IJ IA Ka k PBIHOHSKI DNEVNIK , GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE *o X. - Štev. 118 (2737) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 20. maja 1954 Cena 20 lir drugi dan dela ih.kongresa toziraa ideoloških 0 in družbenem uuravljaniu organizacijskih vprašanjih Medlog za novo razdelitev ne okraje in občine - S. Krajger o globokih družnih spremembah zgodovinskega pomena - S. Kavčič o odnosih v komunah &anes bo govoril Edvard Kardelf našega posebnega dopisnika) .Ljubljana, i9. — Tretji Sres ZK Slovenije ,ie da-- nadaljeval svoje delo lo-™ v komisijah za politič-la ?rSan>zacijska vprašanja, kl(Jjeo'°ško delo in za pro-me družbenega upravljanja. Ija V komisiji, ki razprav. lin. Problemih družbenega ;i avJ.)ahja, je danes vodil g'N ZKS Janez Vipotnik. ^.Lesedi • ■ K?® Wv..« .u,lu v-vCJ, ,, “Hafner ter Sergej Kraj-"mko Hafner je polemi- so se prijavili do-tovariši Miro C ve j, Ser, ■um j svojem govoru s ti-k Mdelom referata tov. Mi-J Marinka, ki se nanaša na D^j^bje graditve ^eiafan^e graditve komun. IjJtJ je, da ni pravilna crien- (Itd3 re^erata' ker v tem P°" tih i P°stavlja meje bodo-, komun v okviru sedanjih 'rajev razpravljal o problemu mla- razvile v vseh državah’ Po njegovem mne-j, sedanja upravna raz-j.ltev ne more mobilizirati , avcev za zgraditev novih bJevn'h skupnosti, kot jih j, !®e zahtevajo. Predlagal Im • bi bil° v Sloveniji v O?* le 10 do 11 okrajev »ib i4? 19 ‘n okrog 50-60 šir-°oČin, ki bi delovale v ^'sl« komun. loj910 je član CK in direk- dra; jeznega zavoda za pla- tj J11le Sergej Krajger govo-globokih družbenih spre-t, “?h zgodovinskega pomeli,’.*1 So se začele v Jugo-iw',.z uvedbo družbenega j, av*janja. Poudaril je. da na družbeno v praksi razbita TO*a državnega kapitalizma Mar ter zadan obenem hud H, ®c na svetovnem področ-L teoriji državnega kapita-faj"a v samem socialističnem !Vo-ju «Tu ni doživel polo-Rt.1* državni kapitalizem '<(|j’1bfdrma, temveč tudi agnp.v« in praks^ 'im državnega kapita- Va'» ,ie poudaril Krajgher. VpiA ie teoretično pojasnil ^"l^ibbe v položaju nepo-*} proizvajalcev, ki zalito ruzl>enega upravljanja v«č delovna sila v sta-Spt Pomenu besede, temveč »MjVdelji sredstev za proiz-Hj 1° in imajo zato bistve-(itj^-^gačen vodilen in odlo-jfO .Položaj v družbi tih gbvo tj] K°mun, je Krajger zani-i^.Polrebo, da bi se na se-,stoPnji razvoja že polšji,,!.? abstraktne sheme in jj 'oije zanje. Poudaril je, . nil okraji, čeprav so •sW * kot administrativna SnL danes že opravljajo o-Htjf. ... gospodarske funkcije komun in da se (j, ,s® bolj razvili v tej sme- V* govoril o delu bodo-k°mun, verjetno bodoče (tw**prav * t- P® ne bodo ostale točno W*»h sedanje administrator,! razmejitve po okrajih. 'Uho?? i® Krajger kritiziral «1 v ZK in zlasti gra-katera mnenja, češ da . Popolni gospodarski ’%io .zagotovijo avtoma-Pega P.rojanje vsega družbe-if tju^lienja. Dejal je. da M , 0 Sledanje na jjospodar- K:,;, St ar^ij°- Poudaril je nuj-cit iavestnega dela članov k j._Ueial ie da se mora- tazv.?j na liniji Djilasovih ??') in da nujno vodi ^ s ^^'sti naučiti, da bo-*Potnr.Sll° Politične a 'Hi Pastopili in interveni- s'lo politične avtoritete kjer je potrebno. iv za ideološko-poli-i.9?alioT.?rašan-'a je popoldne ‘ 0’”'' delo pod pred- k^jevala ________ |___ Sil;0tn Borisa Ziherla. Clo-Ltahc ae delegati Šiftar, 5'ihen mi)vec'2'ga 'n vlado Ntiif- ,s'£tar je govoril o Slošv® pomanjkljivega i-Xi jeRa dela s prekmur-uelavci. Tov. Kimovec je Saabov ive izjave >ietskih obtožbah LI*ane-J’ 19‘ ~ Kancler Ra.-ib , kil „*.V parlamentu obraz-H 9al'sče do sovjetskih ob-II °Udf0-1,1 avstrijski vladi. Sio nU je uajPr®) da na-V ik ^nasProtja glede izva-ti'a 0 dzavezniškega dogo-,?), nadzorstvu samo te-S ,zri r °kupacijska povelj-dNuIbi 3ai° določbe, ki na-iN. i-,'10, avstrijskim zako- je nat0’ da s0 v«, liudst oblustl in avstr!i‘ v «i °. vodno skusah zi- ta 'trni z okupacijskimi > p*' tako da je tudi v ki Srenj? eiae hladne voj-tijjti* ^avUala Avstrija o-b-ki ..katerem je medzavez- vedno deloval in ‘a sprejemal soglasne tovornik je nato po- dine in šolstva, sekretar o-krajnega komiteja ZK za Maribor Majhen pa se je zadržal na vprašanju šolstva in prosvetnih delavcev. Delegat Kimovec je dejal, da imajo šole zelo težko nalogo pri izkoreninjevanju iz zavesti ljudi ostankov stare miselnosti. Poudaril je. da je zaman pričakovati le od bodočih šolskih reform ureditev perečega problema vzgoje socialističnih ljudi. To je splošno družbeni problem, ki ga morajo bolj kot doslej pomagati rešiti vsi komunisti in ne le tisti, ki delajo na pedagoškem področju, lov. Kimovec je nadalje poudaril, da je naloga sodobne šole, da se obrne neposredno k delovnemu človeku. Tudi tov. Majhen je v govoru poudaril, da je vprašanje šolstva splošno družbeni problem. «Samo šolska vzgoja, je dejal, ne zadostuje za formiranje socialistične zavesti državljanov«. Dodal je, da so šole doslej že dosegle precej uspehov s tem, da so postavile pouk na bolj napredne osnove ter da so kot take postale važen faktor v borbi proti zaostalosti. Danes je njihoya prva naloga, postaviti pouk še bolj na znanstveno marksistične temelje v vseh predmetih in skrbeti, da se šole popolnoma vključijo v socialistično’ stvarnost, na pa da se od nje oddaljujejo. Ko je na koncu govoril o družbenem upravljanju o šolstvu, je kritiziral težnjo, da bi pri tem imeli odločilno vlogo prosvetni delavci in pedagogi in poudaril, da ta vloga pripada staršem in delavskemu razredu kot najnaprednejšemu družbenemu či-nitelju. Komisija za družbeno u-pravljanje pa je nadaljevala razpravo o najrazličnejših vprašanjih socialistične' družbe, zlasti pa o družbenem u-pravljanju. Clan izvršnega odbora ZKS tov. Stane Kavčič je poudaril, da je najvažnejše vprašanje sedanjega III. kongresa vprašanje družbenega upravljanja. «Tudi za socialistične sile izven naše države je rekel, je to vprašanje zelo važno. Nakazal je obenem možnosti, kako bi se lahko s pomočjo najrazličnejših oblik družbenega upravljanja, zlasti delavskega upravljanja, listične sile. Nadalje je dejal, da oblika družbenega upravljanja sama na sebi ni imuna, ker je