagovoru poudaril pozitivno vlogo Mohorjeve družbe ob plebiscitu, za slav-
ljenca pa je izrazil zadovoljstvo, da lahko podeli to naj višje priznanje tako pošteni in zaslužni osebnosti. Slavnost se je nadaljevala z božičnico mohorjanov in povabljenih gostov. Dr. Pavletu Zablatniku za visoko priznanje iskreno četita tudi uredništvo Slovenskega vestnika!
Dvojezično
šolstvo
Poslanka Zelene alternative Terezija Stoisič je v parlamentu zahtevala več sredstev za dvojezično šolstvo. V Celovcu je bila pred dvema letoma odprta dvojezična trgovska akademija, ta pa je model za bodočnost. To šolo obiskujejo tudi dijaki iz Slovenije in Stoisičeva je poudarila aspekt sosedstva. Vendar pa je ta akademija pod streho slovenske gimnazije in stavba je prenapolnjena. Zato je nujno potrebna razširitev.
V parlamentu pa je poslanec FPÖ Schweitzer kritiziral ministra za šolstvo Scholtna, ker je le-ta podprl akcijo „SOS sočlovek“, ki nasprotuje referendumu FPÖ proti tujcem. Ta podpora se po Schweitzerjevem mnenju ne ujema z ministrovo funkcijo...
Hrvaški kulturni center na Dunaju
„Vedno več gradiščanskih Hrvatov živi na Dunaju, Dunaj je upravni in politični center Avstrije, zato pa je posebno važno, da ima narodna skupnost poleg Železnega tudi na Dunaju močan in efektiven center,“ je rekla poslanka Stoisičeva.
Kar se tiče financiranja projekta, se je Stoisičeva že pogovarjala s kanclerjem Vranitzkim in z državnim sekretarjem Kostelko in predlagala, da bi izplačali del tistega denarja, ki je ostal 1. 1992 v državni blagajni in ki je predviden za gradiščanske Hrvate. Upa, da bodo ta projekt podprli tudi govorniki za manjšine v drugih strankah, gradiščanska hrvaška društva in katoliška cerkev. Za ta projekt se trenutno zavzemata predvsem gradiščansko kulturno društva na Dunaju in Hrvaški akademski klub.
Dravske elektrarne za varstvo okolja
Nadzorni odbor Dravskih elektrarn (ÖDK) je sporočil, da namerava v naslednjem letu investirati 700 milijonov šilingov predvsem za varstvo okolja. Posodobiti hočejo kalorične elektrarne v Voits-bergu, Zeltwegu in Šentan-dražu. Učinkovitost obstoječih elektrarn naj bi še povečali, izgradili pa naj bi tudi digitalno komunikacijsko mrežo za medije, v Žvabeku pa nameravajo vgraditi še četrto turbino.
Izredno pa so zadovoljni s svojo podružnico Draucon-sulting, ki ,se med drugim ukvarja z ekološko sanacijo kalorične elektrarne Šoštanj v Sloveniji. Avstrija se namerava tudi soudeležiti pri slovenskih elektrarnah, saj obstajajo načrti za izgradnjo savskih elektrarn; Slovenija postaja energetsko vedno bolj odvisna od tujine.
9. 1. 1993, 20.00
••
Dom sindikaiov/OGB-Haus. Celovec
Igrajo:
New Times Big Band Šmihel Ansambel Rubin • Agropop
Kotmara vas: podpora kmetom
Letošnja suša je povzročila kmetom precej škode, zato je odbor kotmirske občine za kmetijstvo in gozdarstvo predlagal, naj občina kmetom izplača odškodino.
Celotna vsota znaša 200.000 šilingov. Kmetje, ki so prijavili škodo (81), dobijo po 500 šil. kot osnovno vsoto. Za vsako odraslo govedo ( štetje 3.12.1991) dobi vsak kmetovalec dodatno 180 šil.; najvišja izplačana vsota je 8.000 šilingov. Treba je še pripomniti, da so kmetje letos zaradi znižanja cene lesa in hude škode v gozdu (lubadar!) izredno prizadeti.
Občina bo objavila nov zazidalni načrt. Prodajalci gradbenih zemljišč, mimo katerih ali h katerim pelje nova cesta, bojo morali prispevati določeno vsoto za cesto. Za asfaltiranje
ceste v Medrejtre bo vsak interesent plačal 30.000 šilingov. Leta 1992 je občina izdala 2,6 milijona šil. za asfaltiranje cest in poti: Prebije, Kotmara vas, Ročica, Madrejtre.
Priključek na kanalizacijo stane trenutno 25.918 šil. (za 100m2 stanovanjske površine). Osnovni prisevek (do 100m2) znaša 2.000 šil. letno. Kubični meter bo stal 9,35 šil.
Glede načrta za otroški vrtec še ni odločeno, kateri izmed obeh povabljenih arhitektov (Gerzabek iz Beljaka ali Omansiek iz Celovca) bo dobil naročilo.
Ob zaključku seje v četrtek, 10. decembra, je župan Hugo Götzhaber prebral predloge. EL predlaga dvojezični napis na šoli.
Zimski motiv iz Kotmare vasi
Zeleni: sprememba volilnega reda
Zelena alternativa na Koroškem zahteva odprto diskusijo o spremembi volilnega reda. Z dosedanjimi „skrivnimi razgovori“ je treba prenehati, javnosti pa morajo predstaviti obsežen osnutek demokratičnih volitev. Več možnosti sodelovanja pri demokratičnih procesih odločanja pomeni tudi več demokracije.
Zato ZAL zahteva, naj odpade vsaka procentualna
klavzula o osnovnem mandatu. Glasove volilcev je treba proporcionalno spremeniti v mandate, kandidati pa naj bodo izbrani s prednostnimi glasovi. Starost za volilne upravičence je treba znižati na 16 in 19 let, zahteva ZAL.
Sestav deželnega zbora ne odgovarja obstoječim političnim tokovom, za to pa je kriv dosedanji volilni red, so prepričani pri Zelenih.
Joži Wutte spet predsednik KSŠŠ/D
Na dnevnem občnem zboru dunajskih študentk in študentov je bil za klubskega predsednika ponovno izvoljen študent slavistike in latinščine Joži Wutte. V ožjem odboru pa so za naslednjo mandatno obdobje še Saša Sturm, Simona Iskra, Stanko Bučovnik, Joži Picej in Elica Vospernik.
Na občnem zboru sta bili sprejeti dve resoluciji. V prvi se dunajski študentski klub
izreka proti manjšinskemu zastopstvu na osnovi narodnostne zbornice, v drugi pa študentje zavračajo avstrijsko restriktivno politiko nasproti tujim delavcem in beguncem.
Kot posebnost občnega zbora je treba izpostaviti tudi izvolitev pisatelja Janka Messnerja za častnega predsednika Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju.
Integracijski
model
vendarle
privlačen
Na občnem zboru NSKS je njegov predsednik dr. Matevž Grilc še ostro obsojal integracijski model, ki ga že dalj časa predlaga koroška socialdemokratska stranka, da bi slovenski narodni skupnosti zakonito omogočila vstop v deželni zbor. Pičlih nekaj dni navrh pa smo lahko presenečeni brali izjavo za Kleine Zeitung, kjer se dr. Grilc kaže „fleksibilnega“ in taisti model označuje kot interesanten predlog, ki prinaša premik v volilnem vprašanju.
Še dan poprej je tajnik Enotne liste Rudi Vouk ostro napadel predlagani model, ga emocionalno označil kot ignorantskega in asimilacijskega. (Gl. str. 2) Dejstvo je, da so na občnem zboru delegati sklepali predvsem v dveh zadevah, ki pa sta bili tako rekoč zapečateni že nekaj dni popred: ustavno ni izvedljiva ne narodnostna zbornica in ne manjšinski virilni mandat, prav tako ne mandat z znižano klavzulo.
Ambrozyjev predlog je približno tak: vsaka stranka bi imenovala svojega govornika za manjšine na izglednem mestu, prednostni glasovi pa bi odločali o tem, kdo bi dobil na novo uvedeni 37. mandat v deželnem zboru. Tako bi vsaka stranka bila zainteresirana, da si pridobi glasove pripadnikov	slovenske
narodne skupnosti - za to pa bi se morala s svojo politiko tudi ustrezno potruditi.
Pri takih volitvah bi lahko volil vsak volilni upravičenec slovenskega mandatarja, kar so splošne volitve, take pa predvideva tudi NSKS.
EL napada SPÖ
Tajnik Enotne liste Rudi Vouk ostro protestira proti predlogu SPÖ, da bi v deželni zbor prišel zastopnik manjšine s pomočjo prednostnih glasov pri volitvah; na ta način naj bi manjšina imela možnost političnega zastopstva. Vouk meni, da ta predlog na upošteva stranke, ki zastopa „večino narodnostne skupnosti“, namreč EL, ker ta zaradi volilnega reda, ki je manjšinam nenaklonjen, ne more priti v deželni zbor. Razen tega pa bi na ta način večina odločala o zastopstvu manjšine, saj je vseeno, od kod so prednostni glasovi.
„Izvoljen bi bil tisti Slovenec, ki je SPÖ najbolj všeč, in ne tisti, ki najbolje zastopa interese manjšine,“ opozarja Vouk. Ta model kaže na popolno ignoranco vodstva SPÖ. Tak sistem volitev bi bil smiseln le, če bi imeli poseben vo-
„Evropaza ene sanje o boljšem in premožnejšem življenju v stabilnih političnih razmerah, za druge sinonim za hladnokrvni klub bogatih kapitalističnih držav in bruseljske centralistične birokracije, ima za seboj razburkano leto. Medtem ko so se voditelji nekaterih zahodnoevropskih držav, ki še niso v Evropski skupnosti, odločili za pristop, je ljudstvo v in zunaj ES posta-
KOMENTAR
EVROPA 1993
lo dokaj kritično do tega kluba. Danci so se z majhno večino izrekli proti maastrichtskim pogodbam, Francozi s prav tako pičlo večino za, in če bi o njih ta čas morali glasovati še Angleži, bi bil rezultat verjetno podobno tanek za ali proti. Švicarski „Ne“ za evropski gospodarski prostor lahko interpretiramo kot ne na pristop k Evropski skupnosti. Če lahko verjamemo povpraševanjem, se tudi Avstrijci ta čas ne bi odločili za pristop.
Ti pojavi kažejo, da je nastala precejšnja vrzel med cilji politikov, ki forsirajo gospodarsko in politično integracijo, in vsaj polovico prebivalstva, ki tem ne zaupa.
Za tiste, ki v Evropski skupnosti vidijo samo birokratsko, ekološko in kapitalistično zlo, je odločanje Dancev, Francozov in Švicarjev potrditev njihove ocene. Toda to, za kar so veliki deli ali celo večina prebivalstva, ni nujno vedno pravilno in perspektivno. Tudi če je npr. velik del ljudi proti tujcem, s tem tujcem sovražna politika še zdaleč ni pozitivna.
Kritika Evropske skupnosti ima dve plati. Nasprotovanje pretiranemu centralizmu in birokratizaciji, ogrožanju identitete manjših držav, nezadostnemu vključevanju vzhodnih držav, pritisku na manjše gospodarske enote in kmete s strani veleindustrije in preziranju potrebe po večji skrbi za varstvo okolja je upravičeno in potrebno.
Odklanjanje evropske integracije zaradi nacionalističnih teženj, omejevanje od drugih narodov, mržnjo proti tujcem in revnejšim pa je iz liberalnega, demokratičnega in v svet odprtega stališča treba odločno zavrniti. Dejansko gre velik del nasprotovanja Evropski skupnosti na račun rastočega nacionalizma in neutemeljenih strahov, kar ponazarja tudi dejstvo, da se v protievropski kampanji povsod močno angažira skrajna desnica.
Varnost, stabilnost in mir
v Evropi bodo bolje zagotovljeni v skupni Evropi kot pa pod pogoji, v katerih bi poleg balkanskih spet zaživeli še drugi stari nacionalizmi. Kot primer vzemimo Grčijo, kjer so politiki zaradi imena majhne slovanske sosede privedli na ceste milijonske množice: če Grčija ne bi bila članica ES, bi bila nevarnost konflikta z Makedonijo precej večja, kot je sicer.
Varnostni vidik integracije v ES tudi za Avstrijo ni brez pomena, saj nevtralnost po razpadu blokov in z ozirom na oborožene regionalne spopade nedaleč od naših meja ni več zadostna varnostna garancija.
Gospodarsko gledano za našo državo naprej velja, kar sem že večkrat poudaril: zaradi dvotretjinskega deleža v naši zunanji trgovini je ES tako močen faktor, da mimo njega ne more nihče. Če hočemo ali nočemo, bomo z njo soočeni; naša podjetja bodo morala upoštevati v njej veljavne predpise in norme, če bodo hotela ohraniti svojo pozicijo na tem najvažnejšem izvoznem trgu. To smo občutili ob primeru Chrysler v Gradcu: čeprav Avstrija še ni članica ES, se je morala spoprijazni-ti z njenimi predpisi glede subvencioniranja, ker bi sicer zaradi kazenskih davkov cena proizvoda postala nekonkurenčna. Bolje je soodločati kot pa stati ob strani. Da imajo tudi majhne države možnost obvarovati svoje interese, je pokazala Danska. Po zadnjem razvoju in kritiki negativnih centralističnih pojavov v ES pa zgleda, da bo teža manjših držav in upoštevanje njihovih interesov v skupnosti postalo večje.
Evropska perspektiva zagotovo ni romantična, kar odgovarja tudi času, v katerem živimo. Razvoj bo tudi po novem letu razgiban in poln konfliktov. Toda zapiranje v lastni (fundamentali-stično levi ali desnonacional-ni) kotiček je še manj obetavno, pa naj je v njem mogoče še tako lepo polemizirati in zbujati strahove.
lilni okraj, v katerem bi kandidirale samo skupine, ki se po statutu zavzemajo za manjšino, teh glasov pa ne bi prištevali strankam.
Smešno je, če Ambrozy pra-
vi, da je edino ta model možen brez spremembe ustave. Vouk meni, da je ustavo seveda treba spremeniti, saj jo bo tudi sicer treba prilagoditi Evropski skupnosti.
Intervju s predsednikom ZSO dr. Marjan Sturmom
„Ne heroj in ne izdajalec“
Leto 1992 se izteka. Kakšna je bilanca iz vidika ZSO?
Januarja tega leta je bil občni zbor, ki je začrtal vsebinsko reorganizacijo ZSO. Priprave so v polnem teku, in z realizacijo bomo pričeli ob začetku novega leta.
Poleg tega je bila v ospredju našega dela klasična manjšinska politika. Odločitev ustavnega sodišča nam je v jeseni 1. 1991 prinesla javno dvojezično šolo in v jeseni 1992 večje število prijav k dvojezičnemu pouku tudi izven dvojezičnega ozemlja. V kratkem pričakujemo odločitev ustavnega sodišča v zadevi dvojezičnega pouka v četrtem razredu. Če bo pozitivna, bo imela bistvene posledice tudi za ravnateljska mesta. Potrdilo se je, da je koncepcija ZSO, da namreč v najpomembnejših vprašanjih sprožimo postopek pri ustavnem sodišču, pravilna. Kot rečeno, pripravljamo ustanovitev dvojezičnega, interetnične-ga društva, preko katerega bodo lahko sodelovali vsi tisti nemško govoreči, ki to želijo.
Zakaj tako društvo?
Pojavi nacionalističnih ekscesov na vzhodu, jugovzhodu in tudi v zapadni Evropi silijo k razmišljanju. Etnični homoge-nizaciji je sledila etnična polarizacija in vojna. Kdor tej ho-mogenizaciji ni sledil, je bil označen za narodnega izdajalca. Priznavalni princip je npr. silil Bosance v to, da so se hote ali nehote morali deklarirati bodisi za Srbe, Hrvate ali Muslimane. Jugoslovanske izkušnje kažejo, da je treba preseči etnično polarizacijo.
Ali to veli a tudi za Koroško?
Treba je spoznati osnovno logiko konflikta. Tudi nemški nacionalizem na Koroškem je ustvaril mit ogroženosti Koroške in na tej osnovi skušal homogenizirati nemštvo. Nobena politična sila se temu ni mogla izogniti in sad tega je tako imenovani tristrankarski pakt.
Priznavalni princip je še dodatno razcepil manjšino. Ta tipa je kar dvakrat šla v past nemškemu nacionalizmu. Prvič tako, da je sprejela priznavalni princip. Prijava k dvojezičnemu pouku se je takoj interpretirala kot priznanje k narodni skupnosti. Za ekonomsko in socialno odvisnega delavca ali nameščenca je bilo to porazno, ker tega pritiska v koroških razmerah ni mogel zdržati. Drugič pa je slovenska narodna skupnost vse tiste odvisne, ki so klonili pred priznavalnim principom še dodatno označila za narodne izdajalce, za nem-čurje.
Priznavalni princip je koristil in koristi le politični eliti slovenske narodne skupnosti, ki je od slovenstva dobro živela
oz. dobro živi. Nekaj odvetnikov, direktorjev podjetij in pa morda še kak ravnatelj ali direktor banke. Ogromna večina delavcev in nameščencev pa je morala živeti in preživeti v koroških okoliščinah.
Kakšni so Vaši zaključki?
Tudi kot manjšina smo soodgovorni za sožitje v deželi. Zato moramo preseči vsakršno obliko etnične polarizacije.
Potrebujemo zavezništvo z nemško govorečimi, kakršno smo imeli v šolskem vprašanju. Skupaj z njimi hočemo ustvariti vzdušje, ki bo omogočilo, da se bo posameznik lahko svobodno odločal npr. za dvojezični pouk ali za obisk kulturne prireditve.
Priznanje oz. nepriznanje k narodni skupnosti pa ljudi ne sme več deliti na heroje in izdajalce. Priznavalni princip pa omogoča prav to, zato ga odklanjamo.
Bolj pozorno moramo razlikovati, kaj je v interesu politične elite in kaj v interesu ljudi.
Tej koncepciji ustreza integracija?
Seveda. Kot kmetje, delavci in nameščenci imamo enake življenske interese kot pripadniki večine. Idejnopolitična diferenciacija med manjšino je podobna kot pri večini. Zeleni in socialdemokrati so našli nove oblike integracije, ki omogočajo skupno in odgovorno reševanje sožitja. Le-to pa je stalen proces, ki ga je treba oblikovati z dneva v dan.
Ali ima Enotna lista v tem svoje mesto?
Določeno število ljudi bo seveda podprlo Enotno listo. Zaradi politike te stranke pa mislim, daje število pripadnikov iz dneva v dan manjše. Vsekakor pa mora biti jasno, da tisti, ki EL ne voli, ni slabši ali boljši Slovenec. Treba je videti celoto in dejstvo je, da večina koroških Slovencev ob deželno-zborskih volitvah voli SPÖ in
Zelene. Na tretjem in četrtem mestu sta EL in ÖVP.
NSKS se prizadeva za etnično zbornico.
Pred dvema letoma smo naredili javnomnenjsko raziskavo in ugotovili, da velika večina tako zbornico odklanja. NSKS je potrebo po etnični zbornici utemeljil s tem, da je društvena ravan obeh osrednjih organizacij več ali manj nedemokratična in da je zato potrebna javnopravna oblika zastopstva.
Ne glede na to, da taka koncepcija spet temelji na prizna-valnem principu, je treba ugotoviti, da take zbornice ne bo, ker bi bila za to potrebna sprememba avstrijske ustave. Zato pa pri strankah ni pripravljenosti.
Mimogrede: ali hi bilo res pametno vse pristojnosti, ki izhajajo iz 7. člena ADP, prenesti od zvezne na deželno vlado?
Vsekakor zbode v oči to, da se za etnično zbornico najbolj vneto zavzemajo npr. kom. sv. Franc Rutar, ki na svojem pod-
jetju nima dvojezičnega napisa, ali pa ravnatelj Mohorjeve dr. Koren, ki ga na svoji privatni trgovini tudi nima. Pogum priznanja v javnosti, ki ga zahtevata od drugih, na svojem privatnem področju ne izkazujeta.
Nasploh pa je zanimiva pozicija Mohorjeve: kot slovenska cerkvena inštitucija se zavzema za etnično zbornico in za priznavalni princip. Koroška cerkev pa se v smislu sinodalnih sklepov zavzema za sožitje in ta princip odklanja. Dvomim, da bo to stališče Mohorjeve koroški cerkvi koristilo v konfliktu s Heimatdienstom.
Zakaj so med NSKS in ZSO take napetosti?
To se tudi sam sprašujem, kajti v najosnovnejših vprašanjih ni razlik. Ne v vprašanju otroškega varstva, radia in televizije, uradnega jezika in dvojezičnih topografskih napisov. Tudi pri predlogih za podpore smo v sosvetu vedno našli konsenz.
Razlike so v vprašanju etnične zbornice. Toda to vprašanje ni več na tapeti,ker ustavni strokovnjaki ne vidijo možnosti za realizacijo in so tudi de-želnozborske stranke izjavile, da je taka zbornica neizvedljiva.
Obstajajo pa razlike, ki jih bom opisal. Pred nekaj dnevi je dr. Janko Zerzer v Nedelji objavil komentar, v katerem se huduje nad tistimi, ki s partizansko pesmijo slavijo osvoboditev. Vse te nekako povezuje s tistimi „Titovimi heroji“, ki so lansko leto bombardirali Slovenijo. Skoraj istočasno pa je predsednik FPÖ kanclerju Vranitzkemu zastavil parlamentarno vprašanje, kdaj bo Avstrija po zgledu Slovenije (?) odstranila vse partizanske spomenike. Vranitzky je odgovoril, da Avstrijo 19. člen državne pogodbe obvezuje, da varuje in skrbi za vse spomenike, ki spominjajo na boj proti nacifašizmu. Vesel sem, da je Vranitzky s tem odgovoril tudi Zerzerju.
Dejstvo je, da je NSKS s pomočjo Peterletove vlade skušal finančno uničiti ZSO. To pa brez krščanskega patosa in z ostrino, kakršne jim nisem prisodil. V resnici gre za ideološko obarvan boj desnice proti levici, ki v zgodovini imel že usodne posledice. Zato je povsem jasno, da se slovenska desnica povezuje z FPÖ in ÖVP, slovenska levica pa z SPÖ in Zelenimi. Ta konstala-cija bo ostala. Smo za sodelovanje, za dogovor. Nismo pa za to, da bi Zerzerjevo odklanjanje in Haiderjevo sovraštvo do antifašističnega odpora mešali z osnovno antifašistično in demokratično miselnostjo.
Bo leto 1993 napeto?
Ne. Leto 1993 bo zanimivo. Z novimi in zanimivimi projekti bomo posegli v politično življenje ne samo manjšine, temveč tudi večine in to v smislu nove kulture sožitja.
Bralcem SV pa naj ob koncu pogovora zaželim vesele praznike ter srečno novo leto.
Rošada pri študentih
Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem je pretekli teden imel svoj redni občni zbor v prostorih slavističnega inštituta na celovški univerzi. Veronika Pietzka je oddala mesto predsednice (zdaj podpredsednica), ker končuje študij, in za novo predsednico je bila izvoljena Gabi Frank (prej tajnica), ki je hkrati manjšinska referentka zveze visokošolcev (ÖH). Sestav odbornikov se ni bistveno spremneil, dejavnosti kluba pa so se v zadnjem času začele kar vrstiti. Po ekskurziji na mlado slovensko borzo v Ljubljano pripravljajo študentje od 19. do 21. decembra tečaj retorike, za januar 1993 pa je napovedano smučanje na Peci.
Občni zbor v graškem klubu
V četrtek, 17. decembra, so graške študentke in študentje opravili svoj redni občni zbor. Triumvirat zadnjega leta je podal svoje delovno poročilo in ugotovili smo, da je bilo delovanje kluba sorazmerno razgibano, čeprav so bili v odboru komaj trije. Pestrost klubskega delovanja sta pohvalila tudi gosta iz Celovca, tajnik Narodnega sveta Franc Wedenig in zastopnik celovških študentk in študentov Adrian Kert. Sodelovanje s celovškim klubom je bilo v zadnjem času zadovoljivo, česar za študentski klub na Dunaju žal ne moremo trditi.
Zanimanje za politično diskusijo in aktivno vključevanje v politični proces slovenske narodne skupnosti je bilo letos v Klubu bolj pičlo. Vzrokov je več, glavni pa je, da pogovori o spremembah znotraj političnih struktur koroških Slovencev potekajo enostransko in samo v krogu elit, kjer pa ni širšega konsenza in kjer polarizacija preprečuje vsakršno demokratično odločanje. V tej. zadevi pogrešamo osnovno demokracijo, po kateri Slovenci in Slovenke baje tako hrepenimo.
Po zanimivi diskusiji smo izvolili nov odbor, ki seje, kar je zelo razveseljivo, v številu oseb in referatov zvišal kar za štiristo odstotkov; poleg prejšnjih referatov smo uvedli še referate za interno obveščanje, za javno obveščanje, za klubsko teko, ki smo jo po dolgem razmišljanju vendarle „privatizirali“ , za šport, za arhiv in knjižnico, za sodelovanje z drugimi organizacijami, za klubski zbor, za ženske zadeve in za Slovenski praznik. Vse skupaj bo v teh referatih aktivnih najmanj 15 do 20 ljudi. Štirinajstdnevne seje bodo usklajevale delo teh referatov - za kaos bo poskrbljeno, ki pa bo gotovo ploden, kajti zanj moraš imeti dobre živce, in da jih mi v Gradcu imamo je že splošno znano.
Pozdrav in veselega dedka Mraza, želi klub
SŠŠD Gradec
Dragi rojaki!
Sanje in prizadevanja mnogih rodov Slovencev so bila uresničena v tem, pravkar iztekajočem se 1992. letu. Slovenija je postala samostojna in mednarodno priznana država, članica OZN in številnih drugih mednarodnih organizacij ter tako dostojen in vse bolj uspoštevan član mednarodne skupnosti držav in narodov.
Z mednarodnim priznanjem smo Slovenci določili svojo državo z zunanjimi mejami njene suverenosti. Zdaj lahko energijo usmerimo v določanje vsebine življenja znotraj meja te države. Pravkar končane volitve so potrditev takšnega pre-mišljanja. Z visoko udeležbo so državljanke in državljani Slovenije pokazali, da želijo sodelovati in prevzeti odgovornost za našo prihodnost, da jim ni vseeno, kako bodo živeli in v kakšnih pogojih bodo delali in ustvarjali zase in za prihodnje rodove. Sporočilo teh volitev, pa tudi zaveza in velika odgovornost vseh političnih, še posebej v parlamentu zastopanih strank, prihodnje vlade in vseh drugih državnih organov, je želja in potreba po prepričljivi, verodostojni politiki, ki obljublja realno vizijo boljše prihodnosti, vendar prihodnosti, ki se za ljudi pričenja že zdaj.
Delo torej še nikakor ni končano. Zdaj moramo izrabiti prednosti, ki jih lastna država omogoča gospodarstvu, vsestranskemu razvoju, socialni varnosti in blaginji ljudi. Dovolj je pri tem prostora za vse, za vse ljudi z vizijami, znanjem, sposobnostmi in z voljo do dela. Brez izločanja ali celo onemogočanja tistih, ki msilijo drugače. To smo v preteklosti že drago plačali.
Naša pot v samostojnost je utemeljila tudi pričakovanja obeh v Sloveniji živečih avtohtonih narodnostnih skupnosti in Slovencev v zamejstvu, da bo Slovenija, kot samostojna in mednarodno priznana država, ohranjala in razvijala kolektivno in individualno zaščito in varstvo obeh narodnosti, uveljavljala svoje pravice in izpolnjevala obveznosti, ki jih ima tudi po mednarodnih aktih do delov slovenskega naroda, ki živijo zunaj Slovenije. Ostajamo zvesti tej svoji opredelitvi in njenemu uresničevanju. To nas
je in, prepričan sem, da nas bo tudi v prihodnje, legitimiralo in uvrščalo med tiste države in skupnosti, ki so jim številni mednarodni dokumenti o položaju in pravicah narodnostnih manjšin opora in hkrati nacionalna, pravna in moralna zaveza. Svoja stališča in aktivnosti utemeljujemo na načelu, da mora večina priznati manjšinam za njihov obstoj več pravic in posebno zaščito in da se v razmerju do manjšin zrcali demokratičnost neke države in naroda. V tem je upravičeno in utemeljeno naše pričakovanje, da tudi sosednje države sprejmejo ista načela. Pa tudi, da med Slovenci v zamejstvu prizadevanja za uresničevanje narodnostnih pravic in njihova zaščita ostajajo skupni, nadstrankarski	povezovalni
vzvod, ki ne izljučuje ne interesnih, idejnih in verskih razlik med njimi, ne njihove različne strankarske pripadnosti, njegova povezovalna moč pa preprečuje, da bi bile narodnostne pravice in položaj Slovencev v zamejstvu predmet različnega barantanja, ki bi zmanjševalo ali celo zanikalo njegov pomen za prihodnost slovenstva.
Za mlado slovensko državo so to pomembni vzvodi že za doslej uspešno sodelovanje z vsemi sosednimi državami in svoje aktivno vključevanje v Evropo svobodnih in enakopravnih narodov, ki skupaj ustvarjajo pogoje in možnosti, da bo svobodni pretok ljudi, blaga idej, informacij in kulturnih dobrin terna njem zasnovano povezovanje in sodelovanje postajalo gibalo razvoja in napredka evropske skupnosti narodov, regij in držav.
Da Slovenci zmoremo veliko, smo dokazali v neugodnih okoliščinah. Ne moremo in ne smemo se zadovoljiti s povprečnimi ambicijami. Te vodijo v stagnacijo. Moramo si postaviti visoke cilje. Težave spremeniti v uspeh, se meriti le z najboljšimi - edino to je smiselno in dovolj velik izziv. Verjamem, da smo ga sposobni sprejeti.
Vsem bralcem Slovenskega vestnika želim vse dobro tudi v novem, 1993. letu.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan

TRIBUNA BRALCEV
Povezovanje in nikakor ne izolacija
Sem koroška Slovenka in se ne morem strinjati z izjavo gospoda Grilca v televizijski oddaji ORF „Kärnten heute“, ki je bila na sporedu 14.12.1992.
V njej gospod Grilc trdi, da koroški Slovenci zahtevajo manjšinski parlament. Ni bil pooblaščen in zato tudi ne pristojen, da bi lahko govoril v imenu vseh koroških Slovencev, predvsem pa ne v imenu tistega dela, ki delajo v okviru DS „Avstrijske narodne skupnosti v SPÖ“.
Prepričana sem, da bi bilo za koroške Slovence veliko boljše, če bi večina vključevala manjšino in tako bi lahko neposredno izražali svoje zahteve in mnenja. S tem bi tudi dokazala, da slovensko manjšino na Koroškem jemlje resno in jo upošteva.
Po mojem mnenju naj bi bil cilj manjšinske politike povezovanje in nikakor ne izolacija.
Naša bodočnost na dvojezičnem ozemlju nikakor ne more biti v tem, da bi drug ob drugem živeli kakor tujci, temveč le takšna, da bi z različnostjo drug drugega bogatili.
Ana Blatnik
Dvojna igra FPÖ
Predsednik Delavske zbornice na Koroškem Josef Quantschnig očita svobodnjakom „sramotno dvojno igro v vprašanju tujcev“.
Medtem ko FPÖ na ves glas zahteva referendum o tujcih, pa Haider zaposluje v Rutah begunce iz Bosne kot ceneno delovno silo, domačih delavcev pa se je že pred leti znebil.
Taka dvojna igra v tem vprašanju je že sistem in nikakršna izjema, pravi Quantschnig in navaja primer svobodnjaškega funkcionarja iz Wolfsberga Ruthoferja, kije ilegalno zaposlil turške delavke. V Sloveniji pa je FPÖ odprla pisarno, ki posreduje delovno silo v Avstrijo. Hkrati pa FPÖ v svojem referendumu trobi, da „Avstrija ni dežela priseljencev“.
Zahteva Narodnega sveta po ustanovitvi slovenskega parlamenta, torej javnopravnega zastopstva slovenske manjšine na Koroškem, ni napačna ali neizvedljiva samo zato, ker se ji upirajo deželne in državnozborske stranke ter druge inštitucije večinskega naroda, čeprav velja ob postavitvi take zahteve seveda upoštevati tudi to dejstvo. Zahteva po enotnem zastop-
KOMENTAR
dr. Francija Zwittra
Koroški parlament in koroška stvarnost
stvu koroških Slovencev se zdi na prvi pogled potrebna in razumna, v resnici pa bi uresničitev takega slovenskega parlamenta služila pravzaprav samo izoblikovanju psevdopolitičnih struktur v neki dozdevni manjšini, ki ne bi nikoli zajela celotnega slovenskega in dvojezičnega prebivalstva na Koroškem, ker je to že zdavnaj politično opredeljeno na to ali drugo stran in tako vpleteno v deželne in državne politične strukture, bodisi v stranke, cerkvene ali druge organizacije, da dejansko ne obstaja nobena potreba po posebnem slovenskem parlamentu - razen pri neki peščici slovenskih poklicnih političnih funkcionarjev, ki bi se radi videli v položaju in vlogi parlamentarnega odbornika. V političnem življenju manjšine se ne bi spremneilo nič: svetovnonazorske in politične diference in spore bi kajpada obstajale še naprej, ker so pogojene s socialnimi strukturami in različnimi zgodovinskimi socializacijami, ki jih tudi slovenski parlament ne bi mogel odstraniti. Razlika bi bila le ta, da bi v takem parlamentu ali javnopravnem zastoptvu obveljal večinski princip, medtem ko so se doslej prosvetne in politične organizacije morale več ali manj uspešno zediniti na skupen imenovalec pri poglavitnih vprašanjih, tako da nobena ni mogla druge povoziti z večino.
Tak slovenski parlament
bi zajel samo najtrdnejše jedro slovenskega prebivalstva na Koroškem, v bistvu pa izključil vse dvojezično prebivalstvo, ki pa že zdavnaj prevladuje na južnem Koroškem. Kdor se prepušča romantičnim sanjam nekdanje zibelke slovenstva, ta beži od realnosti: seveda je lažje delati politiko za npr. sedem tisoč ljudi, ki so istega mnenja, kot pa se spoprijeti z resničnostjo, kako uspešno voditi mirno in prijateljsko sožitje jezikov in ljudi na Koroškem, v spoštovanju in spoznavanju različnosti.
Kdor se tako boji poti do sosednjega naroda, da mu niti noče iti „naproti“, ker se boji, „da nekega dne ne bo več našel domov“, ta ima že zdaj polne hlače in se zato zapira v svojo kamrico na neki slovenski planini, jo poimenuje v slovenski parlament“ in si lahko zapoje svojo himno, saj brez nje menda ni parlamenta: „Saj tukaj na sončni višavi, le sam sem, le sam gospodar. Živim tu po pameti zdravi. Za muhe mi ljudske ni mar“.
Pa vendar - s temi ljudskimi muhami, se pravi z družbenimi problemi, ki nastajajo iz sožitja ljudi različnih jezikov, se je treba spoprijazniti, ne pa se samozadovoljno in prostovoljno podati v rezervat. Kdor se iz svoje hiše ne upa, ker se boji, da ne bo več našel domov -temu res ni pomoči in kmalu mu bo v tej ozki domovini zmanjaklo zraka za dihanje. Zu Tode gefürchtet ist auch gestorben, pravijo Nemci.
Odgovor Tedniku
Ker je Naš tednik zaskrbljen zaradi občevalnega jezika v Zvezi slovenskih organizacij, mu uradno sporočamo, da bo slovenščina še naprej tisti jezik, za katerega se borimo in v katerem smo govorili, govorimo in bomo govorili. Kot je znano, je mogoče tudi slovenščino prevajati v druge jezike in take pomoči bodo deležni tisti, ki je ne obvladajo. In če bo eno od društev, ki so včlanjena v ZSO, imelo v svojih vrstah tudi nemško govoreče, se ZSO za svoje slovenstvo še ne boji. Veliko bolj se boji izoliranosti slovenščine, ki nima kontakta s sodeželani in o kateri ve koroški povprečnež bore malo. Zato društvo Vincenc Rizzi!
Deželni glavar dr. Zernatto je dr. Zablatniku podelil visoko deželno priznanje.
Nova knjiga za starše
Najsi bodo Korošci intere-tični ali bikulturni, slovenski starši se tudi na Koroškem z otroki pogovarjajo v slovenščini in otroci tudi v igri, doma in v šoli ostanejo slovenski otroci. Prav pri majhnih otrocih pa smo nemalokrat v zadregi, ker nas preplavlja nešeto nemških otroških knjig, slovenske pa so težko dostopne, nenavadne ali neprimerne. Pravočasno pred prazniki je izšla knjiga, ki bo slovenskim star-šim dobrodošel pripomoček. Izdala jo je Tehniška založba Slovenije v Ljubljani po svojem izvoru pa je nemška (Das große Ravensburger Buch der Kinderbeschäftigungen, prevedel pa jo je Alois Ange-rer, Kotmara vas). Prva izdaja je bila leta 1984, preden je prispela k nam, že razprodana v Sloveniji. Druga, dopolnjena izdaja, je po nemškem izvirniku bogato opremljena in črpa iz dolgoletnih izkušenj in neverjete-nem uspehu knjige na nemškem trgu (knjiga je prvič izšla 1. 1930, zadnjikrat jo je skupina strokovnjakov predelala leta 1991).
Po poglavjih je knjiga Ustvarjalne igre razdeljena po starostnih obdobjih za otroke od rojstva do 10. leta in vsebinsko opredeljena v razna področja, kot so: jezik, glasba, razgibavanje, narava in stvarni svet, otroško pra-
znovanje. Predvsem poglavji Jezik in Glasba sta prilogo-ieni našim razmeram in dopolnjeni s slovenskim gradivom. Na glasbenem področju ima Slovenija bogato tradicijo in veliko literature za razvijanje glasbene
OIÜOK0VE
USTVARJALNI
in ritmično-gibalne dejavnosti. V tej drugi izdaji najdemo celo pesmi naše Lenčke Küpper in koroške narodne pesmi. Izredno dragoceno za vsako starostno obdobje je poglavje Jezik. Tu je nešteto primerov jezikovnih iger, bralnih iger, otroških verzov in pesmic, pa tudi konkretnih primerov za pogovore z malčki. Za starejše otroke so igrane pesmi, igrice s slovnično podlago, ugankarske igre z besedami in s stavki,
verzi za spreten jezik in še veliko podobnega.
Iz posebnega seznama je razvidno, kako je knjiga uporabna vsak dan, doma, v stanovanju, za razne prilike. Kaj storimo z otroki, ko moramo nekje dolgo čakati, kaj z njimi pozimi zunaj ali kadar jih peljemo na izlet v naravo, katere igre izostrijo čutila, prispevajo h koncentraciji, krepijo socialne odnose? Na vse to nam daje knjiga Ustvarjalne igre na stotine odgovorov, idej in navodil. Otrok je ustvarjalen v igri, če je ustvarjalen svet okoli nje-
Pri Mohorjevi ljudski šoli so izdali kaseto z otroškimi pesmimi, ki jih prepeva šolski pevski zborček. Pesmi Lenčke Küpper, katerih je med njimi največ, pa so zapisane tudi na „glasbenem" koledarju.
ga. Odrasli (starši, vzgojitelji, ben del razvoja narodne učitelji) imamo pomembno skupnosti je tudi jezik v slo-vlogo v otrokovi igri, ker ima venskih družinah, vse, kar se v družini dogaja Knjigo dobite v obeh slo-skupnega, odločilen pomen v venskih knjigarnah v Celov-otrokovem razvoju. Pomem- cu.	A.A.
F.J. Bister o Antonu Korošcu
Minuli teden je Slovenska matica v Ljubljani predstavila drugi del letošnje knjižne bere, ki jo sestavljajo Črtice, ki jih je napisal Maks Tušek, govorijo pa o podeželskem življenju v slovenskem delu Koroške, delo Sergeja Višerja Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, tretja knjiga iz serije Slovenske ljudske pesmi in pa delo koroškega rojaka Feliksa J. Bistra, Anton Korošec državnozborski poslanec na Dunaju, kije nastalo kot uspešno opravljena disertacija na dunajski univerzi. Lahko rečemo, da je delo zbudilo v strokovnih in publicističnih krogih veliko zanimanje. To gre seveda pripisati dosedanjemu pomanjkanju strokovne literature o politikih iz tabora, ki mu je pripadal tudi Anton Korošec, in pa ugledu, ki ga avtor uživa v slovenski strokovni in drugi javnosti. Čeprav se knjiga omejuje na njegovo politično delovanje v habsburški monarhiji, je v njej moč najti zadosti gradiva, da si ustvarimo celovitejšo sliko o Antonu Korošcu, kot človeku, ki je kot slovenski politik pustil svojo sled tudi v jugoslovanski politiki med obema vojnoma.
Seveda si je za kompletiranje tudi tega dela Koroščevega delovanja želeti podobno študijo o tem obdobju, lahko bi celo rekli , da nekateri to od avtorja tudi pričakujejo.
Delo je razdeljeno na štiri poglavja, ki opisujejo njegovo šolanje in začetke javnega dela, Koroščevo parlamentarno delovanje v dunajskem parlamentu, slovensko politiko pod Koroščevim vodstvom med prvo svetovno vojno in pa presojo o človeku in politiku Antonu Korošcu v habsburški monarhiji. Briljanten prevod iz nemškega originala je opravil eden najboljših slovenskih prevajalcev Janko Moder. Delo obsega 295 strani teksta in pa 28 strani prilog, dobiti pa ga bo mogoče tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.
V tako kratkem poročilu seveda ne moremo povedati vsega, kar bi bilo potrebno o tako temeljito pripravljeni knjigi, zato naj avtorju še enkrat čestitamo za uspešno opravljeno delo, vse, ki jih tematika zanima, pa povabimo k branju celotne monografije.
borj
AKTUALNI SPORT
AKTUALNI ŠPORT
Nove točke FIS za Danijela Užnika
Ves prejšnji teden je za Danijela Užnika, odličnega smučarja iz ŠD Šentjanž, minil v znamenju FIS tekmovanj.
V	Großarlu na Salzburškem je v hudi mednarodni konkurenci v svojem razredu v veleslalomu osvojil odlično 4. mesto.
Naslednje tekmovanje je bilo v Sappadi v Italiji (v članski konkurenci je zmagal Slovenec Košir). Danijel je bil v svojem letniku najboljši Avstrijec, v mednarodni konkurenci pa tretji.
Na treningu je bil Danijel kvalificiran tudi za smuk, vendar ga je trener Messner raje določil za tehnične discipline. Tako mu je bilo prihranjeno doživetje smrtne nesreče avstrijskega reprezentanta Petra Wirnsberga v Zauchnu.
V	soboto in nedeljo je Danijel skupaj z drugimi Šentjanščani tekmoval na treh tekmah na Emberger Almu. Na izredno težki progi je med 160 tekmovalci enkrat zmagal in bil za dve desetinki hitrejši od svojega velikega konkurenta Schönfeldnerja, v splošnem zaporedju pa je zasedel 4. mesto in osvojil 70 točk. Drugi Šentjanščani niso imeli sreče in so izpadli.
Med dekleti sta se najbolje uvrstili Andreja in Karin Kruschitz. V kategoriji šolarji I in šolarji II sta obe zasedli 8. mesto.
V slalomu je Danijel na slabi progi izpadel, Markus Vouk je bil v mladinski skupini četrti, Andreja Kruschitz pa med šolarkami šesta.
Po nekoliko premora bo šla bela karavana dalje, Šent-janščane čakajo nove preizkušnje in, upamo, tudi razveseljive uvrstitve.
Bo šel mladi Hanzi Millonig po stopinjah svojega očeta?
Zahomški orli spet letijo
Na 27. odprtem pionirskem tekmovanju v skokih v nedeljo popoldne v Zahomcu so se še posebej izkazali varovanci zahomškega trenerja Franca Wiegeleja.
Na sami tekmi smo videli precej lepih skokov, tako po daljavi kot tudi po stilu. Mlajši ska-lalci že skoraj vsi letijo v V slogu.
Tekmovanja so se poleg pionirjev koroških klubov udeležili tudi tekmovalci iz Slovenije (Tržič, Kranj, Velenje) in Italije (Monte Luccani).
Veliko uspeha so poželi Zahomčani.
Torej se Wiegelejevi orli spet uveljavljajo.
Rezultati
Šolarji 1:1. Peter Dul-lnig, Beljak; 2. Daniel Gatterbauer, Eisenerz; 3. Jürgen Unterweger, Beljak.
Šolarji II: 1. FLorian Riefenthaler, Zahomc; 2. Mathias Mamedof, Beljak; 3. Werner Müller, Zahomc.
Posebno se je izkazal mali Hanzi Millonig, ki je zmagal v kategoriji Otroci II, med starejšimi pa je bil peti.
Tudi najboljši tekmovalec dneva je bil Zahomčan, in sicer Florian Riefenthaler.
SK AICH/DOB
3 : 0 (-10, - 4, -11)
V prvem nizu so Dobljani pokazali, kaj znajo. Zelo močan servis, dvojni ali celo trojni blok, s tem so zmedli Gleisdorf. Time out pri stanju 7 : 3 Gleisdorfu ni pomagal. Prvi niz je izgubil s 15 : 10. Dober servis v drugem nizu in naši so povedli s 5 : 0. Uspešen napad, trije asi pri serviranju in drugi niz se je končal s 15 : 4.
Gleisdorf
Šele v tretjem nizu so se igralci Gleisdorfa otresli treme in začeli igrati. Pri stanju 6 : 5 so jih naši prehiteli. Sledila je dobra tekma, gledalci so videli zelo lepe poteze in tekmo so zmagali Dobljani. Končno lahko ugotovimo, da forma na papirju ne zadostuje za zmago.
Pogovor z igralcem Bojanom Mlakarjem:
Prvi trije napadi se ti niso posrečili?
Od začetka sem bil malo živčen. Po prvem nizu pa sem bil prepričan, da bomo zmagali.
Ste že dobro uigrani?
Vedno boljše nam gre. Vsak ve za pozicijo, igra v polju je postala opazno boljša.
Torej je v moštvu dobro vzdušje?
Da! Nismo le soigralci, temveč tudi dobri prijatelji. Po tekmi gremo vsi skupaj na pivo ali sok. Ob tem se še marsikaj pogovorimo. Zelo dobro se počutim.
KULTURNI KOTIČEK
Koroški kulturni dnevi v krizi
Zadnja leta se je pokazalo, da Koroški kulturni dnevi (KKD) postajajo neke vrste letna obvezna vaja, ne pa sestavni del širšega znanstveno-raziskoval-nega in izobraževalnega koncepta. Interes je močno usahnil: na začetku, od leta 1969 dalje, se je dnevov udeležilo po pribl. 200 obiskovalcev, zadnja leta pa zanimanja skorajda ni bilo več, število obiskovalcev pa se je gibalo med 30 in 40.
Res je, da so bila tedaj, ko so se „rodili“ KKD, izhodišča za takovrstne prireditve povsem drugačna: na Koroškem še ni bilo univerze, znanstvenih simpozijev je bilo malo in razen ljubljanske univerze ni bilo ustanov, ki bi se intenzivno ukvarjale z manjšinsko problematiko. Zato so KKD svojo privlačnost izražali z znanstveno-strokovnim pristopom k preučevanju manjšinske problematike tako rekoč za vse sloje znotraj manjšine. Udeleževali so se jih kmetje, delavci, nameščenci in prosvetni delavci s podeželja in bili so zadoščeni v prepričanju, da koroški Slovenci iščemo uveljavitev svojih narodnostnih teženj tudi na znanstvenoraziskovalni ravni.
S politično aktualizacijo manjšinske problematike v sedemdesetih letih (dvojezične table, demonstracije, preštevanje idr.) pa je raslo vsesplošno zanimanje za narodna vprašanja tudi na znanstvenoraziskovalni ravni v avstrijskem prostoru. Zgodovinarji, jezikoslovci, sociologi in ekonomisti iz Avstrije so začeli svoje raziskave posvečati tudi tej problematiki. Z zadoščenjem lahko ugotovimo, da število raziskovalcev, znanstvenikov in ustanov, ki se ukvarjajo z manjšinskim vprašanjem, še raste. V tem okviru pa so KKD izgubili tudi svoj prvotni pomen: medtem ko so v začetku utirali pot za objektivno razsikovanje številnih koroških problemov, so to dandanes opravili zadovo-
ljivo v toliko, da iste in podobne naloge v vse večji meri sprejemajo in opravljajo tudi drugi. Eden izmed njih je prav celovška univerza, zagotovo najpomembnejši znanstveno-raziskovalni in izobraževalni dejavnik na Koroškem.
Funkcija in pomen KKD sta se torej bistveno spremenila, in to koroškim Slovencem niti ne v škodo. Sicer je slišati tudi argumente, da mesto prireditev KKD (celovška univerza) in čas (božične počitnice) ne ustrezata, vendar to ni primarnega pomena, to so samo spremljajoči dejavniki, ki so navrgli še nekaj dodatnih organizacijskih problemov. Vprašanje je, kako je nove komunikacijske vezi na znanstvenem področju	mogoče
vključiti v širšo raziskovalno mrežo Koroške in preko te tudi v Slovenijo in v širši avstrijski prostor. In prav tako je vprašanje, kako zbuditi zanimanje za izobraževanje pri čim širših slojih na dvojezičnem ozemlju.
Eden izmed	možnih
načinov „posredovanja izobrazbe“ je, da se razisko-valec-znanstvenik in raziskovalna ustanova približata potencialnemu interesentu. Celovška univerza to poskuša z akcijo „Univerza na podeželje“. V tem se tudi za koroške Slovence odpira možnost sodelovanja s celovško univerzo, prav tako pa tudi za decentralizirano izobraževanje kot nadomestilo koroških kulturnih dnevov v prosvetnih društvih na podeželju. Zametek te zamisli že uresničujejo razni izobraževalni tedni (Rožanski izobraževalni teden, Globaški kulturni teden), ki pa bi jih kazalo razširiti in pripraviti na takem nivoju, da bi bili privlačni za najširše sloje in da bi ustrezali učinkovitosti izobraževalnih programov. Morda bomo vigredi prihodnje leto že lahko storili kaj primernega in podobnega.
Janko Malle
Slovenska gledališka premiera v Celovcu
Celovško mestno gledališče z novim intendantom Dietmarjem Pflegerlom je v svoj redni program sprejelo tudi slovenske gledališke dosežke. 15. januarja prihodnje leto bo v celovškem Felsentheater gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s premiero „SUSN“.
Avtor Herbert Achternbusch opisuje lik SUSN, ki župniku pove, zakaj je izstopila iz cerkve. To je študentka SUSN, ki skuša premagati seksualno bojazen, to je soproga pisatelja, ki se ji upira, da bi postala predmet njegovega pisanja, to ježenska-alkoho-lik, ki se ozira v svoje preteklo življenje, obremenjeno s ponižanjem in pomanjkanjem, in to je SUSN, ki skriva v sebi vse ženske usode in se odloči prenehati s takim življenjem.
Avtor Achternbusch v besedilu skuša prikazati biografijo ženske, ki beži iz zavozlane mreže ponižanja in izkoriščanja.
Premiera: petek, 15. januarja 1993, ob 20. uri; ponovitve: sobota, 16. 1. ob 20. uri, nedelja, 17. 1. ob 15. uri, ponedeljek, 18. 1. ob 20. uri.
Vse predstave bodo v dvorani Felsentheater. Vstopnice lahko prejmete pri Slovenski prosvetni zvezi ali pri celovškem Mestnem gledališču. Priporočamo čimprejšnjo rezervacijo, ker je število sedežev v Felsentheatru omejeno (ca. 90).
Šiman Wrulich - 85 let
7. grudna 1992 je slovensko prosvetno društvo Radiše v kulturni dom povabilo vrsto zaslužnih žena in mož ob priliki njihovih okroglih in polokro-glih jubilejev. Predsednik prosvetnega društva Tomaž Ogris se je vsakemu slavljencu posebej zahvalil za njegov prispevek k ohranitvi slovenske kulture na Radišah. Te zahvale so bile izrečene naslednjim osebam: Miciji Wrulich ob 55-let-nici, Rupiju Wrulichu-Culeh-narju ob njegovi 60-letnici, Tomažu Ogrisu-Kopajniku ob 70-letnici, Šimanu Ogrisu-Oblaku ob 75-letnici, Neži Thaler-Dolinanci ob njeni 80-letnici ter Veroniki in Šimanu Wrulichu-Culehnarjevima ob njuni 85-letnici.
Ob tej priliki so si navzoči jubilanti njihovi sorodniki in
društveniki ogledali video-film o Šimanu Wrulichu. Iz teh posnetkov je bilo natančno razvidno, koliko časa, truda in ljubezni je Šiman skozi vsa leta vlagal v delo za ohranitev slovenske besede na Radišah. Kot samouk je mnogo let uspešno vodil mešani in moški pevski zbor, poleg glasbene dejavnosti pa se je tudi z vso vnemo ukvarjal z gledališčem in vsako leto uprizarjal igre, ki so pritegnile gledalce ne samo z Radiš, temveč tudi iz bližnjih in daljnih krajev.
Pevci SPD Radiše so slavljencem zapeli nekaj pesmi in jim voščili še mnogo zdravih let.
Prijetna družabnost je trajala dolgo v moč.
N. Povše
Lev Detela prejel nagrado SIM
V	Ljubljani je posebna komisija podelila nagrade za prozo in poezijo, ki jih je z natečajem razpisala Slovenska izseljenska matica. Pogoji sodelovanja so bili razpisani v mesečniku Rodna gruda, književnega tekmovanja pa so se lahko udeležili slovenski pisci, ki žive v inozemstvu.
Prvo nagrado za kratko zgodbo „Preteklost, sanje, pajčevina“ je prejel na Dunaju živeči pisatelj Lev Detela.
Ostale nagrajenke in nagrajenci so : Irma Ožbalt, Kanada (proza „Sove“), Venčeslav Šprager, Nemčija (proza „Sončni žarek), Boštjan Dvorak, Nemčija (proza „Janez piše spis o šolskem sistemu“), Marija Hriberšek, Švedska (pesmi), Draga Gelt, Avstralija (pesmi) in Danijela Hliš, Tasmanija-Avstralija (pesmi).
Skupni advent
Pod tem geslom sta SPD Radiše in Pevski krožek Žre-lec/Sängerrunde Ebental priredila dvojezično adventno petje.
V	soboto, 12. grudna 92, so bili Radišani gostje Pevskega krožka Žrelec in so skupno z njim v Marijini cerkvi v Žrelcu oblikovali adventno srečanje. Na sporedu so bile pesmi, recitacije in adventna razmišljanja, ki so jih izvajali otroški zbor, mešani pevski zbor in Radiški fantje v slovenskem jeziku, nemški spored pa je podal Pevski krožek Žrelec.
Žrelski župnik je v svojem nagovoru v obeh jezikih poudaril, da je izredno vesel, ker je prišlo tudi v tej občini do vzpostavljanja mostov med sosedi različnih jezikov.
Udeležba v žrelski cerkvi je bila zadovoljiva. V nedeljo, 13. grudna, pa so enako srečanje izvedli v radiški farni cerkvi. Tu pa bi si prireditelji želeli nekoliko več obiskovalcev.
Morda pa je bil vzrok, da ni bilo večjega obiska, le hud mraz in ne odklanjanje drugače govorečega.
Po obeh prireditvah so sodelujoči še ob topli pijači prebijali led in skupaj še dolgo kramljali v prijetni druščini.
N. Povše
Prispevki nagrajenk in nagrajencev so objavljeni v Slovenskem koledarju za leto 1993, ki je pravkar izšel pri Slovenski izseljenski matici v Ljubljani, prejeli pa bodo tudi denarne nagrade.
Uredništvo Rodne grude in vodstvo Slovenske izseljenske matice je nagrado podelilo z namenom, da poživi slovensko književno ustvarjanje po svetu in da domovino opozori na dosežke literarnega ustvarjanja slovenskih izseljencev in zdomcev.
Gospodu Lenartu Užniku
s Kota v Selah za osebni praznik;
gospodu Albinu Pegrinu s
Šajde za osebni praznik; gospodu Ludviku Serei-nigu iz Srej pri Šentjakobu za osebni praznik;
Slovenski vestnik čestita!
za osebne praznike članoma društva upokojencev Šentjakob: Tomeju Muschetu iz Gorinčič in
Kristiju Schellandru; gospe Kristini Smole iz
Šentjakoba v Rožu za 78. rojstni dan;
gospe Štefki Maček iz Pliberka za 50. rojstni dan; gospe Regini Smrtnik iz Kort za 30. rojstni dan; gospe Štefaniji Elbe, Koš-nikovi mami za rojstni dan;
gospodu Tomeju Robleku
iz Borovnice v Selah za 50. rojstni dan;
gospe Fani Kulnik iz Kot-mare vasi za 95. rojstni dan;
gospe Reziki Pörtsch iz Škofič za rojstni dan; Janezu Wutteju-Lucu iz
Vesel za rojstni dan;
Prodajni likovni razstavi v Podjuni
Prostori slovenskih posojilnic so postali pravi likovni saloni. Skoraj vedno so v njih razstave naših likovnih umetnikov, s tem pa vodstva posojilnice v mnogočnem podpirajo njihovo delovanje.
V dvorani na novo urejene posojilnice v Sinči vasi razstavlja svoje slike študent arhitekture in ustvarjalec načrta za preureditev posojilnične stavbe Tomaž Hudi iz Nonče vasi.
V Posojinici-Bank Pliberk pa je razstava glinenih izdelkov umetnice Nežke Novak iz Bele pri Železni Kapli.
Obe razstavi bosta na ogled še do konca teta, razstavljeni eksponati pa so tudi naprodaj.
HOCH-TIEFBAU-BAUSTOFFE
GRADBENO PODJETJE
Bistrica v Rožu,
Ü? 0 42 28 / 22 26	Franz Begusch Ges.m.b.H.
Celovec, Wiegelegasse 20, @ 0 46 3 / 22 7 70
želi vsem naročnikom in poslovnim prijateljem prijetne božične praznike ter us pesno novo leto
Dr. Franci Serajnik
odvetnik
Wiesbadener Straße 3, Celovec tel. 046 3/516 330-fax 51 43 24
Ure kmalu tudi v Zadrugi Šentjakob v R. (ob petkih popoldne)
Želim Vam vesele praznike in srečno novo leto
Vesele božične praznike in srečno novo leto
/\_ ALPETOUR
■
Spedition - Transport-Ges.m.b.H. Špedicijsko-transportna družba z o. j.
A-9150 Bleiburg /Pliberk
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
raiK
EXPORT - IMPORT
Konus, proizvodna in trgovska dejavnost, Pliberk Konus, Produktions- und Handelsgesellschaft, Bleiburg
A-9150 BLEIBURG, Völkermarkterstr. 11 S(0 4235) 36 50
<m>
POHIŠTVO PO
Proizvajamo:	Opremljamo:
spalnice	lokale
kuhinje	hotele
otroške sobe	restavracije
predsobe
HOLZINDUSTRIE MÖBELERZEUGUNG GmbH & Co KG LESNA INDUSTRIJA
9133 Žitara vas 42, Tel. 0 42 37 / 25 25-0
Priporočamo vam tudi obisk v naši blagovnici
IPH CENTER v Ljubljani na Dunajski 22
MEF;
[|
VRHUNSKA
KVALITETA
VRSTAH