delovanje razrednega sovražnika živo. Razied-nl sovražnik, je dejal se lahko vrine tudi v naše družbeno upravljanje. Predvsem smo še bistveno agrarna država, kjer obstajajo še objektivne možnosti za- razne pojave, v katerih lahko deluje razredni sovražnik. Tov Kavčič je nato dejal, da bo družbeno u-pravljanje izoblikovala šele množica novih kadrov. Doslej imamo šele prve kadre družbenega samoupravljanja, od katerih so nekateri, ki imajo šele začetno znanje. Nato je govoril o vprašanju odnosov v komunah. De- jal je, da je marsikje položaj zrel, da se nared; korak naprej od okrajev in da se formirajo nove zaključene e-note, ki naj bi bile nek.ik za-snutejc novih komun. Na koncu je govoril še o družbenem upravljanju na področju šolstva in prosvete in rekel, da ni pravilno stališče, da bi se organi družbenega upravljanja ukvarjali le z vprašanjem vzdrževanja šol. Ti organi bi se morali obenem pečati z vprašanjem vzgoje mladine v socialističnem duhu. Vse tri komisije so danes zaključile svoje delo. Jutri ob 9- uri bo plenarno zasedanje, na katerem, bo kot pričakujejo, govoril tudi tov. E. Kardelj. F. K. Eisenhower za azijski pakt brez angleškega sodelovanja Po izjavah predsednika ZDA bi lahko bil pakt omejen tudi na azijske države ter Avstralijo in Alovu Zelandijo - Posreden odgovor na angleško stališče, da je treba počakati na rezultate ženevske konference VVASHINGTON, 19. — Predsednik Eisenhower je na svoji današnji tiskovni konferenci izjavil, da je «vsekakor mogoče skleniti obrambno pogodbo za jugovzhodno Azijo, ki bi bila omejena na azijske dežele, na Avstralijo m Novo Zelandijo«. Predsednikovo izjavo so razumeli kot. posreden namig, da se Washingtonu angleško sodelovanje pri tem paktu ne zdi nujno potrebne, in kot odgovor na Churchillove izjave, da Anglija ne more prevzeti nobenih obveznosti v tem smislu, dokler ne bodo znani rezultati ženevske konference. Na vprašanje, ali je angleška udeležba pri tej pogodbi, za katero so v ZDA začeli uporabljati kratico SEATO, potrebna ali ne, je predsednik odgovoril, da sta «med državami Commonwealtha neposredno zainteresirani le Avstralija in Nova Zelandija«. Nadaljeval je, da je bistveno, skrbeti za sodelovanje azijskih držav in da je z njimi, z Avstralijo in Novo Zelandijo mogoče doseči 1 ustanovitev o- brambnega sporazuma za ,iu govzhodno Azijo. «Ta sporazum ne bi bil zadovoljiv v oni meri, kot bi mi želeli, vendar bi že bil nekaj«, je pristavil Eisenhoiver. Predsednik je nadaljeval da je ustanovitev organizacije za zagotovitev kolektivne varnosti v jugovzhodni Aziji eden izmed osnovnih ciljev ameriške politike, kajti «le s pomočjo te kolektivne varno sti je mogoče postaviti politične temelje, ki so potrebni za odpor proti komunistični napadalnosti«. Predsednik je dal še več izjav na isto temo in opomnil, da je o jugovzhod-noazijskem paktu govoril prvič že 16. aprila lani. Eisenhorver ni hotel naravnost odgovoriti na vprašanje, ali bi utegnil biti pakt sklenjen še med ženevsko konferenco. temveč je le dejal, da bo «seveda trajalo še precej časa« in da bodo potrebna še dolga posvetovanja, preden bo mogoče uresničiti to zamisel. Doda je, da sklenitve pakta ni mogoče pospešiti s pritiskom in nato prekinil nadalj- Papagos potrjuje svoje stališče Razburjenje in razočaranje v Rimu Papagosov predstavnik zatrjuje, da je maršal sam dal pobudo za balkansko zvezo Italijanski tisk grozi celo s krizo v atlantskem paktu - Min. predsednik Scelba se po telefonu posvetuje s Piccionijem - Danes Scelbove izjave na seji vlade? ATENE, 19. — Po poročilu Anse je Atenska agencija objavila danes izjavo predstavnika predsednika grške vlade maršala Papagosa v zvezi z intervjujem v «Ntw York Timesu«. Predstavnik je dejal, da so bile nekatere točke tega intervjuja napačno tolmačene. Tako na primer odstavek v intervjuju, ki zatrjuje, da je grška vlada vprašala ZDA za dovoljenje za sklenitev tristranske balkanske zveze, napačno tolmači Papagosove besede. Maršal Papagos — je izjavil predstavnik — je poudaril svojo željo, da bi se sklenila vojaška zveza, za katero je on sam dal pobudo, in dodal, da je glede tega vprašal za mnenje ameriško vlado, da bi zvedel, ali bi morda utegnilo biti medtem rešeno tržaško vprašanje skupno z ostalimi visečimi vprašanji, ki bi utegnila povzročati težave za hitro uresničenje tristran- ske zveze. cGrčija torej ni zahtevala od ameriške vlade niti navodil niti dovoljenja za sklenitev balkanske vojaške zveze,« je dejal predstavnik. V zvezj s to izjavo poudarjajo, da je grška vlada ne le še enkrat potrdila svoje pozitivno stališče do balkanske zveze, temveč da celo sam Papagos prevzema očetovstvo te zamisli. Kar se zaključka izjave tiče, pa pripominjajo, da Grčija kot suverena država ni obvezna nikogar vprašati za dovoljenje za svoje akcije. (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Včerajšnje izjave maršala Papagosa evropskemu direktorju «New York Timesa« Sulzbergerju so povzročile v Rimu veliko razburjenje, ki se meša z razočaranjem, ker se je podrl glavni steber, na katerega je palača Chigi zidala svojo politiko do Jugoslavije in končno SE VEDNO ZASTOJ V ŽENEVI pri razgovorih o Indokini Nova tajna seja bo jutri, v soboto pa bo plenarna seja o Koreji Prihod Krišne Menona v Ženevo v zvezi z indijskim posredovanjem? Prvi francosko-vietminški razgovor o zadevi ranjencev v Dien Bien fuju - Anglija pristala na vojaške razgovore o Jušno vzhodni Aziji 'tn9® h- ------*- jb u.,v r- hlV, J^udaril pravico Av C1 ^Qi;0l 2ahteva olajšave od si> še pred skle-„ rzavne pogodbe. Od-obtožbe N &‘Vtnifavrnil obtožbe ge tit ffija aova in ponovil, da th y®JaS|!'0^e anšlusa in tudi 5®dkkratiC8a zavezn>štva, to-Zahteva, naj se za-V'isko ne vmešavajo v Su^r i n°fTanje zadeve, i . dodal: ((Avstrija 9|lvSV<*®išl:iavl-'a' da i' niena nal°ea doseči ne- 2ENEVA, 19. — Kakor napovedano, je bila danes v Ženevi tretja ožja tajna seja, na kateri so govorili o Indokini. Seji je predsedoval britanski zunanji minister Eden. Zjutraj so se Eden, Bedeli Smith in Bidault sestali na pripravljalni seji, na kateri so sklenili, da bodo pozvali Molotova, naj pristane, da