CARMPEX (*)
EXPORT
IMPORT
TRANSIT
GESELLSCHAFT
M.B.H.
9020 Klagenfurt/Celovec, Sonnengasse 13 • Tel. (0 46 3) 46 8 01/0-5
Našim poslovnim prijateljem želimo
vesele praznike in uspeha polno leto 1993!
____________________J______________________________
Vesel božic in srečno novo leto 1993
S želi y
šolska skupnost
Zvezne gimnazije
in
Zvezne realne gimnazije za Slovence
"Kipjjtfštvo
WEISS
vesel božič
I bc
in srečno novo leto
Spitalgasse 12 ' tl&ŽO Felovec 0 463 /5137^2.
ŠtSlMM
fitPl •
m sodelavci
vam želijo
vesele praznike
tn uspesno
♦ ❖ * ♦ ❖ #
novo leto.

u


■M
•...
RUTAR
DOBRLA VAS BELJAK - ŠENTVID
CENTER



Vsem slovenskim rojakom tu in onstran meje, želi vesele praznike ter srečno novo leto
Dr.
Miran Zwitter
ODVETNIK
9020 Celovec Tei. 0463/50540
KÄRNTNE LAND-EI
Handelsgesellschaft m. b. H.
Trgovska družba z o. j.


s J

A-9020 Klagenfurt/Celovec, Brennereistraße 29
telefon 0 46 3 / 30 12 00 • fax 0 46 3 / 30 12 00-5 mobiltel. 0 66 3/48 0 57 • telex 0 46 3 / 422 897
Vesel božič inv snečno le+o i993l
Gostišče
Pension
WUTTE
Vesele ob Zablatniškem jezeru
Želi vesele praznike	^ .(«
in srečno novo leto ter se priporoča za vse gostinske usluge Äl1 1Ä
Tr90vina z okni in kmetijskimi stroji
KRIVOGRAD
Šmihel pri Pliberku
tel. 0 42 35/2537	^5*
»\*\0
v" \eV>
A-9020 KLAGENFURT CELOVEC lINSENGASSfc 59 TEL. 0 463 / 55 2 65-0 FAX 0 463 / 550 595

"PVije+nve pHcvznvike inv

TOVARNA
ELAN ski
FOmitz-Bmca
HOLZBAU GASSER
9072 LUDMANNSDORF / BILČ0VS
Telefon 0 42 28 / 22 19 ■ Fax 0 42 28 / 27 50
Želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem prijetne božične praznike in uspešno novo leto
Wir wünschen allen unseren Kunden und Freunden ein besinnliches Weihnachtsfest und ein erfolgreiches neues Jahr
Poldrugo leto samostojnosti
„Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dam.“ S tem stavkom je svoj slavnostni govor na Trgu republike v Ljubljani zaključil predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan na veličastni proslavi osamosvojitve Slovenije 26. junija leta 91. Bilo je pozno zvečer, ljubljanski največji trg so napolnili državljani, pelo se je in vihrale so zastave, nove slovenske z grbom Triglava, rakete so švigale v zrak, s stolpnice je padal ognjeni slap. Še ob desetih zvečer je termometer na Iskrini stolpnici kazal 28 stopinj. Bilo je zatohlo vroče, ljudstvo pa je praznovalo.
Le nekaj ur pozneje, proti jutru 27. julija, je Ljubljana spremenila podobo. Policija in teritorialna obramba je na ceste namestila barikade iz avto-
busov, tovornih vozil, španskih jezdevcev. Iz vrhniške kasarne so krenili tanki jugoslovanske vojske in se usmerili proti letališču Brnik, iz vseh obmejnih kasarn so se proti mejnim prehodom pomikale kolone vojakov. Vojna, zasedba slovenskih mejnih preho-
Padle so prve žrtve
dov, obramba jugoslovanskih severnih in zahodnih meja. Menda pred zunanjimi sovražniki. Tako so bili vsaj obveščeni vojaki. To je bil prvi dan slovenske samostojnosti in takih dni je bilo na srečo samo deset.
Predle so prve žrtve, sestreljen je bil helikopter JLA nad Ljubljano, drugi pri Trzinu, ob mejnih prehodih so se vneli spopadi, teritorialna obramba je zaustavljala vojaške kolone in jih obkoljevala. Prebivalstvo je sodelovalo, enotnost in odločenost ubraniti samostojnost je bila na najvišji stopnji.
7. julija je slovenski politični vrh na Brionih ob prisotnosti Van de Broeka, Poosa in Pin-heira, trojke ministrstvo Evropske skupnosti, podpisalo Brionsko deklaracijo, vojna je bila ustavljena, Slovenija pa je pristala na trimesečni moratorij osamosvojitvenih postopkov. Predsednik Kučan je moral podpis razložiti poslancem v slovenski skupščini. Ti so ga z veliko večino potrdili, le enajst jastrebov bi se raje še naprej teplo.
Slovenija je imela tri dobrodošle mesece časa za živahno diplomatsko mednarodno dejavnost in za prilagoditev notranjih, predvsem gospodarskih, načrtov za nove razmere.
Na seji jugoslovanskega predsedstva, na katerem je sodeloval tudi slovenski predstavnik dr. Janez Drnovšek, je bil 18. julija sprejet sklep, da se bo jugoslovanska vojska umaknila iz Slovenije. To je bil največji dogodek za Slovenijo, JLA pa je vojsko in tehniko potrebovala za obračun s Hrvaško. Slovenska diploma-
Slovo med nekdanjimi vojaki pod isto zvezdo
cija pod vodstvom zunajega ministra dr. Dimitrija Rupla je čas moratorija dobro izkoristila in uspela za podporo slovenske samostojnosti pridobiti večino evropskih držav, vlada pa je zaspala na gospodarskem področju in že v avgustu so se pojavile resne kritike in celo zahteve po odstopu premiera Lojzeta Peterleta.
Po treh mesecih je 8. oktobra Slovenija doživela novo rojstvo. Nadaljevala je z osamosvajanjem, kot prvi ukrep pa je izdala svoj denar, takrat še tolarske bone, in tako zavarovala svoje gospodarstvo pred emisijami tiskanih dinarjev.
Politično gledanje Evrope na Jugoslavijo se je začelo spreminjati v prid samostojnosti njenih republik. Zadnja skupina jugoslovanske vojske je 26. oktobra zapustila koprsko luko, slovenska skupščina pa je leto dni po referendumu o samostojnosti, 23. decembra, po mučnih debatah sprejela novo ustavo, izkaznico demokratične Slovenije.
Vladajoča koalicija Demos se je začela hkrati. Pri tem so imeli odločilno vlogo demokrati (Rupel, Bavčar, Kacin, Bučar) in v decembru 1991.leta je Demos razpadel. Stranke so začele mrzlično iskati novega mandatarja ob postopku konstruktivne nezaupnice Peterletovi vladi. V ta čas sodi tudi 15. januar 1992 in mednarodno priznanje Slovenije, kar je bilo nedvomno velik uspeh slovenske diplomacije.
Prvi poskus zamenjave vlade 19. februarja je spodletel. Kandidat za novega premiera Marko Voljč, tedaj visoki fun-cionar Svetovne banke, je zbral šest glasov premalo, liberalec Vitomir Gros je v skupščini delil banane, Danijel Starman pa je z balkona nasprotnikom kazal osle. V ostri polarizaciji Peterletovih pristašev in njegovih nasprotnikov je skupščina 8. aprila spet glasovala o nezaupnici. Tudi Igorju Bavčarju, kandidatu štirih strank plus ene, ni uspelo. Za 23 glasov je bil prekratek.
Samo štirinajst dni pozneje, 22. aprila, je na ponovnem glasovanju to uspelo Janezu Drnovšku; od 208 prisotnih poslancev jih je zanj glasovalo 126.
Z novo vlado se je začelo slovensko obodbje gospodarske stabilizacije, zadrževanja inflacije, postopnega zaustavljanja padanja proizvodnje, utrjevanja slovenskega tolarja.
Zelo pomembna datuma v kroniki mlade slovenske države pa sta seveda tudi 7. april, datum priznanja ZDA, s čemer so se dokončno odrekle vztrajanju na nedeljivosti nekdanje Jugoslavije, in 22. maj, ko je bila Slovenija kot 176. članica sprejeta v Organizacijo združenih narodov.
O zaslugah slovenske politike in politikov je težko soditi, zagotovo pa velja verjeti slovenskim volilcem in njihovi izraženi volji na nedavnih volitvah.
Jože Rovšek
Predsednik vlade do aprila 92, Lojze Peterle
Marku Voljču ni uspelo...
... Igorju Bavčarju tudi ne...
...pač pa Janezu Drnovšku
Prof. Larcher, Sie sind neben Gstettner und Sturm Proponent einer Initiative, die in A ussicht gestellt hat, eine interethnisch verfaßte Gesellschaft zu gründen. Welche Bedeutung und welche Funktion könnte eine solche Gesellschaft haben?
Die hätte zum Beispiel die wichtige Aufgabe, den Kampf gegen die Angst vor den Fremden, den Kampf gegen die Abwehr vor allem, was anders spricht, anders denkt, zu verringern. Wenn es möglich ist, aus dem Eck des Rassismus, aus dem Eck des Ethnozentrismus und des Ethnowahns auszubrechen, dann muß es tolle, faszinierende Programme geben, die für junge Menschen und überhaupt für jeden, der sich für Kultur interessiert, Perspektiven bieten für ein spannendes und aktivierendes kulturelles Leben.
Für mich ist z.B. die kooperative Alpha und Beta in Südti-rol ein faszinierendes Projekt: die bemüht sich, in allem was sie tut. möglichst interethnisch zu sein, jedes Fest, jede Veranstaltung, jedes Theaterstück, jeder Lehrgang, den sie plant, ist prinzipiell mindestens zweisprachig besetzt, so daß man lernt, seinen Alltag zu teilen. Im Leben, in der Arbeit, auch sogar im Privaten. Die haben ein Modell namens Tandem mitentwickelt, das auch schon in Deutschland und Spanien praktiziert wird, wo man sich sehr intensiv und gründlich kennenlernt und wo man wirklich leichter über diesen Schatten der ethnischen Trennung springt, wo einer jeweils dem anderen seine Sprache schenkt, sodaß am Ende beide die Sprache getauscht haben.
Aber ist dies nicht in Anbetracht der Tatsache, daß eigentlich der Ethnoexklusivis-mus im Ansteigen eine Initiative gibt, eine Ethnokammer als Vertretungskammer zu installieren, daß wir den Ethnoex-klusivismus in anderen Bereich Ost- und Südeuropas haben und Fremdenhaß im Westen. Glauben Sie nicht, daß das ein bißchen visionär klingt und nicht der heutigen Wirklichkeit entspricht?
Nein, ich glaube das eigentlich nicht. Es klingt vielleicht jetzt visonär, weil es bei uns noch zu wenig Beispiele gibt. Dort wo es solche Projekte gibt, funktionieren sie eigentlich recht gut und sind attraktiv.
Was mir aber wichtig vorkommt ist, daß jene Gruppen, die sich darauf einlassen, die in dieser Kulturarbeit mittun, aus der Bändertanzecke und Schuhplattlecke herauskommen und daß sie versuchen, in Projekten neue Kulturarbeit zu machen. Das geht auf Kosten der Folklore, aber das finde ich an sich gar nicht so schlecht, weil Folklore sehr wohl und sehr sinnentleert ist.
Wenn wir Sie jetzt richtig verstanden haben, gehen Sie von der Überzeugung aus, daß man eine Politik entwickeln muß für den Raum. D.h. die Überwindung des Volkstums-
Der Walzertakt der multiku
Der Obmann des Zentralverbandes slowenischer Organisationen Dr. Marjan Sturm, Univ. Prof. Dr. Peter Gstettner und Univ. Prof. Dr. Dietmar Larcher haben angekündigt, zu Beginn des Jahres 1993 eine interethnisch zusammengesetzte Organisation zu gründen, die eine neue Form des Zusammenlebens entwickeln und praktizieren will. Mit Dr. Gstettner und Dr. Larcher führten wir darüber folgendes Gespräch.
grabenkampfes in Kärnten und in Wirklichkeit eine breitere Sichweise durchaus unter Einschluß des Raumes, sagen wir Alpen-Adria?
Ja, das scheint mir ganz wichtig. Ich glaube, damit man da überhaupt ein bißchen aus der Verkrampfung herauskommt, in der doch recht viele noch drinnen stecken in diesem Land, ist es notwendig, grenzüberschreitend zu handeln, grenzüberschreitend solche Arbeiten zu organisieren.
Ich würde endlich einmal Weggehen vom diesen heillosen Gegensatz, da sind die Deutschen und da sind die Slowenen. Das ist tödlich auf die Dauer, wenn man sich in diesem schwarz-weiß Gegensatz gegenübersteht, einmal sind die einen die Guten und die anderen die Bösen oder umgekehrt.
Wichtig ist, daß man zumin-destens eine dritte Gruppe, nämlich die Friulaner, die Ita-
liener miteinbezieht. Dann erst wird die ganze Sache spannend. Denn dann kommt man heraus aus diesen alten Konfrontationen und man kann in einem Dreiecksverhältnis probieren, neue Lebensformen zu entwickeln. Und das Dreieck hätte die Chancen, die Erstar-
I—JT —
Mit den Sprachen umgehen lernen, umgehen können, das wäre eine tolle zukunftsweisende Geschichte. Dahin geht ja auch die internationale Entwicklung,...
I------CC—I
rungen und die Verkrampfungen ein bißchen zu lösen. Es könnte jede Gruppe was ein-bringen. Drei ist sicher viel viel besser als zwei und zwar nicht nur ein Drittel besser, sondern es ist zehnmal besser als zwei, denn da gibt es den David-Go-
liath-Kampf nicht mehr und andere Narreteien nicht mehr, die man in diesem Land seit 200 Jahren immer wieder in der gleichen Form durchspielt. Zu dritt, da gibt es immer neue Geschichten.
Der Zentralverhand hat einen Beschluß gefaßt: wenn es zu Gründung einer solchen Gesellschaft kommt, ist er bereit, sich umfassend zu unterstützen. Wenn die Gesellschaft es will, könnte sie auch Teilorganisation bei beidseitiger Wahrung ihrer Autonomie werden. Der ZSO versucht hier eine Plattform zu entwik-keln, wo es auch in ethnischen, in Volkstumfragen zu einer Zusammenarbeit kommen soll mit der Mehrheitsbevölkerung, mit Deutschsprachigen in diesem Land. Man muß dazu sagen, daß diese These jenen, die den Ethnoexklusivis-mus vertreten, sehr umstritten ist. Halten Sie so ein Konzept für zukunftweisend, oder ist dieser Konzept auch gefährlich, könnte es unter Umständen auch assimilierend wirken?
Das Konzept ist ein bißchen ambivalent. Es muß von vornherein gelingen, das Ganze grenzüberschreitend zu machen. Wenn man nicht von vornherein klar macht, daß die Sprachen wichtig sind, und daß die Dreisprachigkeit nicht nur das Einstandsgeschenk der kleinen Gruppen ist, sondern daß das jeden trifft, der da drinn ist, daß er sich mit den drei Sprachen befassen muß, dann ist es positiv, dann ist es gut, toll, dann entsteht nämlich nicht nur eine Kultur der Gemeinsamkeit im Bereich von Einstellungen, im Bereich von kuturellen Erfahrungen, sondern dann entsteht eine Kultur der sprachlichen Gemeinsamkeit, der Mehrsprachigkeit und das ist sicher besser als bloß dieses Lernen der Zweitsprache. Mit den Sprachen locker umgehen lernen, umgehen können, das wäre eine tolle zukunftsweisende Geschichte. Dahin geht ja auch die internationale Entwicklung, einerseits die großen Sprachen, Englisch, Spanisch, Deutsch und andererseits die Förderung der Nachbar-schaftssprachen. Dies wird sicher auch 1995 ein ganz wichtiger Programmpunkt der EG sein. Vorauszuhandeln, probehandeln, schon einen Schritt voraus sein, das ist interessant, politisch interessant und vor allem individuell faszinierend.
Genau das wäre eine Politik, die auch für den Bauch schön ist, wenn man wirklich souverän wird im Bereich der Sprache und sich nicht einsperrt in den ethnonationalen Sprachfä-higkeit. Das ist auch für die Mehrheit attraktiv und da hätte die Minderheit, wenn ich diese alte Terminologie schon benütze, schon eine wichtige Rolle. Nicht nur, daß sie die Mehrheit verführt, sondern daß sie wirklich die Mehrheit bei der Hand nimmt und ihr hilft beim Mehrsprachigwerden. Das würde ich mir sehr wünschen. Weg von den ethnischen Treueschwüren, hin zum Walzertakt der multikulturellen Mehrsprachigkeit!
Das setzt aber auch voraus, daß auch die Minderheit kompetent mehrsprachig wird. Es gibt ja auch unter der Mehrheit Leute, die die eigene Sprache aufgrund der schulischen Situationen nicht gut beherrschen, die deutsche Sprache auch nicht, aber trotzdem sehr selbstgefälig sind, sich damit zufrieden geben. Auch die Minderheit muß hier ambitionierter werden.
Bloß in irgendeiner Weise mit der slowenischen Sprache vertraut zu sein, das ist zu wenig. Unter Umständen kann eine solche Zweisprachigkeit verhängnisvoll sein, wenn sie wirklich zu einer totalen Fixierung wird, nach dem Motto: Das ist das Meine und das ist das Fremde; ich kenne das andere zwar auch, aber ich liebe nur das meine. Locker wird man erst, sprachlichen Walzer tanzen lernt man wirklich erst, wenn man mehrsprachig ist.
Mehrsprachigkeit setzt aber doch eines voraus: die Überwindung des Minderheiten-Mehrheitenstatus.
Ja. Genau da möchte ich zustimmen, darum ärgert mich ja selber schon die ganze Zeit, daß ich mich in der Terminologie Minderheit Mehrheit aufhalte. Ich glaube es ist besser, daß man in solchen Kategorien denkt, die Verführung zur Mehrsprachigkeit erleichtern.
Der Homo Alpen-Adriati-cus, ist das eine Perspektive?
Das klingt ganz witzig. Ich habe nicht darüber nachgedacht, wie der ausschauen müßte, sicher etwas vitaler als der Ötzi. Ich stelle mir unter einem HQmo Alpen-Adriati-cus einen Typ vor, der das wiederbelebt, was eigentlich früher in der Gegend an der Tagesordnung gewesen ist, wenn man den alten Bereich glaubt, nämlich die kulturelle Selbstverständlichkeit, daß man sich in den Sprachen der Nachbarn unterhalten konnte, daß Mehrsprachigkeit eine kulturelle Selbstverständlichkeit war. Man muß 200 Jahre des nationalne Ethnowahns überspringen.
Danke für das Gespräch.
llturellen Mehrsprachigkeit
Prof. Gstettner, Sie zählen auch zu den Initiatoren, zu den Proponenten für die Gründung einer Vinzenz-Rizzi-Gesellschaft als einer interethnischen Organisation in Kärnten. Was hat sie dazu bewogen? Was sind Ihre Motive, bei der Gründung einer solchen Organisation mitzutun?
Die Vinzenz-Rizzi-Gesell-schaft soll an eine gute alte Kärntner Tradition anschließen. Zu Zeiten von Rizzi hat man sicher noch nicht von Interkulturalität oder von multikultureller Gesellschaft gesprochen, aber es war schon damals seine Idee, die Zweisprachigkeit oder die Mehrsprachigkeit in dieser Region zu fördern. Er war ja selbst ein Repräsentant dieser Mehrsprachigkeit und dieser Kontakte zwischen slowenischer und deutschsprachiger Volksgruppe. Er ist ja deshalb auch von den Deutschnationalen heftig attackiert worden. Die Idee des Zentralverbandes, diese Tradition aufzugreifen und eine Vinzenz-Rizzi-Gesellschaft zu gründen, finde ich ausgezeichnet, denn man könnte damit ein deutliches Signal gegen den herrschenden nationalistischen Trend setzen. Es ist ja heute so, daß in ganz Europa, aber auch in Österreich und speziell in Kärnten, der Nationalismus, d. h. also die Abgrenzung von Volksgruppen nach sprachlichen oder nationalen Gesichtspunkten, um sich greift, daß die Isolation und die Absonderung zunimmt, daß in vielen Ländern die Gefahr besteht, daß die Gesellschaft den nationalen Grenzen entsprechend auseinanderbricht.
Hier versucht die Vinzenz-Rizzi-Gesellschaft Leute zu organisieren und um sich zu scharen, die nach einem Modell des friedlichen, interkulturellen Zusammenlebens Vorstellungen für Kärnten und Österreich entwickelte, wie nach diesen Prinzipien des Zusammenlebens die Gesellschaft integrativ, nach solidarischen und gemeinschaftlichen Prinzipien, organisiert werden könnte.