se razgovori o Indokini nadaljujejo jutri in po možnosti tudi v petek, preden se povrnejo na korejsko vprašanje. S tem v zvezi je takoj po tem razgovoru Eden obiskal Molotova. Tajna seja, ki se je začela ob 15 uri, je bila prekinjena ob 16.50, zato da so delegati lahko popili čaj, in se je čez četrt ure zopet nadaljevala. Kakor se je izvedelo, je v začetku seje govoril vietnamski ministrski predsednik Fan Van Dong. Ob nadaljevanju seje pa je govoril kamboški delegat. Kakor je znano, hočejo zahodne delegacije obravnavati vprašanje Vietnama ločeno od vprašanja Laosa in Kambodže, o čemer so govorili tudi na jutranji seji E-den, Bidault in Bedeli Smith, ki so se sporazumeli, da bodo skupno nastopali v tem smislu O današnji tajni seji so kakor običajno objavili le kratko uradno poročilo, ki se glasi: ((Devet delegacij je na ožji seji nadaljevalo razpravljanje o vzpostavitvi' miru v Indokini. Nova ožja seja bo pojutrišnjem, 21. maja ob 15». Kakor zatrjujejo obveščeni krogi, ni niti danes prišlo do sporazuma, kako naj se obravnava položaj v Indokini. gle prodreti s svojim predlogom naj bi takoj začeli razpravljanje o premirju v Lao-tu in Kambodži, so sklenili, da za jutri prekinejo razgovo re o Indokini, in so prihodnjo tajno sejb določili za petek V soboto pa bo poluradna plenarna seja o Koreji. Eden je predlagal, naj jutri ne bo nobene seje in naj skušajo «na zasebnih sestankih premagati nekatere težave. Molotov je predlog sprejel. Medtem poročajo, da se za jutri pričakuje odhod indijskega poslanika Krišne Menona, ki namerava baje začeti zasebne razgovore z Molotovom in Bedellom Smithom, da bi pripomogel k sporazumu za prenehanje sovražnosti v Indokini. Krišna Menon je načelnik indijske delegacije v Ne\v Yorku in se bo na poti v ZDA ustavil (tako so namreč izjavili) v Ženevi. V krogih britanske delegacije pa izjavljajo, da bi u-tegnil Eden napraviti kratek obisk v London konec tega tedna, da se razgovarja s Churchillom o dosedanjih rezultatih ženevskih pogajanj. V soboto bo Eden verjetno odpotoval v Pariz na proslavo 50. obletnice «Entente cor-diale«- V uradu glavnega tajnika konference za lndokino Paula Boncourja pa je bil danes prvi razgovor med francoskim predstavnikom polk. Brebissonom m vietminškim polk. Han Van Lauom o vprašanju ranjencev v Dien Bien Fuju- Razgovori se bodo nadaljevali. Na današnjem razgovoru so vietminški delegati uradno sporočili, da bo tran-coska bolničarka Gencvieve de Galard-Terraube, edina ženska, ki je bila v oblegani trdnjavi Dien Bien Fu, izpuščena. Vietminški predstavnik je sporočil, da bo bolničarka 'na lastno željo ostala v Dien Bien Fuju in zdravila ranjence, dokler ne bodo vsi ranjenci odstranjeni. Ne glede na razgovore v Ženevi so vietminški predstavniki danes sporočili, da za njih še vedno velja dogovor od 13. maja, pripominjajoč, da so pripravljeni do novega medtem, da je Velika Britanija pristala na vojaške razgovore v Washingtonu o vprašanju Južnovzhodne Azije na splošno in o Indokini še posebej. Razgovori se bodo baje začeli prihodnji teden med predstavniki glavnih štabov ZDA, Velike Britanije, Francije, Avstralije in Nove Zelandije. Kakor izjavljajo v obveščenih krogih, ne bodo ti razgovori političnega značaja, pač pa se bodo nanašali na vojaške ukrepe, ki naj bi jih podvzeli v primeru sporazuma o premirju v Indokini ali pa v primeru neuspeha ženevske konference. Kot priprava na te razgovore pa ima te dni načelnik francoskega glavnega štaba general Ely vrsto razgovorov v Hanoiu, kjer se proučuje tud; sedanji vojaški položaj spričo vedno večjega vietnvn-škega pritiska na področju ustja Rdeče reke. Danes so vietminški oddelki izvršili več napadov na francosko-viet-namske položaje na tem področju, kjer so v krvavih bojih imeli Francozi in Vietnamci znatne zgube. V Singapuru zatrjujejo, da Hošiminhovi oddelki sedaj nadzorujejo okoli dve tretjini vasi na tem področju. Zatrjujejo tudi, da je na tem področju sedaj okoli 100.000 mož Hošiminhove vojske, Tem je treba dodati še 40.000 mož generala Djapa, ki so zavzeli Dien Bien Fu in ki se sedaj premikajo proti delti. Francozi pa imajo tu okoli 105.000 mož. Po raznih znakih sodeč se vietminški oddelki pripravljajo na tem področju, da bi Hanoi izolirali s prekinitvijo vseh prometnih poti. Ce bi prišlo do tega, bi morali Hanoi, k; šteje 400.000 prebivalcev, oskrbovati z letali. Govori se tudi, da francosko ukaza nadaljevati odstranjeva- poveljstvo sedaj proučuje tri nje1 ranjencev z majhnimi le- rešitve: braniti vse področje tali V Hanoi so danes pripe- delte; obdržati samo majhno j j ali okoli 60 ranjencev iz mostišče v Haifongu; izpraz-Luang Prabanga. niti ves Tonking (severno- Iz Waahingtona pa javljajo vzhodni del Indokine). tudi do Trsta. Kot je znano, je Papagos izjavil, da bi bila njegova želja, da se balkanski pa_kt čimprej spremeni v vojaško zvezo, in da se v tej zadevi popolnoma strinja z maršalom Titom. Prav tako so znana stalna italijanska zatrjevanja, da sc Grčija ne strinja s stališčem Jugoslavije in Turčije, ki sta naklonjeni .ustanovitvi bananske zveze. Ker je na poskusih, da se dejansko ustvarijo nesoglasja med Grčijo na eni in ostalima dvema članicama balkanskega pakta na drugi strani, in da se ta nesoglasja, obstoječa ali neobstoječa, izkoristijo v diplomatski akciji in propagandistični delavnosti, slonela vsa italijanska politika na tem področju, je razumljivo, da so Papagosove izjave udarile v Rimu kot strela z jasnega. O tem pričajo tudi naslovi poročil v časopisih, zlasti popoldanskih, ker se zjutraj tisk še ni popolnoma znašel. ((Presenetljive Papagosove izjave«, ((Dvoumno grško stališče« ali celo «Papagos se v sporu za Trst postavlja na Titovo stran« —1 pod takšnimi in podobnimi naslovi objavlja današnji večerni tisk vesti in komentarje o izjavah predsednika grške vlade. V komentarjih govore listi o ((nerealističnem stališču« Grčije, ki da pozablja, da brez Italije obramba Balkana nikakor ne more biti učinkovita, izražajo začudenje nad ((čudnim prijateljstvom« grške vlade, o «usodni zmoti« tistega, ki rajši zaupa Jugoslaviji kot Italiji in podobno. Turin-ska «Stampa-Sera» pa