Es gib innerhalb der Minderheiten in Österreich eine sehr kontroversielle Diskussion und eine These lautet dahingehend, dall eigentlich Integration der Minderheit in die Mehrheitsgesellschaft immer einhergeht mit Assimilation und Germanisierung und dall es daher notwendig ist, ethnische Identitäten zu stärken. Was halten Sie von diesen Thesen?
Ich denke, man kann aus der Geschichte von Minderheiten in Europa ganz klar ablesen, daß die Organisation von Minderheiten nach eigenen, nationalen oder ethnischen Gesichtspunkten in die Isolation führt, in die Abkapselung. Ich denke, daß eine
Abkapselung eine ganz schlechte Voraussetzung für die Bewahrung von ethnischer Identität ist, denn die Abkapselung führt dazu, daß die Minderheit sich von der gesellschaftlichen Entwik-klung abkoppelt, und das widerspricht den Erfahrungen, daß jede Minderheit auf Toleranz, Verständnis und Entgegenkommen der Mehrheit angewiesen ist. Wenn man heute in Europa
anderen Seite gibt es eine starke Tendenz der Ausländerfeindlichkeit, des Fremdenhasses, und es gibt die akute Gefahr, daß diese Entwicklung auch in eine Minderheitenfeindlichkeit umschlägt, die letztlich auch autochthone Minderheiten treffen wird. Deshalb ist es keine zukunftsträchtige Entwicklung, wenn sich Minderheiten in einer tendenziell fremdenfeindlichen und min-
diese Entwicklung beobachtet, kann man sehen, daß es um diese Toleranz nicht gut bestellt ist. Ich halte es für ganz verfehlt, wenn Minderheiten Minderheitenpolitik isoliert von den sicsamtgesell-
n
Ethnische Identität ist ja nur ein moderner Begriff, mit dem die alte Frage nach der völkischen oder volkli-chen Herkunft und Abstammung neu formuliert wird.
u
schaftlichen Entwicklungen machen, die heute doch auf der einen Seite stark auf eine integrative, mehrsprachige, interkulturelle Gesellschaft setzen, und bei dieser Entwicklung müssen die Minderheiten mit dabei sein. Auf der
derheitenfeindlichen Zeit selbst isolieren und abkapseln, und damit eigentlich für Fremdenfeindlichkeit und Minderheitenfeindlichkeit die Zielscheibe abgeben. Dem kann eine Minderheitenpolitik nur Vorbeugen, wenn sie sich offen den Anforderungen einer multikulturellen Gesellschaft stellt, wenn sie selbst diese Prinzipien verwirklicht, umsetzt und diese Anforderungen der Mehrsprachigkeit und der Interkulturalität auch an die Mehrheit stellt. Und das kann sie glaubwürdig nur dann tun, wenn sie sie selbst auch verwirklicht.
Aber die entscheidende Frage, die heute überall diskutiert wird, ist die Frage der DcHnition der Identität.
Also diese Diskussion, die innerhalb der Volksgruppe dazu führt, wer gehört noch dazu, wer gehört nicht mehr dazu, wer ist schon „Verräter“, mit einem Wort die Frage des Bekenntnisprinzi-pes, des Bekenntniszwanges.
Im Grunde führt das Beharren auf eine Abgrenzung nach ethnischer Identiät in eine Sackgasse. Ethnische Identiät ist ja nur ein moderner Begriff, mit dem die alte Frage nach der völkischen oder volklichen Herkunft und Abstammung neu formuliert wird. Und wenn man dieser alten Frage nachgeht, kommt man entweder zu einem ideologischen Konstrukt, zu einem mythischen Begriff von Abstammung und Herkunft, oder, was aber auch sehr veraltert ist, zu einem biologischen Begriff von Abstammung. Der mythologische Begriff wäre also Rückführung auf eine Herkunft, die an einen bestimmten Mutterboden gebunden ist und die biologische Rückführung endet irgendwo in der blut-und erbtheoretischen Abstammung. Das heißt also, die Frage führt eigentlich zu alten, überholten Abstammungskonzepten. Wenn in der heutigen modernen Gesellschaft das Bedürfnis nach Identität, nach Selbstvergewisserung besteht, dann kann man in der heutigen komplizierten, verflochtenen Gesellschaft wahrscheinlich nicht auf diese einfache Weise in der Abstammung seine Identität finden, sondern man muß sich sozial als gesellschaftliches Wesen in dieser Gesellschaft vergewissern, d.h. man kommt selbstverständlich zu multiplen Identitäten, d.h. zur Vorstellung, daß die eigene Existenz in einem komplizierten sozialen Netz aufgehoben sein muß.
Dessen muß man sich vergewissern. Dieses Netz kann in der Region verankert sein, in einer sozialen Gruppe, es kann aber diese Identität auch auf mehreren Ebenen gleichzeitig gefunden werden.
In der aktuellen Kärntner Diskussion, auch innerhalb der Minderheit, kann man
feststellen, daß es hier auch Tendenzen des Populismus gibt, Versuche, die Volkstumsidentität sehr plakativ und einfach darzustellen, wo nichts mehr hinterfragt wird. Bisher war es so, daß Minderheiten aufgrund der Tatsache, daß sie unterdrückt worden sind, besonderssensibel waren für gesellschaftliche Zusammenhänge und gesellschaftliche Hintergründe. Hier aber gibt es die Tendenz zum Populismus. Kann so ein Muster erfolgreich sein?
Ich glaube, das sind Rückzugsgefechte, die sich vor dem Hintergrund des Versuchs Bewahrung einer geschlossenen, traditionellen Minderheitengesellschaft vollziehen. Ich glaube, daß wir auch in Kärnten und in Österreich erst am Anfang dieses Prozesses der zunehmenden multikulturellen Entwicklung und Verflechtung stehen. Die Wanderungsbewegungen, die Migrationsströme, werden sich in Zukunft überhaupt nicht aufhalten lassen und auch durch eine noch so harte und restriktive Einwanderungspolitik wird es künftig überall in Europa zu einer rasanten Entwicklung in Richtung Zusammenleben von Gruppen verschiedener ethnischer Herkunft, verschiedener Religion, verschiedener Sprachen kommen. Es wird einfach eine Herausforderung an alle Gesellschaftsmitglieder der Zukunft sein, daß sie mit dieser Buntheit kreativ, friedlich und konstruktiv umgehen. Der Versuch ethnische Identität oder einen Minderheitennationalismus im Wege eines populistischen Konzepts durchzusetzen, führt vielleicht ganz kurzfristig zu Popularität, vielleicht auch zu kleinen Stimmen gewinnen, aber schon mittelfristig führt dies sicher zu keiner Verbesserung des Klimas, sondern zu einem Auseinanderfallen der Gesellschaft in verschiedene ethnische Einheiten und Partikeln.
Danke für das Gespräch!
Slowenischkurse beim BEI
Das Berufsförderungsinstitut organisiert im Jänner wieder Slowenischkurse für Anfänger. Die Kurse sind in erster Linie für Arbeitslose und Arbeitssuchende, die mit dem Erlernen der slowenischen Sprache bessere Berufschancen haben, bestimmt. Interes-sant sind sie auch für Frauen, die einen Wiedereinstieg ins Berufsleben anstreben und vielleicht einige Jahre wegen der Kinder zu Hause geblieben sind.
Der Anfängerkurs beginnt am 11. Jänner und dauert 10 Wochen, anschließend findet ein Fortsetzungskurs statt. Für alleinstehende Mütter mit Kleinkindern ist auch eine finanzielle Unterstützung
für die Kinderbetreuung vorgesehen. Während der Dauer des Kurses bekommen die Teilnehmer eine Unterstützung wie die Arbeitslosen.
Die Slowenischkurse beim BFI sind äußerst intensiv und schon nach dem ersten Kurs haben die Teilnehmer solide Kenntnisse für den Alltagsgebrauch, wobei besonderes Augenmerk auf die Kommunikation im Parteienverkehr gerichtet ist.
Interessenten/Innen sollen sich bei ihrem Betreuer am Arbeitsamt melden, wo sie weitere Informationen erhalten werden.
Machen sie Ihre Mitbürger auf diese Möglichkeit aufmerksam!
Znate ljubiti same sebe?
Že v svetem pismu je zapisano: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Medtem ko prvi del stavka kaj radi ponavljamo, pa na drugega največkrat pozabimo. Kakšen odnos imate torej do sebe? Živite v harmoniji same s seboj? Se počutite dobro v vašem telesu ali pa ga imate za nekaj tujega, vidite na njem le tisto, kar je pomanjkljivega? Kakor namreč izhajate same s seboj, takšen je tudi vaš odnos do drugih.
Tudi vi iščete na sebi le slabosti in pomanjkljivosti, namesto da bi v ospredje postavljale lepo in dobro? Psihologi so že zdavnaj spoznali, daje en izmed največjih problemov ženske ta. da se preveč vrti okrog svojih napak - to velja za fizične pomanjkljivosti, pa tudi za karakterne lastnosti - namesto da bi izpostavila pozitivne strani svoje osebnosti.
Se vaše misli sučejo okrog dolgega nosu, tako da več ne vidite svojih lepih oči in ustnic? So vaš problem predebele noge in se zato ne morete veseliti vašega ljubkega obraza? Vam misli splavajo vedno spet k najnovejšim dietam, ki jih hočete preizkusiti, da bi se znebile tistih nekaj kilogramov, kijih tehtnica kaže preveč, pri tem pa zanemarjate vaše lepe lase?
Nezadovoljstvo je vrisano v obraz
Pri vsem tem pa je najbolj usodno to, da se nezadovoljstvo s tem ali onim delom telesa kaj hitro pokaže na vašem obrazu, prav tam namreč, kjer imate morda vaše »plus-točke«.
Lahko bi se vprašali, od kod prihaja to nezadovoljstvo z nami, ta kritičen pogled v ogledalo, ki ga poznajo tudi znane lepotice? Kje ima korenine ta tipični ženski problem, ki sem ga opisala? Praksa namreč kaže, da so moški veliko manj kritični do sebe: Velik trebuh je zanimiv, pleša je seksi, očala jim dajejo videz učenosti in ne vem kaj še vse. Za vsako svojo slabost imajo pri roki pozitivno razlago, s
zgodnjem otroštvu smo se prilagajale staršem in drugim vzgojiteljem ali vzgojiteljicam, pozneje morda prijatelju, zdaj možu. Nekatere izmed nas so v zadnjih letih morda celo pozabile, kdo da so.
Poskusite najti sebe in svojo osebnost
Je tudi vas že potrla sodba moškega, prijatelja ali celo prijateljice? Na primer tale: Kupile ste si novo obleko, ki vam je zares všeč in v kateri ste se na mah počutile dobro, pa vam nekdo reče: »Ta barva pa se ti sploh ne prilega!«, ali kaj po-
je vaš pogled v »ogledalo« kritičen?
Ste zadovoljne same s seboj?
tem pa se je razbremenijo. Marsikatero žensko pa enake »napake« vodijo v pravo življensko krizo.
Traume smo prinesle iz otroštva
Že v zgodnjih otroških letih so starši, prijatelji in tako imenovana družba tej ali oni izmed nas prizadeli globoke träume: V patriarhalni družbi se je še pred nekaj leti (ponekod še danes) družina bolj kot rojstva deklice veselila rojstva fantka; v prvih letih smo bile vzgajane takole: pri ženski šteje lepota več kot znanje, pri moškem pa obratno: in še danes smo odgovorne za harmonijo v družini, nihče pa nas ne vpraša, ali živimo v harmoniji same s seboj. Tudi »tipični« ženski poklici so še vedno posvečeni lepoti: frizerka, kozmetičarka, šivilja ipd.
V otroških letih smo se naučile igrati ljubke deklice, iz te vloge pa so izpadale tiste, ki so raje plezale po drevesih, nosile hlače ipd. Vzgoja, ki nam je vcepljala to »žensko vlogo«, nas je hkrati prikrajšala za marsikateri delček sebe! Dobro se še spominjam tele bridke izkušnje: Ko sem se, šolarka, naučila žvižgati in bila na to vsa ponosna, mi je babica dejala: »Deklice ne žvižgajo, to se ne spodobi!«
Zagotovo ste tudi ve v svojem življenju slišale takšna in podobna navodila, ki vas še danes spremljajo skozi življenje. V
dobnega. Na mah se razblini vaše veselje nad novo obleko in za daljši čas bo po vsej verjetnosti obvisela kar v omari.
Morale bi biti precej samoza-
vestne, da vas takšna izjava ne bi prizadela in da ne bi vplivala na vaše zadržanje. A od kod jemati samozavest, ko pa smo vse življenje slišale (ali pa brale v modnih revijah) le, da smo predebele, da imamo pretanke lase, preveč zavihan nos in kaj še vse!
Pred nami so božični prazniki, žal so tudi ti največkrat kar prenabiti s stresom. Morda pa se vam bo letos kljub temu posrečilo, da si vzamete kakšno prosto urico tudi zase in da skušate prisluhniti vase - morda boste tako le našle pot do svojih korenin, odgovor na vprašanja kot so: Kakšen tip ženske sem, kaj mi je v življenju pomembno, kaj hočem doseči, v kakšni obleki se sama počutim najbolje, neglede na to, kaj pravijo drugi, kje se preveč prilagajam možu, otrokom ali pa kakšni drugi osebi, tako da nisem več »jaz«, kaj je pozitivnega na meni, kaj bi lahko bolj poudarila in katere so tiste točke, ki jih bom morala sprejeti - četudi mi niso všeč -, ker so pač del mene in moje osebnosti?
Velik korak v pravo smer boste storile tedaj, ko se vam bo posrečilo, da pred ogledalom poveste svoji podobi v njem tole: »V redu ženska sem, lähko sem zadovoljna s seboj!«
Ko boste našle tak sproščen odnos do sebe, boste tudi vaši okolici posredovale vtis uravnovešene osebnosti. In še nekaj: Ko se boste same sprejele takšno kot ste, se bo izboljšal tudi vaš odnos do drugih. Psihologom je iz prakse dobro znan pojav, da pri drugem najbolj sovražimo prav tisto, kar sami pri sebi izri-njamo iz zavesti. Tako gledano pa bo kar obveljalo tudi pravilo, da ne moremo ljubiti drugega, če ne ljubimo sebe.
Božično darilo v zadnji minuti
Kaj pa bi bilo s pecivom, ki ste ga spekle same? Na primer z napolnjenimi srčki v posodici ali škatli, ki ima obliko srca?
Napolnjeni srčki
Za približno 40 srčkov potrebujete 125 g moke, 50 g zmletih orehov, 50 g sladkorja, 100 g masla ali margarine, ribezljevo marmelado in vanilijev sladkor.
Moko, orehe, sladkor in mehko maslo ali margarino z rokami dobro premešajte. Testo pustite približno 2 uri počivati v hladilniku, nato ga razvaljajte in izrežite srčke. Pecivo pecite pri 180 do 200 stopinj približno 10 do 15 minut. Ko se pecivo ohladi, po dva srčka namažite z ribezljevo marmelado in jih sestavite. Nazadnje jih povaljajte v vanilijevem sladkorju.
Iz ženskega vidika
Piše Štefka Vavti
Pravzaprav sem vam hotela za božične praznike napisati kaj vzpodbudnega, kaj, kar hi vas v teh dneh, ki so posebno za ženske bolj spesni kot mirni, sprostilo, v teh praznikih, ki so sicer sinonim harmonije v družini, v resnici pa dostikrat prepolni agresije in nezado-voljst\’a.
Iz radia pa sem zaslišala nemško popevko, ki je v zadnjih tednih osvojila prva mesta v tako imenovanih »hit-paradah«: V neki vrsti mešanice med ljudsko glasbo in pop elementi nam Hubert von Goisern poje, da ne mara deklet, ki nimajo'debelih meč, okrogle da naj so, in tako naprej.
Nam bi moški spet rad solil pamet?
Najprej mi šine v glavo misel: Vsaj eden, ki zagovarja tiste med nami, ki niso tako vitke kot lepotice v ženskih revijah! Ko prisluhnem nadaljnjemu tekstu popevke, pa začutim, da mu ne gre za to, da bi zagovarjal ženske, takšne kot so (tudi če imajo nekaj kilogramov preveč), temveč da se je le obrnil za 180 stopinj. Zanj torej štejejo le ženske, ki imajo kaj na kosteh, tiste med nami, ki so vitke, pa niso za moškega, kakršen je Hubert von Goisern!
Tako je torej, zdaj pa vemo: V božičnem času nam ni treba več imeti slabe vesti, če smo pojedle nekaj keksov in drugega peciva preveč, nasprotno, veselimo se lahko vsakega kilograma, ki ga bo po božičnih praznikih več pokazala tehtnica. kajti le tako bomo dovolj privlačne za pevca popevke, ta pa bo po vsej verjetnosti s to popevko »razglasil« nov modni trend! Vsaj pri nas v Avstriji. Okrogle ženske bodo »in« tako dolgo, kakor dolgo se kakšen drugi moški ne bo spet spomnil. da je bolje, če je ženska vitka, kot je bila svojčas »Twiggy«. V tistem trenutku pa bodo naše okrogline na mah spet »out«.
Pri tem pa je najbolj brezobzirno prav to, da naj bi spet moški definiral, kakšna naj bo ženska, da bo perfektna! Nam ženskam pa preostane le to, da -kot lutke - enkrat tako dolgo hujšamo, da dosežemo modni ideal, potem pa se spet mastimo, dokler ne pridobimo tistih deset kilogramov, ki bi jih moški rad imel (v postelji).
In naj še jaz povem, kakšen mora biti moški, da mi bo privlačen. Najprej to: karakter in osebnost - se razume - ne štejeta nič. Glavno je. da nima trebuha, da nima pleše, da ima brado in dolg nos in med temnimi nekaj sivih las. In še nekaj: kosmat ne sme biti preveč, malo pa že. In da ne pozabim, temne lase mora imeti in modre oči in in in ...
Sprašujem se, kako se bi počutil moški, če bi bil stalno in povsod soočen s takšnimi in podobnimi izjavami?
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želita
Enotna lista z občinskimi odborniki
predsednik: Andrej Wakounig
in Skupnost južokoroških kmetov
zb. sv. Janko Zwitter zb.sv.dipl.inž. Štefan Domej
m
Vesele božične praznike
in srečno novo leto
Dipl. inž. Hanzi Urschitz
sodno zaprisežen izvedenec za stavbarstvo
Grpiče 17 • 9587 Ričarja vas
telefon in fax 0 42 57 / 20 54 mobiltelefon 0663/84 21 01

Vesele božične praznike srečno novo leto vsem poslovnim partnerjem
g g g | |y| p £■	Handelsgesellschaft m.b.H.
in firma
Christian Breznik
&Co KG IMPORT -EXPORT -TRANZIT
☆
CELOVEC, Völkermarkter Straße 99 Tel. 04 63 / 31 670 • Fax 31 670-16 ■ Tx. 422228
Vesel božic \n svoc.no novo le+o 1993
želijo
~k	★
ravnateljstvo, profesorski zbor in dijaki *
Dvojezične zvezne trgovske akademije
v Celovcu
Srečno novo leto 1993

želi svojim potnikom, izletnikom in dopustnikom ter vsem znancem in prijateljem
V*
n°
'uern
A6
Turistična agencija


Walter von der Vogelweideplatz 3, Celovec - telefon: 0463 / 37000
Zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želi
#§ Mihael Antonič
TRGOVINA
HOTEL	Reka pri Šentjakobu v Rožu
Vsem cenjenim odjemalcem,, znancem in prijateljem	^
želi vesele božične praznike in srečno novo leto
ADEG-KAUFHAUS TRGOVINA OGRIS-MARTIČ
BILČOVS, H? 0 42 28 / 22 51

f

Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim članom, kupcem in prijateljem

j.
ZADR|IGA
PLIBERK
s poslovalnicama v ŠMIHELU

M
in ZVABEKU
Robert Hedenik
SPENGLEREI - KLEPARSTVO
9 0 7 2 LUDMANNSDORF / BILČOVS WELLERSDORF / V E L I N J A VAS 36
Vesele praznike in srečno vovo leto
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želi
SPAR-trgovina in gostilna
z dvorano za vsakovrstne prireditve
Smrečnik-Šoštar
Globasnica	® 0 42 30 / 211
SLOVENSKO
PROSVETNO
DRUŠTVO
BOROVLJE
želi svojim članom in prijateljem vesele božične praznike ter srečno novo leto
Gostilna s tujskimi sobami
J. OGRIS
V BILČOVSU
Vsem cenjenim gostom in prijateljem ter bivšim sotrpinom izseljencem
0 42 28 / 22 49 vesele praznike in srečno novo leto!
Unseren Kunden Dank für das Vertrauen und die besten Wünsche für ein schönes Weihnachtsfest und ein
gutes neues Jahr!
Prijetne praznike in srečno novo leto vam želi
★
O
ZADRUGA
Železna Kapla
s poslovalnicama Dobrla vas * Globasnica
VW- und Audi-Fahrer haben’s gut.
W. Zippusch
9162 Kirschentheuer Telefon 0 42 27/37 29
Vsem rednim in podpornim članom, vsem prijateljem in znancem
želi vesele božične praznike in srečno, zdravo in veselo novo leto
in trade
proizvodna in trgovska družba
Paradeisergasse 9/II 9020 Celovec, tel. 0 46 3 / 57 0 88-0
želi svojim prijateljem vesele praznike in uspeha polno leto 1993
Slovensko društvo upokojencev Pliberk
Pri Joklnu Bierjokl
CELOVEC
BADGASSE
Srečn°
J#S novo leto
Glückliches neues Jahr
Vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 1993
vam želi
Mirko Einspieler
inšpektor	1
Vaš svetovalec za vse zavarovalniške in finančne zadeve
Delovanje avstrijskega in slovenskega zadružništva
Piše dipl. trg. Joža Habernik, direktor Zveze slovenskih zadrug
V Škofičah sta druga ob drugi posojilnica in zadruga.
Avstrijsko zadružništvo deluje na osnovi tristopenjske strukture. Odločanje poteka od spodaj navzgor in ne, kot pri holding konstrukcijah, od zgoraj navzdol. Pri zadružni strukturi imajo člani večje možnosti sooblikovanja in soodločanja. Slovenske blagovne zadruge na Koroškem imajo samo dve stopnji - primarne zadruge in deželno zvezo (slovenskih zadrug) -medtem ko je tretja stopnja, ÖRWZ/Avstrijska Raiffeisno-va blagovna centrala), na Dunaju. Slovenci na Koroškem imamo 6 blagovnih zadrug s 8 podružnicami ter eno živinorejsko zadrugo -gozdna in pašna zadruga. V vsej Avstriji pa je 158 primarnih blagovnih zadrug z 806 filialami ter 8 deželnih blagovnih zvez.
Preko avstrijske blagovne zadružne strukture se predela oz. proda več kot 2/3 celotne proizvodnje žita v Avstriji in preko zadružnih struktur poteka izvoz več kot polovice vsega avstrijskega žita.
Zadruge na posameznih stopnjah delujejo po principu subsidiarnosti, kar pomeni, da druga in tretja stopnja prevzemata to, kar prva ne zmore oz. kar bi bilo zanjo nerentabilno.
Enaka zadružna struktura je v Avstriji vpeljana tudi pri denarnih zadrugah, kjer je Raiffeisnov sistem na prvem mestu, če seštejemo bilance vseh denarnih zadrug oziroma napravimo njihovo konsoli-darno bilanco.
Po zakonu vsaka zadruga lahko obstoja samo, če je članica ene izmed revizijskih zvez. Letno revizijo zadrug izvajajo revizijske zadruge, ki so večinoma sestavni del deželnih zvez ali pa so samostojne. Ker je potrebno revidirati tudi deželne zveze, pa naj si bodo to denarne, blagovne ali zveze drugih zadrug, so vse te deželne zadružne zveze članice Avstrijske Raiffeisnove zveze (ÖRV), ki je njihova revizijska zveza.
Avstrijska Raiffeisnova zveza na Dunaju je nekako strešna organizacija vsega avstrijskega zadružništva po sistemu Raiffeisen in kot predstavnica zadružništva nastopa tudi navzven.
Poleg revizije Avstrijska Raiffeisnova zveza opravlja tudi delo na področju izobraževanja sodelavcev kreditnih, blagovnih in drugih zadrug, na področju davčnega svetovanja, mednarodnih povezav, kolektivnih pogodb ter dela v javnosti za celotno avstrijsko zadružništvo (tiskovne izjave, prispevki v medijih, ima sedež in mesto pri konferenci direktorjev avstrijskih kmetijskih zbornic).
Avstrijsko zadružništvo, ki je organizirano v zadružno-
pravni obliki, pa se pri opravljanju posebnih del poslužuje tudi podjetij z drugimi pravnimi oblikami. Tako razne zadruge po potrebi ustanavljajo oddelke v pravni obliki družb z omejenim jamstvom ali delniških družb. Tako je vrhovna banka avstrijskega denarnega zadružništva Raiffeisen Zentralbank na Dunaju organizirana v obliki delniške družbe, Raiffeisen-Zentralbank Österreich AG, ta pa ima razne hčerke, ki imajo tudi pravno obliko delniških družb ali družb z omejenim jamstvom (npr. Raiffeisen Finanzierungs AG-delniška družba, Raiffei-
sen-Bausparkasse ges.m.b.H.-d.o.o., Raiffeisen-Versiche-rungs AG, Raiffeisen-Leasing Ges.m.b.H. itd).
Torej je običajno, da avstrijske zadruge za posebne vrste poslov ustanavljajo podjetja z drugačno pravno obliko. Seveda tudi ta podjetja revidirajo revizijske zveze.
Prednost drugih pravnih oblik je v tem, da je preko njih lažje priti do odločitev in da jih je lažje voditi, kljub temu pa ostajajo pod kontrolo zadružništva, ker so zadruge njihovi lastniki.
Kot pri vseh drugih podjetjih velja seveda tudi za zadružna, da morajo dolgoročno poslovati rentabilno. Ker je v zadnjih desetih letih konkurenca vedno močnejša in se morajo tudi zadruge prilagajati -še posebej na blagovnem, v nekoliko manjši meri pa tudi na denarnem sektorju -, je prišlo pri nekaterih zadrugah do problemov. Kmetov je v Avstriji vedno manj in zato je nazadoval promet s kmetijskimi potrebščinami. Izdelan je nov koncept prestrukturiranja zadrug, kar konkretno pomeni najprej zapiranje mnogih podružničnih zadrug in nato tudi spajanje manjših in srednjeve-likih zadrug v večje enote. Pri tem velja pravilo, da podružnica, ki ima letno manj kot 10 milijonov šil. prometa, ne more poslovati rentabilno in da mora promet na zaposlenega v zadružništvu znašati okoli 4 milijone šil. Ker samo od kmetijstva skoraj nobena
zadruga ne bi mogla več preživeti, so se morale zadruge bolj posvetiti končnemu potrošniku in so zato investirale v markete	za gradbeništvo,
potrebščine za hišo in vrt in tudi za živilski sektor. Spoznale so, da mora proizvajalec preko trgovske verige priti tudi do potrošnika.
V tem smislu smo tudi Slovenci na Koroškem preusmerili blagovne zadruge tako, da imajo vse tudi markete, kjer jih pa še ni, jih zdaj urejamo.
Tudi pri koroških blagovnih zadrugah po sistemu Raiffeisen je bila opravljena večja reorganizacija. Ustanovili so „Unser Lagerhaus - Warenvertrieb Ges.m.b.H.“, to je posebna zadruga v pravni obliki družbe z omejeno odgovornostjo, v katero je doslej
vneslo svoje poslovanje 19 od skupno 22 blagovnih zadrug. S tem je zagotovljeno usklajeno in enotno poslovanje po vsem Koroškem, ker je ta nova firma prevzela vse osebje, poslopja in drugo pa je ostalo v lasti obstoječih zadrug, ki pa so poslopja dala novi firmi v najem. Tako so se zadruge v pravni obliki z upravnimi in nadzornimi odbori še obdržale in ostale lastnik zemljišč, poslovanje z osebjem vred pa je bilo poverjeno novi firmi. Družabniki na novo ustanovljene družbe z omejenim jam-
stvom pa so seveda zadruge in koroška Raiffeisnova zveza.
Organi blagovnih zadrug so upravni ter nadzorni odbori in seveda poslovodje, ki pa niso registrirani v trgovskem registru. Člani upravnih in nadzornih odborov so častni in za svoje delo ne prejemajo plačila, razen povrnitve dejanskih stroškov. Poslovodje delajo na osnovi pooblastil. Po mojem mnenju je uspešno ali neuspešno poslovanje odvisno od tega, kako podjeten je poslovodja in koliko se pač člani odborov prizadevajo, da bi potrošnike iz okoliša v največji meri pridobili za nakupe v zadrugah in da bi kmetje preko zadruge tržili čimveč svojih pridelkov.
Če si ogledamo strukturo kapitala blagovnih zadrug, vidimo, da imajo v povprečju v bilancah le 20 odstotkov lastnega, ostalo je tuj kapital. V
lastnem kapitalu so deleži članov neznatni (1 do 2%), večinsko ga sestavljajo rezerve iz pozitivnega poslovanja prejšnjih let (obdavčeni dobički) ter neobdavčene bilančne postavke, ki se po določenem času ( navadno 5 let) pripišejo rezervam.
Pri tujem kapitalu gre za posojila in kredite pri zadružnih bankah po ugodni obrestni meri, največkrat po tako imenovani „prime rate“ (najnižja obrestna mera najboljšim strankam) ali pa po še nižji obrestni meri, kadar posojajo
denar zadružne zvezne banke, ker v zadružništvu še velja pravilo solidarnosti, kar danes pomeni, da močnejši denarni sektor, pomaga blagovnemu sektorju. V prejšnjih letih pa so blagovne zadruge plačevale tudi obilnejše obresti.
Ob koncu še nekaj o prometu in maržah avstrijskih blagovnih zadrug.
Avstrijska blagovna centrala na Dunaju je imela v letu 1991 6,5 milijarde šilingov prometa, blagovne deželne zveze 29 milijard in primarne zadruge okoli 23 milijard. Če si ogledamo bilance posameznih zadrug, ugotovimo, da je npr. Avstrijska blagovna centrala na Dunaju (ÖRWZ) poslovala z 2-odstotno maržo. Marža blagovnih central je znašala 5 do 10%, medtem ko so primarne zadruge delale s 15 do 18-procentno maržo. Čim večji je bil pri zadrugah v skupnem prometu delež kmetijskih
potrebščin, tem manjše so bile marže tako pri deželnih blagovnih centralah kot pri primarnih zadrugah.
Zaradi konkurence velikih distribucijskih sistemov v Avstriji postaja pritisk na marže še večji. Z vstopom v Evropsko gospodarsko skupnost pa se bo pritisk še stopnjeval. Zato bo tudi v avstrijskem zadružništvu potrebno najti nove oblike povezovanja med zadrugami, da ne bo nepotrebnih trenj med posameznimi zadrugami in da bodo razne dvotirnosti še manjše ali povsem izključene.
Begunci - tudi naša vest
Žene so beguncem v Mežiči pripravile veliko veselje
Žene obdarovale begunce v Mežid
Že ob predaji zimskih oblačil in obutve za otroke v begunskem taborišču so aktivistke Zveze slovenskih žena sklenile, da bodo vsem beguncem v tem centru pripravile božičnico in jih tudi obdarovale. Pridno so začele zbirati denar in darila, pri tem pa so jim velikodušno pomagale slovenske posojilnice in nekatere mešane firme. Same pa so poleg denarnih prispevkov napekle kar preko cent peciva in zbrale veliko igrač za otroke. Pisarna glavne organizatorke in tajnice ZSŽ Milke Kokotove se je v preteklem tednu spremenila v pravcato skladišče. Robe je bilo zares veliko in ob zavijanju darilnih paketov so aktivistke prav žarele.
V petek popoldne se je s Sienčnikovim avtobusom odpeljalo večje število žensk z vso robo in v hotelu Peca so beguncem pripravile pravo presenečenje. Mize so bile bogato obložene s pecivom, sadjem in sokovi, beguncem v pozdrav pa so zapela dekleta iz Galicije ob spremljavi Blaže-jeve mame. Tudi zborček begunskih otrok je nastopil, njihove pesmi pa so izpovedale željo po svoji domovini in prošnjo za mir. Predsednica ZSŽ Milena Gröblacherjeva je begunce pozdravila in jim zaželela miru in skorajšno vrnitev v njihovo domovino, čestital pa jim je tudi Alojz Gorše, predsednik medresorske komisije za begunce, v njihovem imenu pa se je zahvalil Safet Ljubovič iz Sarajeva.
Z žarečimi obrazi so otroci sprejemali pakete, naše ženske pa so obdarile tudi vse posamezne odrasle begunce in izročile tudi skupinska darila. Nič razigranega ni bilo v teh otrocih, k sebi so stiskali darila in si jih ogledovali skozi prozoren papir. Obdarjenci tudi govorili
niso veliko, iz oči pa jim je kih trenutkih niso tako pre-sijala hvaležnost, da v teh tež- sneto sami.
Povsod so, tudi med nami, begunci. Vsak dan jih srečujemo. Od daleč jih prepoznamo. Po njihovi skrušeni drži, obotavljajoči hoji, po njihovih otožnih in zaskrbljenih obrazih. Kot prezebli ptiči v zimskem mrazu. Za nekatere nadlega, za druge vredni pomilovanja, sami sebi v napoto. Kako se počuti človek v tujem svetu, človek, ki je moral zapustiti prav vse, da si je rešil golo življenje? Vprašajte njih same. Ne izogibajte se jih, že sam prijazen pogled, morda prijazna beseda jim veliko pomeni, pogostokrat več kot uradno izročen denar ali paket Caritasa, Rdečega križa.
Božič naj bi bil čas miru, premišljevanja. Naj bo to tudi za neverne ali drugače verne. Tokrat pomislimo na sočloveka in se vprašajmo, ali smo zanj res storili dovolj, ni naša miza preobložena, bi se dalo odstopiti tudi kaj drugim. Zagotovo! Ozrimo se naokrog, poiščimo soljudi, stisnimo jim roko, odprimo jim vrata srca in svojega doma, brez pomilovanja, brez velikih besed dobrodelnosti, zato, ker so soljudje, pa četudi so drugačnega jezika, vere in morda tudi kože. Ob tem pa pomislimo, da je laže dajati kot sprejemati, in bodimo zadovoljni, da lahko dajemo!
Dekleta iz Galicije ob spremljavi g. Blažejeve
Begunci v Škofičah
V	Toffovi kajži blizu ljudske šole v Škofičah živi begunska družina Mujkič. Mati Čelebija, oče Rasim ter trije otroci: Ermina, 13 let, Raif, 12 in Ner-min, 8 let. Ermina obiskuje glavno šolo v Vetrinju, bratca pa ljudsko v Škofičah. Raif ima precej težav, saj je za svoje vrstnike v tretjem razredu prestar, poleg tega pa skoraj celo leto v Bosni ni mogel hoditi v šolo.
V	bližini pri Schwarzovih živijo sorodniki, ena družina pa je tudi v Šentilju, kjer dalj časa živi Rasimova sestra. Ta jim je tudi omogočila prihod v Avstrijo. Pred tremi meseci je bilo to z garantnim pismom še mogoče.
Družina od okrajnega glavarstva prejema denarno pomoč okrog 5.000 šil. mesečno , za stanovanje pa jim gospodar kajže zaračuna tri tisočake. Kljub temu pa so zadovoljni, tudi Toffa hvalijo, da jim gre na roko. Na vprašanje, kako živijo z ostankom denarja, je mama Čelebija povedala, da jih s hrano največ oskrbuje gospa Herzele in jim tudi sicer zelo pomaga.
Rasim je bil v Banjaluki zasebni taksist. Z ženo sta si zgradila hišo na periferiji mesta. Pripoveduje: „Živeli smo normalno, dostojno, nič nam ni manjkalo. Vse pa se je spremenilo, ko se je začela vojna. Za nas Muslimane ni bilo več miru. V Banjaluki, ki je večinoma srbska in v srbski oblasti, spopadov sicer ni bilo, čuli smo bombardiranje in
topovske strele iz okoliških krajev. Najhuje je bilo, da so nam nekdanji sosedi in prijatelji postali sovražni, otroci se niso upali iz hiše. V oktobru so me poklicali in me postavili pred odločitev: ali v srbsko vojsko ali pa izselitev. V vojsko nisem hotel, zato smo dobili izselitvene odločbe. Ob tem pa smo morali podpisati, da jim prostovoljno prepuščamo vse premoženje. Denar so nam pobrali že prej.
Z avtobusom so nas najprej prepeljali do Travnika, kjer smo bili v zbirnem taborišču, nato pa smo preko Zagreba pripotovali v Avstrijo. Ta pot je trajala ves mesec. Sedaj smo tu, vsaj življenja smo si rešili!“
Kako naprej, Rasim in Čelebija ne vesta. V tem stanovanju so lahko do aprila, do začetka turistične sezone. Po tihem gojita rahlo upanje, da se bodo vrnili domov, a če ne? Najhuje je, da ni kaj početi. Ženske sicer skrbijo za gospodinjstvo in otroke„ pletejo in vezejo, moški pa nimajo dela. Da bi lahko vsaj odmetavali sneg ali pomagali pri drugih fizičnih delih, da bi se malo zamotili, preusmerili misli.
Čebelija še pove, da so njenega svaka, ko je moral v Ljubiji v skupini devetih Muslimanov kopati jame za množični grob, po končanem delu ubili in z žrtvami vred zasuli z bager-jem.
Nočem več brskati po njih. S spraševanjem bi jim vzbudil še večjo bolečino.
Jože Rovšek
Pozdravljeni, otroci!
Ste že napravili snežaka? Zdaj, ko so počitnice, boste imeli za to zagotovo dovolj priložnosti. Jaz pa vam bom povedala zgodbico o snežakih v vrtcu.	______
Pripravila Štefka Vavti
SNEŽAKIV VRTCU
Nebo je bilo poveznjeno nad hiše, z neba pa so padale rahle snežinke. Otroci v vrtcu RDEČA REDKVICA so odšli na igrišče in naredili sneženo deklico Tino.
Otroci iz vrtca ČURIMU-RI pa so naslikali snežaka Martina. Bil je kot živ, oči so se mu nasmihale, dobre volje je bil, debeluh, zavaluh...
Kadil je pipo in siv dim seje sukljal proti snežinkam. Preden so odšli otroci domov, so odnesli snežaka Martina v trgovino z igračami, prodajalka pa je rekla: »Na steklo ga bom pripela - tu mu že ne bo dolgčas.« Otroci so odšli domov - snežaku Martinu pa še malo ni bilo dolgčas. Vse živo, ljudje in otroci, ga je občudovalo, in že je tudi začutil srce, bilo je, začutil je, da živi.
Ponoči je ostal snežak Martin sam. »Zima je, čas snežakov!« si je rekel.
Zdrsnil je na tla. Oddro-bencljal je po pločniku, počasi počasi in prišel do otroškega igrišča.
Vrba žalujka, breza, klop, tobogan... vse je bilo prekrito s puhastim snegom, na robu igrišča pa je zagledal snežak Martin nekoga svojih.
»Si živ?« je vprašal snežak Martin.
»Živa sem! Pridi! Jaz sem snežena deklica Tina, otroci iz vrtca RDEČA REDKVICA so me naredili.«
»Jaz pa sem snežak Martin - otroci iz vrtca ČURIMURI so mi dali ime.«
Snežak Martin je pohitel. Obstal je pred sneženo deklico - bila je okrogla, polnih lic, vesela in lepa. Začutila je, kako ji je tolklo srce.
Prihodnje jutro je šla prodajalka mimo izložbenega okna in se v hipu domislila -le kje je snežak Martin?
Pohitela je v vrtec. »Snežaka Martina ni, »je povedala.
Vse v vrtcu je to vznemirilo. Otroci so se obuli, si oblekli plašče, si poveznili kape na glave in šli. Hodili so in prišli na zasneženo otroško igrišče.
Otroci so se razveselili snežaka Martina in snežene deklice Tine. Zavpili so, a so že tudi umolknili, saj so zaslišali, kako se snežaka po svoje pogovarjata.
Otroci, ti pa so že vedeli, da hočeta še snežene otroke.
Otroci iz vrtca ČURIMURI in ti iz vrtca RDEČA REDKVICA so valili snežene kepe za trupe, za glave in roke, iz žepov so jemali koščke oglja za oči in rdeče korenje za nosove. To so bili sneženi otroci: snežko Palček,
Zavaluhec, snežko Sredin-ček, večji ko nobeden, snežko Kazalček, važič pa tak!
Ste že radovedni, kaj vam bo prinesel dedek Mraz?
snežko Prstanec in snežko ja, saj so naredili snežake. Mezinček.	Snežaki pa so bili zadovoljni
Ta, Mezinček, se je stisnil - bili so cela družina - in si niso čisto k mami.	želeli drugega, kakor da bi bila
Otroci so vriskali od vesel- zima čim daljša in huda.
Igre za kratek čas
Zlaganje besed
Snežakom v vrtcu ni bilo več dolgčas!
Igralci sedejo v krog. Prvi ima v rokah majhno žogo (ali kak drug predmet, primeren za podajanje). Vrže žogo svojemu soigralcu in pri tem imenuje nek predmet, recimo »lonec«. Drugi reče »mleko« in poda žogo naprej, tretji reče »krava« in spet vrže žogo naprej... Tako nastane dolga klobasa pojmov, ki so med seboj v kakšni povezavi. Če kdo ne zna več naprej, mora iz igre.
Priplula je ladja
Igralci stojijo v krogu. Vodja igre reče: »Priplula je ladja, polna ... k!« Pri tem vrže žogico enemu izmed igralcev. Ta npr. hitro reče: »Klobas!« Nato poda žogo naslednjemu, ki se mora prav tako spomniti besede na k. Ko pridejo vsi na vrsto, pove vodja igre novo črko. Če kdo ne ve besede ali če se zmoti, dobi črno piko. Kdor ima najmanj pik, zmaga.
Rojstni dan
Vodja začne pripovedovati: »Naši teti Filomeni bomo za rojstni dan podarili dežnik.« Igralec za njim nadaljuje: »Naši teti Filomeni bomo za rojstni dan podarili dežnik in budilko.« Tretji nadaljuje: »Naši teti Filomeni bomo za rojstni dan podarili dežnik, budilko in copate.« Vsak izmed igralcev mora ponoviti vsa darila in dodati še eno, svoje, dokler seveda eden izmed njih vsega ne zameša in pozabi na pravilen vrstni red. Lahko se dogovorimo, da je igre s tem konec, in začnemo še enkrat, če pa kdo še zna pravilen vrstni red, lahko le izločimo igralca, ki seje zmotil.
Optimisti in pesimisti
Pol skupine igralcev se razglasi za pesimiste, drugi so optimisti. Ti si morajo izmišljati zgodbo, pesimisti pa jim morajo črnogledo oporekati. Recimo: optimist bo dejal, da je bil včeraj lep dan. Pesimist ga bo zavrnil, da je bilo hladno. Naslednji optimist bo rekel, daje to dobro, ker bo kmalu zapadel sneg, pesimist za njim, da bomo imeli od snega mokro v čevljih itd. Če kdo ne zna nadaljevati, pridobi za svojo skupino negativno točko. Skupina, ki ima po določenem času manj negativnih točk, zmaga.
D*um Kri PRIREDITVE	***»•«
Sobota, pred farno cerkvijo Blagoslovitev konj, nato jezdenje okoli cerkve 26.12. vštebnu	-sv. maša bo ob 10.00
11.00
Sobota, 26.12.	v farni dvorani v Železni Kapli	Božični koncert z Ljubljanskim oktetom	
Sobota, 26.12. 19.30.	pri Pušniku v Ločah	Dia-predavanje Janeza Bizjaka „Slovenske gore“ .Aljaska“ „Mount McKinley, nato božičnica	SPD„Jepa-Baško jezero“
Sobota, 26.12. 14.30	v farnem domu v Selah	Slavnostna prieditev ob 90-letnici kulturnega delovanja v Selah. Nastopajo domače pevske in glasbene skupine ter folkora	KPD „Planina“
Sobota, 26.12. 19.00	v gostilni Malle v Selah	Športni ples, igra ans. Obzorje iz Slovenije	
Sobota, 26.12. 14.30	v kulturnem domu v Dobri vasi	Smeh v zrcalcu gostuje igralska skupina iz Borovelj	SPD „Srce"
Sobota, 26.12. 19.00	pri Adamu v Svečah	Božičnica	SPD „Kočna“ nastopajo: Cerkveni zbor, MoPZ Kočna, recitatorji A. Kellich, harmonikaš	
Nedelja, 27.12. 14.00	pri Cingelcu na Trati	Božičnica SPD „Borovlje" - vabljeni vsi člani in prijatelji; nastopata dekliški in moški zbor društva	SPD „Borovlje"
od 28. dec. od 15.00 do 30. dec. do 13.00	v domu v Tinjah	Dnevi petja in iger za otroke	Dom v Tinjah
Četrtek, 31.12. 20.00	pri Šoštarju v Globasnici	Silvestrovanje - vabi Požarna bramba Globasnica, igra ansambel Lojzeta Slaka	
Sobota, 2.1. 19.00	tekaška steza Ratenče	Nočni tek na smučeh - proga bo osvetljena.	SPD „Jepa-Baško jezero“
Nedelja, 3.1. 14.30	v kulturnem domu v šentprimožu	Novoletni koncert - otroški zbor iz škocijana, Oktet Suha, MePZ Danica	SPD „Danica“
Ponedeljek, v domu 4.1.	v Tinjah 19.30		Podijska diskusija z zgodovinarji iz prostora Alpe- Jadran: Zgodovina - mit nacionalnosti, nem.,	Dom v Tinjah
Četrtek, 7.1. od 10.00 do 17.00	v domu v Tinjah	Kulturno zgodovinski spomeniki in umetniški zakladi Koroške in Slovenije Predavata: dr. Elisabeth Reichmann in Mojca Cajnko	Dom v Tinjah
Petek, 8.1. 19.30	v kulturnem domu v Šentprimožu	Večer s pesmijo in folkloro argentinskih Slovencev - Gostovanje 90-članskega mladinskega zbora in folklorne skupine iz San Justa, Buenos Aires	KKZ, MePZ Gallus in SPD „Danica“
Sobota, 9.1. 16.30	v kult. dvorani	Do tiste stezice, tam je moje - ekološka pravljica Kassl v Škocijanu (Vika Grobovšek); nastopa mladinska skupina Škocijan		
			