grozi v komentarju, ki po svoji stilizaciji povsem spominja na oficiozno noto. celo z možnostjo krize v atlantskem paktu, če bi se zamisel balkanske zveze res uresničila brez Italije. Scelba je danes predpoldne po telefonu govoril z zunanjim ministrom Piccionijem, ki je trenutno v Strassburgu. V političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bi prišlo vprašanje balkanske zveze na dnevni red jutrišnje vladne seje, z njim pa morda tudi tržaško vprašanje, čeprav ne eno ne drugo vprašanje ni bilo predvideno na dnevnem redu. Nekateri napovedujejo celo važne Scelbove izjave Ce pa koga vprašate, kaj bi' utegnil predsednik vlade povedati novega. razen znanega in v mnogočem že zastarelega italijanskega stališča, bo skomizgnil z -rameni. Skratka, po alarmizmu spominja današnji položaj v Rimu na zadnje dni lanskega avgusta, ko je po umetno ustvarjenem poplahu zaradi neke vesti beograjskega Ju-gopressa Pella teatralno poslal vojsko na jugoslovansko mejo. Položaj je še poslabšala današnja izjava predstavnika grške vlade, ki je v bistvu potrdila Papagosovo stališče in še poslabšala italijanski položaj, ker zatrjuje, da je grški ministrski predsednik sam dat pobudo za balkansko vojaško zvezo in ker daje razumeti, da grška vlada nima namena vpraševati ZDA za dovoljenje, če sme skleniti to zvezo. Vendar se opažajo poskusi vplivanja na javno mnenje z dvoumnim razlaganjem nekaterih stavkov izjave. Drugi predmet jeze je Cy-rus Sulzberger, evropski urednik «New York Timesa«, ne le zaradi intervjuja s Papa-gošom, temveč predvsem zaradi članka, v katerem pojasnjuje nesporazum, ki je nastal zaradi trditve, da je jugoslovanski^ državni tajnik Koča Popovič prelomil obveznost diskretnosti, o čemer se je na široko razpisal italijanski tisk. Sulzberger opozarja, da je po- ročal. da ga je Popovič v razgovoru obvestil, da mu ne more povedati nobenih podrobnosti, in pravi, da je vso «afero» skuhalo ((natolcevanje italijanskega tiska«. Sulzberger dodaja — in to mu v Rimu še bolj zamerijo -— da je poslal Koči Popoviču brzojavko, v kateri mu je stvar pojasnil in se mu opravičil. V svoji jezi italijanski tisk ne varčuje z izrazi, rimski «Momento» pa pravi celo, da je Sulzberger «novinar, ki je tesno povezan z jugoslovansko vlado« in da zato ne gre verjeti niti njegovemu intervjuju s Papagosom, ker pač vse, kar evropski direktor «New York Timesa« piše, predstavlja beograjsko stališče. Tako je torej «Momento» v sveti jezi napravil iz Sulz-bergerja nekakega titovskega agenta... A. P. ved niepol. komisi PARIZ. 19. •— Zunanjepolitični odbor francoske narodne skupščine je sklenil odložiti na prihodnjo sredo glasovanje o poročilu, ki se nanaša na pogodbo o evropski obrambni skupnosti. Ker pa bo skupščina v torek začela počitnice, je verjetno, da seja komisije v sredo ne bo sklepčna in da bo prišlo do ponovne odločitve. Opazovalci so z velikim zanimanjem pričakovali glasovanje, ker bi to lahko vsaj deloma pokazalo, kakšno bo dokončno stališče- večjega števila poslancev. Poročevalec Jules Moch je odločen nasprotnik evropske obrambne skupnosti. Ce bi bilo njegovo poročilo sprejeto, bi se znatno zmanjšale možnosti, da bo narodna skupščina odobrila pogodbo o evropski vojski. Spran e vojaški pomoči Pakislapp WASHINGTON, 19. — Pakistanski minister Zafrulah Kan in ameriški odpravnik poslov John Emmerson sta danes v Karačiju podpisala dogovor, na podlagi katerega bodo ZDA dobavljale Pakistanu vojaško opremo in nudile pomoč za vežbanje pakistanskih oboroženih sil. Izmenjane so bili tudi note, v katerih se izjavlja, da na podlagi sporazuma ni Pakistan obvezan dovoliti ZDA vojaške baze na svojem ozemlju. Ameriški državni departma omenja v svoji izjavi, ki so jo objavili v Washingtonu, da je Pakistan nedavno sklenil prijateljsko pogodbo s Turčijo in da bosta obe vladi na podlagi te pogodbe koordinirali svoje stališče na gospodarskem, kulturnem in varnostnem področju, ter pipominja, da je danes podpisani dogovor o vojaški pomoči enak dogovorom. ki so jih ZDA sklenile z drugimi državami. Dodaja tudi, da bo v Pakistan odpotovaio ameriško vojaško odposlanstvo. Pakistan pa je zagotovil, da ameriške vojaške pomoči ne bo uporabljal v napadalne namene. Ameriško poslaništvo v Karačiju pa javlja, da ne ve, koliko bo znašala celotna a-meriška pomoč Pakistanu. Višina pomoči in njeno trajanje bosta določena v skladu s potrebami Pakistana, kakor se bosta obe državi sproti sporazumeli, ' nje spraševanje, z zatrdilom, da trenutno ne more sporočiti ničesar «o napredku ali pomanjkanju napredka« pogajanj. Nadalje je Eisenhower dejal. da ZDA proučujejo tudi možnost ustanovitve mednarodnega «poola» atomske energije, ((četudi bi druge države ne hotele sodelovati«. Predsedniku so zastavili vprašanje o poteku razgovorov z ZSSR o atomski banki. Odgovoril je z omenjenimi besedami in dodal. da ima popolno zaupanje v Lewisa Straussa, predsednika ameriške komisije za atomsko energijo, ter da mu doslej ne bilo predloženo nobeno podrobno poročilo o morebitnih spremembah ameriške zakonodaje o atomski energiji. O sporu McCarthy, - Ste-vens je Eisenhotver dejal, da ne namerava razveljaviti svojega navodila, da vladni funkcionarji ne smejo dajati izjav o razgovorih, ki so bili v vladnih krogih (zlasti pa v o-brambnem ministrstvu) o tem sporu. Dodal je, da je zelo presenečen, ker so zaradi tega njegovega navodila odložili seje podkomisije, ki vodi preiskavo o tem ’ primeru. Predsednik je izrazil upanje, da se bodo seje kmalu obnovile, in razložil, da je imelo njegovo navodilo namen, ohraniti načelo ločitve izvršne in zakonodajne oblasti. Med tiskovno konferenco je Einsenhower tudi izjavil, da bo _skrbel, kot je njegova dolžnost, da se spoštuje nedavna odločba vrhovnega sodišča,ki proglaša za nezakonito ločitev belih in črnih učencev v ameriških šolah. Na vprašanje, ali ne sodi. da mu utegne to stališče odtegniti simpatije republikanskih krogov v južnih državah, je predsednik odvrnil, da namerava izpolniti svojo obljubo ob prevzemu oblasti, da bo skrbel za pošteno in pravično vlado. DAKAR, 19. — Včeraj so uradno javili, da je pri neredih, ki so