			
			
PLIBERK
-	Posojilnica-Bank - Prodajna razstava keramičnih del Nežike Novak (do 31.12.)
-	Galerija Falke & Kuhn, Libuče - Januš, Meyer, Reis, Strohmeier, Vouk - Mali format (do 30.1.)
SINČAVAS
-	Posojilnica-Bank - razstava slik in del Tomaža Hudla (do 31.12.)
DAHIH I^HDHCrA
jl mi	Aiv/Aiv/k/Ami m
S L O V E N S K E O I) I) A J E
Sreda, 23.12. Glasbena sreda Večerna 21.05-22.00 Dvojezični adventni koncert v Šentjakobu
Četrtek, 24.12.
18.10-	18.47 Božični večer
Petek, 25.12.
6.30- 7.00 „Prebudi se človek: Velik bog se učloveči med nami (P. Zunder)
18.10-	18.30 „Iz teme je zasvetila luč“ (P. Zunder)
Sobota, 26.12.
6.30-	7.00 Dobro jutro na Koroškem 18.10-18.30 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedelja, 27.12.
6.30-	7.00 Dobro jutro na Koroškem, duhovna misel (p. Ivan Antolič)
18.10-18.30 Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Ponedeljek, 28. 12. Glasbena produkcija leta
Od 18.10 do 19.00 ure
Torek, 29.12. Partnerski magazin.
Sreda, 30.12 Glasbena sreda 21.05- 22.00 „Svet je lep v soju sveče“ - glasbena oddaja
Četrtek, 31.12 Veselo silvestrovanje
Petek, 1.1.93
6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem 18.10-18.30 Srečno novo leto!
Sobota, 2. 1. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
Nedleja, 3.1.
6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem -duhovna misel (žpk. Ivan Olip, Šmarjeta) 18.10-18.30 Slovenske uspešnice leta
Ponedeljek, 4. 1. 1993: Kaj bo novega za potrošnike in davkoplačevalce?
Torek, 5.1. Dr. Pavle Zablatnik: Trikra-Ijevsko koledvanje.
BOŽIČNO-NOVOLETNI HOROSKOP
Velja za teden od božiča do novega leta
OVEN
BIK
DVOJČKA
II
*
DEVICA
&
TEHTNICA
ŠKORPIJON
$
STRELEC
M
KOZOROG
n
VODNAR
3S
*
ONA Premisli o stvareh, ki si jih želiš, in razveseli vsaj z eno skromno stvarjo nekoga drugega. Čutila boš, kakor da bi storila nekaj izjemnega, predvsem pa boš ljubljeni osebi pokazala, da jo imaš rada. Tako boš prejela še več, kot pa si ob koncu leta pričakovala.
ON Ne bodi tako živčen in nervozen ob obilici dela. sprosti se, vzemi si čas za graditev prijateljstva med ljudmi, sicer se v teh dneh ne boš ravno dobro počutil, če ti bo težko, se prepusti poslušanju nežne božične in novoletne glasbe, ki te bo umirila in popeljala v čudovit svet pričakovanja.
ONA Se bi rada v tem božičnem in novoletnem času s kom še posebej zbližala? Stopi k njemu s toplino v očeh, majhnim darom, saj prav to ruši zidove nezaupanja in gradi pripravljenost za sodelovanje. Drži se nasveta: „Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.“
ON Veseli se dobre božične potice, diščeče kuhinje, okrašenega božičnega drevesa, postavljenih jaslic, silvestrovanja. Stopi do osebe, ki ti vse to nudi, in ji reci „Hvala“. Osrečil jo boš. Še bolj pa jo boš presenetil, če ji boš za spremembo pomagal. Tudi sam boš prijetno presenečen._______________________
ONA Že dolgo razmišljaš, kako bi čim lažje stopila v kontakt z osebo, ki ti je blizu. Povabi ljubljeno osebo k polnočnici, kjer boš začutila notranji mir, ki si ga že toliko časa želiš, prav tako boš našla voljo za ustvarjalnost in sproščenost. Bodi zadovoljna s tem, kar imaš.
ON Nikar ne bodi zagrenjen, tog in nagnjen k monotoniji. Na tihem si želiš mirnega sprehoda po zasneženi pokrajini z ljubljeno osebo. Povabi jo, postani bolj razgiban, sproščen in zadovoljen z drobnimi stvarmi. S tem se ti bodo želje izpolnile prej kot si upal pričakovati.
ONA V teh dneh ti večerni sprehodi ob utripajočih raznobarvnih lučkah, okrašenih izložbah, nežni božični glasbi, gledanju različnih figuric zbujajo v srcu prav prijetne občutke. S tem, da povabiš še nekoga in tudi v njegovo srce vneseš skrivnostni občutek, boš osrečila oba. Zatorej, pogum velja.
ON Hrepeniš po ljubezni, saj čutiš, da se bliža čas, poln ljubezni in topline. Izkoristi ga. Ne bodi pasiven in dolgočasen. Ne čakaj, da te bodo drugi presenetili, naredi prvi korak in zadovoljen boš prej, kot pa si misliš. Odkril boš mnogo lepih stvari, ki te bodo razveselile.______________________________
ONA Vzemi si čas in poskrbi, da boste v celotnem družinskem krogu okrasili božično drevo ali postavili jasli, saj bo s tem družinski praznik se lepši. Opogumi se in povabi v družinski krog nekoga, ki bi rad prišel, če bi mu le predlagala. Stori kaj, saj si tega tudi sama želiš.
On Pomisli, bistvo božica je rojstvo. Vsak dan naj bi se na novo rodili, stopili v dan z novo svežino. Zato se veseli vsakega dneva, vsakega trenutka, saj te vsak čas nekaj novega nauči in vsak čas nekaj novega rodi. Zavedaj se dragocenosti časa, saj ga boš le tako bogato in polno preživel.
ONA Praznični čas je pred tabo. To je čas, ki ljudi razveseljuje. Tudi tebi se ponuja priložnost, da nekoga osrečiš s povabilom. Če bos to priložnost izkoristila ali se domislila časa podobnega, boš zelo zadovoljna in se boš tega rada spominjala.
ON Pusti vsakdanje stvari ob strani, saj niso tako pomembne, in se posveti božično-novoletnemu času, kajti v sebi skriva bogate misli, ki te lahko zelo opogumijo in rodijo tisto, kar si že dolgo čakal. Če se boš potrudil, boš dobil dovolj energije, da boš uspešno pričel prihodnje leto.
ONA Nekomu bi rada prav v božičnem času pokazala, kako zelo ga imaš rada. Podari mu skromno darilo, ki mu lahko pove vse tisto, kar z besedami ne znaš opisati. Zberi torej pogum in stori to, kar nikoli ne boš obžalovala. ON Bodi bolj dostopen. Poln si pričakovanja. Nenehno premišljuješ o darilu, ki je bilo omenjeno. Raje bodi zadovoljen z majhnim darom, četudi je to samo nasmeh. Tudi ti poskrbi za to, da razveseliš nekoga z darilom, ki naj bo znak pozornosti do osebe, ki jo imaš rad.
ONA Premišljuješ o osebi, ki je že dolgo nisi videla, a jo imaš kljub temu rada. Težko ti je, ker se mu ne moreš nemudoma približati. Pošlji mu voščilnico z mislijo, ki skriva v sebi bogastvo in skrivnost očarljivega časa. Zelo boš vesela, če se boš odločila za tak korak.
On Sam se mogoče premalo zavedaš, da imaš mnogo talentov. Malo premisli o tem. Potrudi se, da boš ravno v tem božičnem času uporabil nekaj, kar ti je dano. S tem boš zadovoljil druge in sebe, kar je zelo pozitivno za tvoje zorenje in uspehe v bodočnosti.
ONA Ne porabi preveč časa za nakupe in ne obremenjuj se nenehno z mislijo, kaj bi kupila ljubljeni osebi. Spomni se, da je ravno čas in ljubezen lahko najlepše darilo nekomu, ki ga imaš resnično rada. Prav tako ne smeš pričakovati velikih stvari od partnerja, saj ti bo podaril predvsem ljubezen. ON Zadovoljstvo čutiš, ko vidiš srečne obraze. Tudi sam si želiš biti med njimi, zatorej stopi ven, spregovori s prijatelji in se nasmej. Če boš čutil z ljudmi, posebej s tistimi, ki so ti blizu, bos začutil mir in srečo, ki se skrivata v vsaki misli v teh dneh.
ONA Hitiš sem in tja in sama ne veš,kaj iščeš. Ustavi se, pomisli malo na čas, ki je pred teboj, kajti vsi lepi trenutki, ki bi jih lahko doživela, lahko odhi-
zavedaj se, da materialne stvari nikakor niso dovolj, pomembna je tudi duhovna priprava,ki ti lahko rodi ljubezen, ki si je že dolgo želiš. Bodi odprt in pozoren do vseh, saj se le s tem lahko zadovoljiš.
ONA Misli ti često uhajajo v božični čas. Toda ne moreš drugače, da ne bi ob tem pomislila tudi na ljubljeno osebo. Želela si boš, da bi ob njem preživela praznični večer, vendar se prav lahko zgodi, da se ti želja ne bo izpolni-la.Potrudi se, saj je to res enkraten čas.
ON Nikar ne sedi križem rok. Še veliko stvari lahko izboljšaš, le tvoja volja mora biti dovolj velika. Začni najprej razmišljati in uresničevati majhne stvari, saj ti bodo le te dale moči, da se boš oprijel tudi večjih. Le na ta način boš zaživel res polno življenje v tem času.
ONA Razveseli osebo, na katero pogosto misliš, s sprehodi in ogledi zanimivih dogodkov v teh lepih večerih, polnih pričakovanja. Sprosti se in zaupaj tistemu, ki je vreden tvojega zaupanja. Postalo ti bo dosti lažje in z veseljem boš storila stvari, ki jih drugače ne bi.
ON Oddahni se, saj ne moreš začutiti vzdušja, ki prihaja iz dneva v dan močneje. Dobro je, da leto, ki mineva, analiziraš, kajti stvari, ki jih boš izluščil, so izkušnje, dobre in slabe, ki pa človeku veliko pomagajo. Stopi v ta novoletni čas pripravljen, da ga boš preživel lepo in polno.
Otroci in odrasli pozor - nagradne križanke!
IZDELO-
VALEC
SLADIC
REZANCI,
MAKARONI,
ŠPAGETI,
ITD.
ČASOVNO OBDOBJE. RAZVOJNA FAZA (PRI ST. GRKIH DOLŽINSKA MERA)
AVTOMATSKA PRIPRAVA V LETALU
PRVI TON OKTAVE (...SEKUNDA
FRANCOSKI
PESNIK
(JACQUES)
REDKOST
PRIPADNIK
STARIH
ITALOV
IME
IGRALCA
BRANDA
POVRŠIN-
SKA
MERSKA
ENOTA
STAR NAZIV ZA ORAČA
DRŽAVNA
BLAGAJNA
OBLIKA
IMENA
ADOLF
ITALIJ.
PEVEC
POPEVK
(CLAUDIO)
VRSTA
STROČNICE
LATINSKI
VEZNIK
PIŠČALKA ZA KLICANJE SOV
PREDLOG
POKRAJINA V JUŽNI AFRIKI
VOZILO
SISTEM
TREH
MOSTOV
STANJE OB PADCU TEMPERATURE
NASLOV
ROMANA
VITOMILA
ZUPANA
RAJKO
RANFL
USNJE
IRHOVINA
VRTNA
CVETICA
RAZLIČNIH
BARV
GLASBENIK,
ČLANU.
PORU
(ANDREJ)
NAŠA
NEKDANJA
PEVKA
(METKA)
ANGLEŠKA
POP
SKUPINA
(POUUB)
OBROK
ODPUČIU
STRAH PRED NASTOPOM
ZAMAŠEK
PODROČJE,
OBMOČJE
OŽINA NA MAUKI
JAN-----
KOMENSKY
KUUČZA
ŠIFRIRANO
PISAVO
VELIKA
ZAČETNA
ČRKA
HOTEL V BOVCU
SILIČU
ZDRAVOST,
KREPOST
IME NEKDANJEGA PEVCA COLLINSA
OGUSV
ČASOPISU
TEKOČA
MAŠČOBA
VELIKO
SITO
SESTAVIL
JOŽE
PETELIN
NARISAL
AVTOR
OPERNA
ARIJA
Dragi reševalci!
Letos objalvjamo kar tri nagradne križanke. Zgornja je za odrasle, spodnji pa sta za mlade bralce do 12 let. Ne bojte se jih so zelo lahke.
Tudi nagrade so privlačne. 1. nagrada za odrasle je brezplačen Vestnikov izlet v oktobru, mladi nagrajenec pa bo prejel snežno desko ali snowboard, kakor ji pravimo.
Ostale nagrade (druga in tretja) za otroke in odrasle bodo lepe knjige in kasete.
Veselo na delo! Rešite križanke (mladi obe!) in jih s pripisom „Nagradna križanka“ v kuverti do 15. januarja pošljite na naslov: Slovenski vestnik, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt.
Želimo Vam veliko zabave in uspeha pri reševanju.
Kombinacijska
križanka
ANANAS-BARAKA-ČRNA- KASA - KL - KRONA - LETAK - ŠČUREK -ŠTAB-TRDOTA -UDAR
Zgornje besede vpiši vodoravno ali navpično v lik tako, da se bodo med seboj ujemale.
Jože Petelin
Drugačna križanka
Drugačnost te križanke je v tem, da navpične besede vpisuješ tako kot običajno, vodoravne pa z desne strani proti levi.
VODORAVNO:
3	stranski del trupa
4	kulturna rastlina, ki rodi grozdje
5	vojaški obrambni nasip
6	najpogostejše ločilo na koncu stavka
NAVPIČNO:
1	pleteno pokrivalo za zimske dni
2	kopno sredi vode (npr. Blejski...)
3	dlake pod moškim nosom
4	strelno orožje z dvemi kolesi in cevjo
Jože Petelin
Pregled največih uspehov slovenskih športnikov
1.	NOGOMET
SAK: doslej največji uspehi
Ekipa trenerja dr. Ivana Ramšaka je v 21. letu SAK igrala v vigred-nem delu tekmovanja in osvojila naslov koroškega prvaka. Na kvalifikacijskih tekmah za vstop v drugo zvezno ligo žal ni bila tako uspešna. Slovenski atletiki pa so z vso vnemo in zelo uspešno začeli svoje jesenske nastope v koroški ligi in vsem pokazali, kdo je gospodar na igrišču. S prednostjo 10 (!) točk so osvojili naslov jesenskega prvaka in ostali neporaženi!
Moštvo: Adolf Pre-schern, Heinz Wastl, Miha Kreutz, Franc Sadjak, Radomir Savič, Gerhard Pappler, Alojz Sadjak, Marko Wieser, Aleksander Čertov, Marijan Sadjak, dr. Ivan Ramšak, Erwin Galo, Marijan Šmid, Adrian Kert, Mario Buchwald, Hermann Lippusch, Hans Gross, Werner Urschitz, Anton Blajs, Manfred Hoher.
Trener: Dr. Ivan Ramšak, Jože Fera (so trener)
DSG Sele:
Nogometaši izpod Košute so junija osvojili naslov prvaka v 2. razredu E ter se ponovno vključili v višji razred.
Dobrla vas:
Naslov	jesenskega
prvaka so si priborili tudi nogometaši iz Dobrle vasi.
Milan Oraže,
vratar FC Wacker Innsbruck
V letošnjem letu je bil „številka 1“ v vratih FC W. Innsbruck in v najvišji avstrijski ligi prejel najmanj golov! S svojim klubom je osvojil 2. mesto v jesenskem delu prvenstva.
Dominik Kert
je postal prvi avstrijski prvak v nogometnem tenisu, skupaj z Adrianom Kertom in Karlom Thalerjem pa je osvojil še 2. ( v trojici) in 3. mesto (v dvojici).
2.	ODBOJKA
SK Puntigammer Aich/Dob:
Dobljanom je marca uspel podvig iz regionalne v zvezno ligo! Velik uspeh Dobljanov in njihovega trenerja Branka Galoba. Proti vsem pričakovanjem pa so se Dobljani izvrstno odrezali tudi na najvišji ravni. Nedvomno so postali tudi „številka 1“ na Koroškem, saj so kar dvakrat premagasli moštvo Hypo-Celovec.
Trenutno so izvrstni tretji in s tem so si utrdili mesto v avstrijski zvezni ligi. Odločilno vlogo zagotovo igrata legionarja Aleš Jerala, kapetan odbojkarske reprezentance Slovenije, katerega udarci preko mreže so skoraj neubranljivi.
Postava: B. Mlakar, G. Matschek, R. Fercher, M. Micheu, A. Jerala, H. Wernisch; rezervi: L. Opetnik, G. Kitzinger.
Odbojkarice SK Aich/Dob
V koroški ligi izvrstno tekmuje tudi ženska ekipa. Dobljanke skoraj nimajo nasprotnic in tekme zmagujejo v najkrajšem času. Trener Boris Skudnik je z ekipo zelo zadovoljen. Trenutno zaseda prvo mesto na lestvici!
Postava: Elke Riken, Monika Kitzinger, Brigitte Pitschko, Ines Krenz, Erika Matschek, Anita Tscheitschman, Monika Skuk.
Monika Matschnig,
odbojkarica pri ATSC Celovec
Maturantka slovenske gimnazije igra v ekipi ATSC Celovec in to v 1. zvezni ligi. Letos je s to skupino postala prvakinja v najvišji avstrijski ligi; tudi ta čas so na prvem mestu lestvice - še brez poraza.
Nekajkrat pa je bila povabljena tudi v avstrijsko žensko reprezentanco in v avstrijsko reprezentanco juniork, s katero je igrala na evropskem prvenstvu v Franciji.
6. SMUČANJE
Daniel Užnik, Športno društvo Šentjanž
Mladi šentjanški smučarje tudi v tem letu dokazal, da spada med najperspektivnejše športnike na Koroškem. Pred kratkim je osvojil prve FIS-točke, ki mu izboljšujejo tudi štartno številko in pripravljajo pot do smučarske kariere.
Nasploh je bilo športno društvo Šentjanž letos zelo uspešno, saj je bilo kar šest njegovih smučarjev sprejetih v koroški kader.
A-kader: Dunja Jamnig, Daniel Užnik; B-kader: Silvana Oraže, Birgit Filipič, Maria Maloveršnik; šolski kader: Tatjana Zablatnik.
7. SMUČARSKI SKAKALCI
ŠK ZAHOMC
Trener Franc Wiegele je v tem letu veliko delal z mladimi, pri katerih uspehi še niso tako vidni. Vrsto tekmovanj so imeli predvsem poleti. Omeniti je treba Thomasa Kuglitscha (pri mladincih), ki je dvakrat zmagal in na dveh skakalnicah (Berchtesgaden, Reit im Winkel) postavil nov rekord.
Franci Wiegele in Günther Kaiser pa sta v tem letu spremenila slog skakanja (na V), zato uspehe pričakujeta šele po novem letu.
8. KARATE
Karateisti pod vodstvom Milana Hribernika so osvojili dve prvi mesti in eno tretje. V kategoriji do 81 kg je prvi koroški prvak postal Milan Hribernik,v kategoriji do 71 kg pa je zmagal Friedrich Wassertheurer, Rupert Wrulich pa je dosegel odlično tretje mesto.
Avstrijski mladinski prvak Peter Wrolich
3.	KOLESARJENJE
Peter Wrolich, najboljši junior, je začel zelo uspešno, že na prvih tekmovanjih je pokazal izredno pripravljenost in po vrsti zmagoval ali pa bil drugi. Maja je postal državni prvak v vožnji posameznikov na kronometer, junija pa je z dobrim uspehom opravil tudi maturo. Nadaljeval je z zmago na koroškem mladinskem kolesarskem prvenstvu, postal avstrijski mladinski prvak v cestni dirki. Višek sezone pa sta bili evropsko - tu je zasedel odlično 5. mesto - in svetovno prvenstvo, kjer je na doslej najtežji progi osvojil izvrstno 12. mesto - le 31 sekund je zaostal za svetovnim prvakom.
4.	NAMIZNI TENIS
DSG Sele
Marti Oraže in Nadja Fojkar sta postali deželni prvakinji v dvojici.
5.	KOŠARKA
Košarkarji slovenske gimnazije so v skupini pionirjev postali prvaki v klubskem prvenstvu.
Igralci: Kranjc, Mečina, Anderlič, Gräber, JagarT., Warum, Hribernik, Majhen, Vavti, Hajnžič, Jagar N., Kordesch, Olip.
Šahisti ubranili dobro pozicijo
Slovenski šah na Koroškem je v letu 1992 obdržal svojo dobro pozicijo, predvsem če z lanskimi primerjamo rezultate koroškega prvenstva v obeh spodnjih ligah.
; Eipa SŠZ Carimpex I je spodnji ligi-zahod s tretjim mestom dosegla svojo doslej najboljšo uvrstitev, solidno uvrstitev pa je dosegel tudi SŠK „Obir“ s sedmim mestom v spodnji ligi-vzhod. Pozitivno je presenetilo drugo moštvo Obirčanov, saj je v 3. razredu osvojilo naslov prvaka.
Izreden uspeh pa je dosegla	mladinska
igralka Dunja Lukan: na avstrijskem državnem prvenstvu za dekleta pod 16 let je osvojila 5. mesto in bila hkrati najboljša igralka iz Koroške.
Na koroškem pokalnem tekmovanju šolarjev pa so uspešno sodelovali Aleksander Lukan (4.) ter brata Boris in Marko Gallob (6. oz. 7. mesto).
Za SŠK „Obir“ je Hans-Christian Wolte igral na koroškem mladinskem prvenstvu in osvojil dobro 9. mesto.
Vsi mladinski igralci SŠZ in SŠK „Obir“ so se medtem uspešno vključili v koroško ekipno tekmovanje.
Zimsko spanje šahistov
Naslov koroškega deželnega prvaka pa so osvojili tudi fantje in dekleta višje stopnje.
Uspešni trenerji košarkarjev so prof. Tone Malle, Bogdan Kavčič in Tone.
Monika Matschnig
Po nepričakovanem porazu prve ekipe SŠZ Carimpex v zadnjem kolu pred božičem (SV je že poročal) bodo slovenski šahisti prezimili na deljenem šestem mestu spodnje lige -zahod (glej lestvico). 6. februarja pa bodo morali v Kötschach-Mauthen. O pravem zimskem spanju do tega termina pa tudi ni mogoče govoriti:	po
običajnem hitropoteznem tunirju na Brnci na Štefanovo že torej na začetku novega leta sledi veleprireditev v Celovcu - Slovenska športna zveza bo izpe-
ljala deželno mladinsko prvenstvo ’93 in deželno žensko prvenstvo ’93.
Pri ženskah bo za SŠZ igrala Dunja Lukan, pri mladincih pa bo eno mesto’ rezervirano za igralca SŠZ. Obe prvenstvi bosta prvič upoštevani za elo-rating, igralo pa se bo švicarskem sistemu.
Koroška šahovska zveza, ki je prireditelj obeh prvenstev, je s tem, da je športno zvezo pooblastila za izpeljavo deželnega prvenstva, potrdila dobro sodelovanje slovensko in nemško govorečih šahistov na Koroškem. F.R.
1993
JANUAR				FEBRUAR				MAREC			APRIL				MAJ				JUNIJ		
1	Pe	Novo leto 4		1	Po	Ignac		1	Po	Albin 1	1	Če Hugo		13	1	So	Prazn. dela		1	To	Fortunat
2	So	Makarij		2	To	Svečnica		2	To	Janja	2	Pe	Frančišek		2	Ne	Boris		2	Sr	Erazem
3	Ne	Genovefa		3	Sr	Blaž		3	Sr	Marin	3	So	Ljuba		3	Po	Filin i .laknh		3	Če	Pavla	22
4	Po	Angela		4	Če Andrej		5	4	Če	Kazimir	9	4	Ne	Izidor		4	To	Florijan		4	Pe	Franc O
5	To	Simeon		5	Pe Agata			5	Pe	Gerda	5	Po	Vinko		5	Sr	Angela		5	So Valerija	
6	Sr	Sv. 3 kralji		6	So	Rotija		6	So	Nika	6	To	Viljem O		6	Če	Janez O	18	6	Ne	Norbert
7	Če	Zdravko	1	7	Ne bgidij o			7	Ne	Tomaž	7	Sr	Darko		7	Pe	Stanko		7	Po	Robert
8	Pe	Severin O		8	Po	Janez		8	Po	Dan žena O	8	Če	Vel. četr.	14	8	So	Miha		8	To	Medard
9	So	Julijana		9	To	Polona		9	To	Frančiška	9	Pe Veliki pet.			9	Ne	Materin, dan		9	Sr	Primož
10	Ne Gregor			10	Sr	Viljem		10	Sr	Viktor	10	So	Velika sob.		10	Pn	Izirlnr		10	Če Rešnie teln231	
11	Po	Pavlin		11	Če	Marija	6	11	Če	Krištof	10	11	Ne	Velika noč		11	To Žiaa			11	Pe	Srečko
12	To	Tatjana		12	Pe	Damjan		12	Pe Gregor		12	Po Velikon. pon.			12	Sr	Pankracij		12	So	Janez 4
13	Sr	Veronika		13	So	Gregorij 4		13	So	Kristina	13	To	Ida4		13	Če Servacij 4		19	13	Ne	Anton
14	Če	Srečko	2	14	Ne	Zdravko		14	Ne	Matilda	14	Sr	Justin		14	Pe	Bonifacij		14	Po	Vasilij
15	Pe	Pavel 4		15	Po	Jurka		15	Po	Klemen 4	15	Če	Helena	15	15	So	Zofka		15	To	Vid
16	So	Marcel		16	To	Julijana		16	To	Hilarij	16	Pe	Bernarda		16	Ne	Janez		16	Sr	Beno
17	Ne	Anton		17	Sr	Silvin		17	Sr	Jerica	17	So	Rudi		17	Po	Jošt		17	Če	Dolfe	24
18	Po	Marjetka		18	Če	Simeon	7	18	Če	Ciril	11	18	Ne	Konrad		18	To	Erik		18	Pe	Marko
19	To	Marij		19	Pe	Konrad		19	Pe	Jožef	19	Po	Leon		19	Sr	Ivo		19	So Julijana	
20	Sr	Boštjan		20	So	Leon		20	So	Srečko	20	To	Neža		20	Če	Vnebohod	20	20	Ne Silverij •	
21	Če	Neža	3	21	Ne	Irena •		21	Ne	Benedikt	21	Sr	Simeon		21	Pe	Feliks •		21	Pn Alni?	
22	Pe	Vincenc •		22	Po	Marjeta		22	Po	Vasilij	22	Če	Leonida •	16	22	So	Milan		22	To	.	j— Ahac
23	So	Rajko		23	To	Pust		23	To	Oton •	23	Pe Vojko			23	Ne Željko			23	Sr	Ženo
24	Ne	Felicijan		24	Sr	Pepelnica		24	Sr	Katarina	24	So Jurij			24	Po	Suzana		24	Če	Janez	25
25	Po	Darko		25	Če Sergij		8	25	Če	Minka	12	25	Ne	Marko		25	To	Urban		25	Pe	Hinko
26	To	Pavla		26	Pe	Aleksander		26	Pe	Emanuel	26	Po	Marcel		26	Sr	Zdenko		26	So	Stojan 4
27	Sr	Janez		27	So	Gabriel		27	So	Rupert	27	To	Jaroslav		27	Če Avguštin		21	27	Ne	Ema
28	Če	Peter	4	28	Ne	Leander		28	Ne	Janez	28	Sr	Pavel		28	Pe	Viljem 4		28	Po	Hotimir
29	Pe	Valerij						29	PcT	Ciril	29	Če	Peter 4	17	29	So	Magdalena		29	To	Peter i. Pavel
30	So	Martina						30	To	Bogo	30	Pe	Katarina		30	Ne	Binkošti		30	Sr	Emilja
31	Ne	Janez 4										31	Sr	Benjamin 4							31		Binkoštni p				
JULIJ				AVGUST			P SEPTEMBER				OKTOBER				NOVEMBER			DECEMBER		
1	Če	Bogoslav	26	1	Ne	Peter	1	Sr	Tilen O		1	Pe Julija			1	Po	Vsi sveti	1	Sr	Marian
2	Pe	Marija		2	Po	Štefan O	2	Če	Štefan	35	2	So	Bogumil		2	To	Verne duše	2	Če	Bibijana 48
3	So	Tomaž		3	To	Lidija	3	Pe	Dora		3	Ne Terezija			3	Sr	Silva	3	Pe	Franc
4	Ne	Urh O		4	Sr	Dominik	4	So	Rozalija		4	Po	Frančišek		4	Če	Karel	44	4	So	Barbara
5	Po	Ciril, Metod		5	Če	Ožbalt	31	5	Ne	Lovrenc		5	To	Marcel		5	Pe	Elizabeta	5	Ne	Sava
6	To	Bogomil		6	Pe	Ljubo	6	Po	Zaharija		6	Sr	Vera		6	So	Lenart	6	Po	Miklavž 4
7	Sr	Vilibald		7	So	Kajetan	7	To	Regina		7	Če	Marko	40	7	Ne	Engelbert 4	7	To	Ambrož
8	Če	Evgen	27	8	Ne	Miran	8	Sr	Marija		8	Pe	Brigita 4		8	Po	Bogomir	8	Sr	Brezm. sdoč.
9	Pe	Veronika		9	Po	Jaroslav	9	Če	Peter 4	36	9	So	Abraham		9	To	Teodor	9	Če Valerija	49	
10	So	Ljuba		10	To	Lovrenc 4	10	Pe	Nikolaj		10	Ne	Daniel		10	Sr	Andrej	10	Pe	Smiljan
11	Ne Olga 4			11	Sr	Suzana	11	So	Erna		11	Po	Milan		11	Če	Martin	45	11	So	Daniiel
12	Po	Mohor		12	Če	Klara	32	12	Ne	Gvido		12	To	Maks		12	Pe	Emil	12	Ne Aljoša	
13	To	Henrik		13	Pe	Lilijana	13	Po	Filip		13	Sr	Edvard		13	So	Stanislav •	13	Po	Lucija •
14	Sr	Kamil		14	So	Demetrij	14	To	Rastko		14	Če	Veselko	41	14	Ne	Nikolaj	14	To	Dušan
15	Če	Vladimir	28	15	Ne	M. vnebovz.	15	Sr	Nikodem		15	Pe Terezija •			15	Po	Leopold	15	Sr	Kristina
16	Pe	Marija		16	Po	Rok	16	Če Ljudmila • 37			16	So Jadviga			16	To	Jerica	16	Če	Albina	50
17	So	Aleš		17	To	Pavel •	17	Pe	Lambert		17	Ne Marjeta			17	Sr	Gregor	17	Pe	Lazar
18	Ne	Miroslav		18	Sr	Helena	18	So	Irena		18	Po	Luka		18	Če	Odon	46	18	So	Teo
19	Po	Vincenc •		19	Če	Ludvik	33	19	Ne	Suzana		19	To	Etbin		19	Pe	Elizabeta	19	Ne	Urban
20	To	Marjeta		20	Pe	Bernard	20	Po	Svetlana		20	Sr	Irena		20	So	Srečko	20	Po	Evgen 4
21	Sr	Danilo		21	So	Ivana	21	To	Matevž		21	Če	Urška	42	21	Ne Marija 4		21	To	Tomaž
22	Če	Majda	29	22	Ne Timotej		22	Sr	Mavricij 4		22	Pe	Kordula 4		22	Po	Cecilija	22	Sr	Mitia
23	Pe	Branislav		23	Po	Filip	23	Če	Helena	38	23	So	Severin		23	To	Klemen	23	Če Viktorija 51	
24	So	Kristina		24	To	Jernej 4	24	Pe	Nada		24	Ne	Rafael		24	Sr	Janez	24	Pe	Adam i. Eva
25	Ne	Jakob		25	Sr	Ludvik	25	So	Zlata		25	Po	Daria		25	Če	Katarina 47	25	So	Božič
26	Po	Ana 4		26	Če	Viktor	34	26	Ne	Damjan		26	To	Nac. praznik		26	Pe	Konrad	26	Ne Štefan	
27	To	Sergij		27	Pe	Monika	27	Po	Vincenc		27	Sr	Sabina		27	So	Virgil	27	Po	Janez
28	Sr	Zmago		28	So Avguštin		28	To	Venčeslav		28	Če	Simeon	43	28	Ne	Jakob	28	To	Nedolž .otroci
29	Če	Marta	30	29	Ne	Janez	29	Sr	Mihael		29	Pe	Narcis		29	Po	Radivoj O	29	Sr	Tomaž O
30	Pe	Julita		30	Po	Roza	30	Če Sonja O		39	30	So	Alfonz O		30	To	Andrej	30	Če	David	52
31	So	Ignac			31	To	Rajko											31	Ne	Volbenk					31	Pe	Silvester
SLOVENSKI VESTNIK
študijska knjižnica
DZ 05
SLOVENSKI
1952
070(436.5=863)
J
s
vsem
<NJl2h