izbruhnili pretekli teden v tovarni jute v V. ovni Bengaliji, zgubilo življenje nad 300 oseb. Policija je do sedaj aretirala 98 oseb. V suojih zadnjih izjavah a-meriškemu novinarju Sulzbergerju je maršal Tito omenil, da je bilo pri nedavnih pogajanjih za rešitev tržaškega vprašanja omenjena tudi možnost zgraditve novega pristanišča in ekonomskega središča na obali cone B v primeru, da bi Zavije in Skedenj morala ostati na drugi strani meje. Pri tem je seveda poudaril, da ■ je vsa zadeva sedaj— spričo rimskega nena sitnega imperializma, ki odklanja 'vsdko rešitdv tržaškega vprašanja — popolnoma nerealna, 1 Zaradi tega ne bi bilo niti vredno , govoriti o temi če se ■ ne bi 'prdv ■'na tem primeru še enkrat pokazala , vsa . protislovnost tako imenovane 'iredentistične argumentacije o pripadnosti Trsta Italiji. V našem, listu smo že mimo grede omenili pisanje Diega de Castra v turinski «L a Stampav, ki je obravnaval pr.ed tremi tedni med drugim tudi tako imenovani koridor in pristanišče v Zavljah. Tedaj je De Castro zapisal: «Ce Jugoslaviji uspe dobiti ta koridor, bo imela čez malo let ves Trstu, De Castro je s tem nehote priznal vso vitalnost, realno gospodarsko moč in vlogo jugoslovanskega zaledja, prometne zveze in ves kompleks, ki je s tem v zvezi in ki bi prišel do takšne veljave v mali žaveljski luki, da bi — po trditvah samega De Castra — velika tržaška luka, ki bi bila pod Italijo, ostala paralizirana, tako da bi Zavije osvojile celo vse mesto Trst. S tem je De .Castro razbil italijansko tezo, da je tržaška luka odvisna samo od Italije in da jugoslovansko zaledje pri tem ne igra nobene vloge. De Castro je s tem zatajil vse, kar je prej pisal o možnosti obstoja Trsta edino in samo pod Italijo itd., itd. Do podobnih trditev in sklepov, kakršne je napisal De Castro, se je dokopal tudi glavni urednik rimskega lista ((Giornale dTtaliait Sante Sa-varino, ki je pet dni pred De Castrom v svojem uvodniku zapisal prav tako v zvezi z omenjenim ukoridorjemn: ((Kako bi mogla Italija dovoliti tako hudo ohromitev same cone A in kako bi mogla odobriti jugoslovanski koridor...? To bi bil samomor». Vse to so zagovrniki edine rešitve Trsta — Italije — pisarili, dokler se v tisku še ni omenjalo morebitnega pristanišča pri Kopru. Ze tedaj so torej zakričali: Nikar! To novo pristanišče bi ubilo Trstl Med njimi je bil prvi klerofašistični župan Bartoli. Tudi sedaj, ko se govori o novem hipotetičnem pristanišču v coni B, je zopet Bartoli prvi, ki kriči proti. Toda naj rajši navedemo avečjd fi-5Č». ki so italijanski iniperni-Hstični odpor proti morebitni gradnji takšne luke zanesli celo v svetovni tisk. Tako je A. Rankovič predložil načrt novega zakona o sodiSčih Povezava vseh vrsl sodišč v enolen sislem (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 19. — Podpredsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta A. Rankovič je na današnji skupni seji odbora za ljudsko oblast in zakonodajnega odbora zveznega sveta podal poročilo o novem predlogu zakona o sodiščih. Rankovič ^e dejal, da se z novim predlogom ne bo bistveno spremenil obstoječi sistem sodišč v Jugoslaviji, čeprav ima predlog več novosti, ki se nanašajo na razvoj sodnega sistema v državi. Osnovna značilnost novega zakonskega predloga je, da temelji na zakonitosti obsodbe, na enakopravnosti državljanov pred zakonom, na udeležbi državljanov pri sojenju in pri izbiri sodnikov. Novi zakonski predlog določa točno mesto sodišč v družbi, sistem oblasti in utrjuje sodne organizacije in položaj sodnikov. Predlog 'akona točno določa tudi položaj rednih gospodarskih in vojaških sodišč. Gospodarska in vojaška sodišča niso izredna sodišča. To so redna sodišča za posebne kategorije sporov. Za vojaška sodišča novi zakon ne uvaja nobene spre- membe, medtem ko se državna arbitraža z novim zakonom spremeni v gospodarsko sodišče, to je sodišče, ki bo razpravljalo in sodilo posebne gospodarske prestopke gospodarskih organizacij in izrekalo kazni. Novi zakon odreja obenem tudi položaj najvišjega sodišča v Jugoslaviji, zveznega vrhovnega sodišča, ki ocenjuje zakonitost sklepov ne «amo rednih, temveč tudi vojaških in gospodarskih sodišč. «Pomen novega zakona ni samo v tem, da povezuje vse vrste sodišč v enotni sistem, temveč tudi v tem, da zagotavlja enotno uporabo zakonov in s tem popolno zakonitost, je poudaril ob zaključku Rankovič. B. B. SEUL, 19. — Ameriške čete na Južni Koreji so dobile u-kaz, naj prihodnjih 72 ur o-stanejo na svojem mestu, korejske policijske oblasti pa so proglasile stanje «velike pripravljenosti« v zvezi z jutrišnjimi volitvami na Južni Koreji. Volivci bodo izvolili 203 poslance. Volilna kampanja se je zaključila danes ob 22. uri na primer rimski dopisnik francoske agencije AFP objavil v pariškem «Le Monde« 11. maja komentar o rimskem reagiranju na izjave maršala Tita Sulzbergerju: «Tu se posebno poudarjajo težave, ki jih bo po vsej verjetnosti izzvala Titova zahteva, naj se zgradi konkurenčno pristanišče Trstu, čigar ekonomski položaj ni prav nič sijajen in teži fc nenehnemu ■ padanju. Kakšen bo položaj, če sc bo pred vrati Trsta zgradilo -konkurenčno pristanišče, kateremu bi jugoslovanska vlada, kar lahko verjamemo,morala dati. maksimalni razvoj? Ne bi bSlo lahko vsiliti italijanskemu javnemu mnenju, ki je sicer malo navdušeno 'z zapuščanjem cone 3. gradnjo novega pristanišča, ki lahko dovede 1 do končnega propada Trsta.ii Poleg ostalega svetovnega tiska, ki je skoro brez izjeme v svojih dopisih iz Birna poročal o tej strašni nevarnosti nove luke za Trst, naj navedemo še ameriškega novinarja Sulzberger ja, ki je v zvezi z intervjujem z maršalom Titom pisal tudi o svojih lastnih opazovanjih. Čeprav Sulzberger ne zagovarja priključitve Trsta k Jugoslaviji, kljub temu vidi usodnost priključitve Trsta k Italiji, navajajoč pri tem pospe-darske razloge. Sulzberger pravi med drugim: «Tržačani bi raje, do bi STO trajalo v brezkončnost. Oni vedo, da bi sicer bili ujj-hovi dnevi šteti. Čeprav je večina italijanska, a v. jihov.a čustva so za Rim (?>, vedo. da bodo, če bodo vključeni v Italijo, končali z umiranjem od gladu. Brezposelnost raste, kapitali so odšli drugam, a prvi znaki gospodarske paralize so očitni na področju pristanišča. Trst, pomorsko pristanišče, izolirano od sinjega zaledja, je anomalija. Coscjen je na počasno smrt.« Kot vidimo, ‘gre Sulzberger celo dalje od tržaških iieden-tistov. Nekaj podobnega o strašni nevarnosti, da ne bi nova morebitna luka v Kopru požrla Trsta, piše tudi prav te, dni milanski gospodarski dnevnik vil Solen, Lahko pa bi navedli celo vrsto takšnih in podobnih trditev v lokalnem iredentističnem tisku. Končno — alt ni med zadnjimi tudi stališče, ki ga je zavzel voditelj tržaških novih in starin fašistov Colognatti s svojo interpelacijo v rimskem parlamentu, v kateri zagovarja rajši ustanovitev STO kot pa, da bi sam Trst s cono A prišel pod Italijo, navajajoč pri tem prav tiste razloge o povezanosti z zaledjem, ki jih navajamo mi iz dneva v dan. Pri tem pa ne smemo pozabiti. da ne gre samo za rimsko tradicionalno težnjo vtikanja nosa tja. kjer nimajo1 nobenega opravka, .temveč, da gre tu za nehai nevarnejšega. Po prvi svetovni vojni so v Rimu tako imenovano zaduše-nost Trsta jemali kot argument za svoje povečane teritorialne zahteVe, Najprej so zahtevali Reko — zaradi t Trsta; nato pa ves Jadran. Danes so Kskromnin in hočejo cono B, kar je razločno povedano v soglasno sprejeti resoluciji rimskega parlamenta od 6. oktobra, ki ji je tudi Pic-cioni pred kratkim obljubil zvestobo. Toda tudi Trst s cono B bi bil še vedno samo prva etapa. Argumentacija proti tako imenovanemu koridorju in potem proti gradnji pristanišča v coni B je. pač jasen dokaz za to. Ne Trst zaledju, temveč Trst Italiji. In ker eno vleče drugo. zaledje italijanskemu Trstu! To je rimska teza. In povest se nadaljuje, kajti apetit je brezkončen. Zadovoljil jejo pa pa v sorazmerju s trenutno močjo in političnim položajem, ki ga imajo v določenem trenutku. Sedanji trenutek — vsaj tako predpostavljajo — jim dovoljuje kričanje proti sleherni potezi Jugoslavije na STO. Zanje seveda velja pri tem dr/t-go merilo. Oni pač vidijo, da je povsem logično, da n. pr. z ameriškim denarjem na debelo raznarodujejo in razla-ščajo slovenski živelj ob slovenski obali cone A. Ce pa bi si hoteli Slovenci v primeru nasilne popolne kriminalne odrezanosti od pristanišča ki so si ga v zadnjih 150 letin zgradili, zgraditi skromno malo pristanišče in ekonomsko središče, potem je to ne samo smrtni greh, temveč naravnost napadalno dejanje, ki grozi z uničenjem tistega, kar so jim njihovi anginam eriški zaščitniki vrgli v brezdanje rimsko žrelo. Toda o tem k«i več prihodnjič. dMitimu pem Včeraj jei pes^prišla v Rijn iz raznih krajev Italije večja skupina slepcev, da demonstra tivno podkrepijo svoje zahteve za izboljšanje njih položaja. V Italiji Je okoli 40 000 ci" vilnih slepcev, od katerih se samo 10.000 lahko vzdržuje z delom ali pa iz lastnih sred-zahtevajo, naj se zanje poskrbi, kakor so poskrbeli v drugih kulturnih drža-^ah*evaJ°' naJ *e nJ*b mesečna penzija od sedanjih 4000 lir zviša vsaj na 15 000 lir Slika kaze kolono slepcev, ki so pred dnevi odšli iz Firenc in so včeraj prišli v Rim PRIMORSKI DNEVNIK 20. maja »POMHI1IK1 DMKV1 Na današnji dan je leta 1506 umrl Krištof Kolumb, ki je odkril Ameriko. Rojen je bil leta 1446. DANES, četrtek 20 maja Bernardin, Milodar Sonce vzide ob 4.30 in funa 19.34 Dolžina dneva 150t-„^ 53 vzide Ob 22.18 in zatone ob 5.33. JUTRI, petek 21. maja Valens. Jelina SINOČI NA SEJI MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA JAIIIIO RAZKRIHKAItJE RISIUA hominformistične kampanje za STO Demokristjanka Postogna poudarila, da soglaša z resolucijo za STO, ker mora po združitvi obeh con pripasti vse ozemlje Italiji - Kominlormisti v očitni zadregi Sinočnja seja občinskega sveta v Miljah je bila zanimiva predvsem zaradi izjave, ki jo je dala glede rešitve tržaškega vprašanja demokristjan-ska svetovalka Postogna. Ko so prečitali resolucijo proti lazdelitvi ozemlja, ki so jo skupno sestavili in odobrili kominformisti, socialisti, demokristjani in republikanci, je svetovalka Postogna dejala: ■Popolnoma se strinjam z resolucijo, poudariti pa hočem, da ko bodo obe coni združeni, mora vse Tržaško ozemlje biti priključeno k «madrepatriji», ker je to želja vsega prebivalstva*. Glede «želje» vsega prebivalstva nam ni treba zgubljati besed. Gospodična Postogna je glede tega med belimi vranami in lahko vara sama sebe, če hoče. Njena izjava glede nadaljnje usode našega ozemlja pa je odkrila kotel, v katerem italijanske iredentistične stranke s kominformisti vred kuhajo «mineštro» in nedvoumno izpovedala to, kar mi že ves čas poudarjamo, da ie namreč edini cilj kominfor-mistične kampanje za združitev obeh con in za ostvari-tev STO ta. da bi potem vse ozemlje prišlo pod Italijo v smislu znane Vidalijeve fraze «e poi si vedra*. V tem vlada tudi popolno soglasje med kominformisti in ostalimi iredentisti, le da si tukajšnji kominformisti tega še ne upajo glasno povedati, kakor njihovi kolegi v Rimu, pač pa govorijo le proti razdelitvi in ne proti priključitvi k Italiji. Kominformistični prvak Postogna se je zato znašel spričo iskrenega priznanja derao-kristjanske svetovalke v zadregi, ter je hitel jecljaje izjavljati, da pri sestavljanju resolucije ni bilo govora o dokončni pripadnosti tega ozemlja. Seveda, zakaj bi govorili? Lepše in bolj previdno je molčati ter varati ljudstvo z de-magoškimi frazami. Bolj pošteno pa bi bilo, ce bi komin-formist Postogna potegnil iz žepa list «Unita» in prečital razne izjave njihovega odposlanca v rimskem parlamentu Pajelte ter očitke kominformi-stičnega vodstva vladi, da je vse premalo storila za priključitev Tržaškega ozemlja k Italiji. Po resoluciji o tržaškem vprašanju so občinski svetovalci odobrili 'resolucijo proti uporabi atomskega orožja in za zmanjšanje oborožitve. Pričakujemo, da bodo lepim besedam demokristjana Crevati-na o mirnem sožitju, razumevanju in spoštovanju med narodi sledila tudi dejanja. Trije ukazi ZVU Z upravnim ukazom št. 25 je ZVU potrdila imenovanje podpolk. P.O. Lougha za načelnika glavnega stana ZVU namesto polk. Emeryja, z u-pravnim ukazom št. 26 pa je potrdila imenovanje podpolk. R.W. Reynoldsa za ravnatelja za pravne zadeve pri ZVU. Z upravnim ukazom št. 27 pa so bila na podpofk. Reyncldsa prenesena pooblastila, ki jih je že imel njegov prednik podpolk. Lough glede oblasti in pravice o potrjevanju, spreminjanju in razveljavljanju obsodb vojaškega sodišča. Znižanje cene mleka Direkcija družbe SALPAT sporoča, da bo z dnem 21. tega meseca znižala ceno mleka v prodaji na drobno. Tako bodo odslej prodajali litrske steklenice pasteriziranega mleka po 80 lir (do sedaj so jih prodajali po 84 lir) in mleko v vrčih po 70 lir (do sedaj po 74 lir). Uradna cena kave za odmero prometnega davka Po ukazu ZVU št. 49, ki ima v skladu z že izdanimi upravnimi navodili vzvratno moč od 27. marca 1954 dalje, je na anglo - ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja uradna cena kave za odmero prometnega davka takole določena: Kava, ki vsebuje kofein lir 920,— za kg; kava, ki ne vsebuje kofeina lir 1.400,— za kg. Osvobodilna fronta Skupščina OF za okraj Dolina bo v nedeljo 23, t. m. ob 15. uri na sedežu v Dolini. Dnevni red: 1. Poročilo o položaju v občini in delu OF. 2. Diskusija. 3. Izvolitev novega okrajnega odbora. 4. Sklepi. Seja glavnega odbora OF za okraj Nabrežina bo v soboto 22. t. m. ob 20. uri v Nabrežini na sedežu. Seja odbora OF za občino Zgonik bo v soboto 22. t. m. ob 20. uri v Saležu. ZARADI NEUREJENEGA POLOŽAJA IN NEIZPOLNJENIH OBLJUB VČERAJ DEMONSTRIRALE ŽENE PRIPADNIKOV CIVILNE POLICIJE Čuvarji /javnega reda /n zakonitosti« so brez socialne zaščite in nimajo niti socialnega zavarovanja, ki ga predvideva zakon ■ Že dve leti je, kar obljubljajo urediti položaj * Verjetne nove demonstracije Včeraj dopoldne je bila pred poslopjem ZVU značilna demonstracija žena pripadnikov Civilne policije. Policaji namreč zaradi vojaške discipline, ki vlada pri njih, ne morejo sami protestirati proti krivični ureditvi policijskega korpusa in so zato protestirale njih družine. Okrog desete ure zjutraj so se pričele zbirati žene. Številne so prinesle s seboj otroke v naročju ali pa pripeljale v otroških vozičkih, prišlo pa je tudi mnogo mater, katere skrbi usoda njih sinov. Okrog pol 11. ure se je zbralo tako več kot 200 žena, ki so hotele poslati delegacijo na razgovor k odgovornim predstavnikom oblasti. Službujoči uradniki pri vhodu pa so najbrž dobili nalog, da žena ne smejo spustiti skozi vrata in so, da bi se izognili vsem nevšečnostim, enostavno vrata zaklenili. Tako ravnanje je seveda ženske razburilo, še Demonstrirajoče žene policistov pred poslopjem ZVU bolj pa stališče nekega funkcionarja ZVU, ki je prišel z izgovori, da se o stvari razpravlja in «da so razgovori v VČERAJ PRED ZAVEZNIŠKIM VOJAŠKIM SODISCEM Imeli so celo skladišče orožja pa se proglašajo za nedolžne... Na zatožni klopi sedi deset mladeničev, na mizi pred njimi pa «corpus delicti«: lahka strojnica, brzostrelke, samokresi, naboji, nadomestni deli, lovska puška itd. - Obramba napoveduje presenečenje za danes... «Ali se čutite krive ali ne», | obtoženci resnično imeli to 0- je vprašal predsednik mr. Curry že v prejšnji razpravi vseh deset mladeničev, ki so obtoženi posesti in trgovanja z orožjem. Na to vprašanje so vsi odgovorili, da so seveda nedolžni In včerajšnja razprava? Sodeč po prvotnih izjavah obtožencev, bi moralo imeti tožilstvo kaj težko nalogo z iskanjem in predložitvijo dokazov. Toda dejstvo je drugačno: tožilec je samo predložil zapisnike policijskih zasliševanj in dokazov v njih ne manjka. Vsaj za Romana Clarija in Gina Bisiacchija ne! (Včeraj soJnamreč obravnavali le njun primer). V začetku razprave je najprej spregovoril maj. Smith, ki je kot tožilec pojasnil, da ne bo ponovno opisoval kako je prišlo do aretacij. Prišle bodo priče, je nadaljeval tožilec, ki bodo povedale, da so rožje. Tu je s prstom pokazal na mizo, kjer je bilo razstavljeno orožje: lahka strojnica, brzostrelke, večje število samokresov, saržerjev, nabojev, rezervnih delov (cevi) strojnic, lovska puška in lesena kopita. Skratka cel arzenal. Sodišče, je poudaril maj. Smith, se bo tako prepričalo, da so vsj delovali z istim namenom, da si preskrbijo in tudi razdelijo, včasih tudi proti plačilu, strelno o-rožje. V vsem tem moramo videti odkrito grožnjo proti policiji, ki je odgovorna za red. Po končanem uvodnem govoru so najprej govorili o Romanu Clariju, ki ga je tožilec opisal kot »vodilno osebo*. Narednik Armano, ki je vodil preiskavo, je pod prisego pojasnil, da je skupno s Clarijem, ki je bil medtem Otroci s Proseka včeraj prvič v Ker notranji prostori se niso dokončno urejeni, se bo redni pouk začel prihodnji ponedeljek Za 80 slovenskih otrok dve učilnici V italijanski oddelek bodo zahajali tudi otroci iz Križa in drugod Tudi otroci s Proseka in Kontovela ie vedo, kaj pravzaprav pomeni otroški vrtec. Toliko so že slišali o njem, a nihče si ni mogel prav predstavljati, kaj je na tem takega, da so starši predvsem zadnje dni venomer ponavljali: »Glej, da boš priden! Pazi, dn ne boš preveč nagajal! Kako boš pozdravil učiteljico?«... Včeraj smo prvič prestopili prag prenovljenega poslopja, v katerem bodo odslej preživeli večji del dnevu. Srečanje z učiteljicami je bilo kar dobro, toda ko je prišel na vrsto zdravniški pregled, ki je trajal vse dopoldne, tedaj je pa bilo tnalo drugače. Nekateri so pregled dobro prenesli, toda med številnimi o-troki so bili tudi taki, ki so ob pogledu na zdravnika bruhnili v jok tn se pomirili šele takrat, ko so zopet stali v vrsti s svojimi novopečenimi prijatelji. Toda tudi ta koristna neprijetnost je z zdravnikovim odhodom splahneta in otroci so se uidno razživeli, pa čeprav le za tnalo časa: ura je odbita poldan in na bratih so se pokazale matere, ki so prišle po svoje /.»dnja pat Željka Uilloiiica Včeraj popoldne so st domačini iz Gropade poslovili od Željka Milkoviča, ki je pred dnevi našel tragično smrt med vožnjo z motornim kolesom na Opčinah. Okoli hiše žalosti se je še pred določeno uro zbrala velika množica ljudi, ki so prihiteli iz vseh bližnjih vasi. da pospremijo tragično preminulega mladeniča na zadnji poti. Ko so dvignili krsto z mrtvaškega odra je pevski zbor iz Bazovice pod vodstvom tov. Karla Boštjančiča zapel «Vigred se povrne*, nakar so Milkovičeve zemske o-stanke prenesli v vaško kapelo, kjer je bazoviški župnik opravil žalne obrede. Nato se je razvil dolg »prevod, ki je pokojnika spremil vse do bazoviškega pokopališča. kjer je pevski zbor zapel v zadnje slovo »Poljana toži*, medtem pa so krsto polagali v črno zemljo. Lahka mu bodi domača zemlja) S 1111 I 1 I! Poslopje novega otroškega vrtca na Proseku otroke. Dokler ne bodo vsi prostori urejeni, tako dolgo bodo otroci prihajali, v vrtec le dopoldne. V slovenski otroški vrtec je vpisanih okoli HO otrok, V italijanskega pa okoli 30, vendar so med njimi tudi otroci iz Sv. Križa. Slovenski vrtec ima v pritličju na razpolago obsežne prostore, in sicer dve učilnici z velikimi okni, prostorno jedilnico, sobo zg igranje in seveda kuhinjo. Posebno lep pogled je na UW)i-valnico, ki je vsa obdana s porcelanastimi ploščicami in se u njej lahko istočasno umiva po 6 otrok. Zraven u-mivalnice so v posebnem prostoru 4 prhe, na drugi strani pa angleška stranišča. Italijanski otroci so v prvem nadstropju, kjer imajo na razpolago eno učilnico in sobo za igranje ter seveda umivalnico m prhe. Za slovenske otroke bosta skrbeti dve učiteljici in ena postrežnica, poleg seveda tudi kuharice, ki bo skrbela za njihove lačne želodčke. Vrtec zaenkrat še ni urejen. Oprema je sicer že v prostorih, toda v naslednjih dneh bodo morali urediti posamezne učilnice, opremiti sobo za igranje. Upajo pa, da bodo s prihodnjim ponedeljkom o-troke lahko le preoblekli in potem bo do konca junija reden pouk. že aretiran, odšel v njegovo stanovanje v Ul. Commerciale, kjer je ta v njegovi prisotnosti potegnil iz raznih skrivališč orožje in sicer brzostrelko »Beretta* s saržerji izza omare v kopalnici, samokres, v katerem je bil saržer s 6 naboji pa je bil skrit v njegovi spalnici pod knjigami. Popolnoma torej v duhu fašističnega gesla «libro e mo-schetto*. samo. da je Clari zamenjal «moschetto» s samokresom. Na istem mestu kot samokres je bil tudi drugi saržer z enakim številom nabojev kot prvi. Clari je ob tisti priliki pojasnil, da je imel orožje, katerega je našel na vrtu hiše kjer stanuje, že od 8- septembra 1943. leta. Kasneje pa, je dodal narednik, je te izjave spremenil: izjavil je namreč, da je brzostrelko kupil od Bisiacchija, samokres- pa od Della Picca. Sicer je priznanje točno zabeleženo v zapisniku, katerega najvažnejši del je tožilec prečital pred sodiščem. V njem Clari priznava, da je imel poleg omenjenega orožja tudi majhen samokres, ki ga je dobil za prodajo od Bisiacchija. Tega je nesel tudi v šolo, kjer ga je razkazoval sošolcem. Ker pa ni mogel najti kupca, ga je vrnil lastniku. Drugi samokres, ki ga je tudi dobil o Bisiacchija, pa je izročil potem ko ga je hranil teden dni doma, Milos-sovichu. Kaj pa Gino Bisiacchi? Tožilec je poudaril, da je deloval kot Clarijev agent v tem ilegalnem trgovanju. Iz pripovedovanja nar, Armana smo zaznali, da ga je Bisiacchi 15. aprila letos spremil do nekega gozdička na desni strani Ul. Commerciale, kjer mu je v neki jami pokazal velik zavoj. Ko so ga odvili so našli lahko strojnico «Breda» in več nerabnih delov orožja. Naslednjega dne pa sta dva a-genta spremila Bisiacchija v stanovanje, kjer jima je izročil lovsko puško (karabinko), katero je hranil brez policijskega dovoljenja. V zapisniku, ki ga je Bisiacchi prostovoljno podpisal po policijskem zasliševanju, je priznal, da ga je Clari naprosil za samokrese, zakar se je obrnil do Boleta Kasneje, ko ga je Bole našel, mu ga je izročil in on ga je nato dal Clariju. V teh izjavah je polno imen obtoženih dijakov in že samo to bi bil dokaz za njihovo krivdo. Toda po angloameri-škem postopku te izjave ne veljajo kot dokaz proti drugim. Ostane pa kot dokaz za podpisnika. Tožilec; «Je najdeno orožje uporabno?* Narednik: «Je; lahka strojnica je sicer nekoliko zarjavela, a če bi očistili cevi bi bila uporabna, ker je strelni mehanizem v dobrem stanju in tudi namazan. Tudi naboji, čeprav niso originalni, so uporabni. Citanju Bisiacchijevih izjav pa se je odv. Presti uprl v imenu odsotnega odv. Geron-tija. Geronti ima namreč, tako je odvetnik pojasnil, pismo, ki ga je policija izročila Bisiacchiju. In to pismo — dokument, kakor ga imenujejo, naj bi bilo presenečenje in naj bi podrlo celotno obtožbo, ne le proti Bisiacchiju temveč tudi proti ostalim. Nadaljevanje razprave bi bilo torej brezpomembno vse do prihoda odv. Gerontija. Ker pa je slednji bil zapo- slen pri drugi razpravi in ne bi mogel prisostvovati tej, je predsednik odložil razpravo na danes ob 10. uri, ko se bo točno izvedelo, kakšnega značaja je pravzaprav ta doku- ment. Narednik Armano, katerega smo vprašali kakšno naj bi bilo to pismo, nam ni hotel odgovoriti, češ da se bo o za- devi govorilo na današnji razpravi. Za dokument vlada precejšnje zanimanje, čeprav smo prepričani, da je krivda Clarija in Bisiacchija več kot dokazana. Kadar nekdo sam prizna, da je imel orožje in celo tako kot je mitraljez in drugo, je to pač največji dokaz krivde. Preds.: mr. Curry, tož.: Smith, obramba: odv. Poilluc-ci, Presti. Uglessich, Geronti, Kesich, Sblattero in Gefter-Wondrich. teku* ter, da zaradi tega ni treba delati več nikakih demonstracij in naj se lepo mirno razidejo domov. Vsi ti izgovori so žene upravičeno še bolj razburili, saj se ponavljajo že dve leti. odkar obljubljajo oblasti ureditev vprašanja prejemkov in do sedaj ostajajo obljube še vedno le obljube. Po krajšem par-lamentiranju je zato uradnik pozval žene, naj gredo pred sodnijsko palačo, kjer jih bo sprejel neki policijski častnik. Zene so zato šle v povorki skozi mesto do sodnijske palače. Tam jih res sprejel višji častnik policije, ki pa ni povedal nič bistveno novega. Tudi on je tako trdil, da so pogajanja v teku (menda v Rimu) in da bo vprašanje rešeno do četrtka, ko bodo dobili dokončen odgovor. Vprašanje pripadnikov CP in ureditve njih prejemkov je zelo resno, saj vlada pri njih resnična anarhija. Policaji imajo precej slabe plače, poleg tega pa nikake socialne zaščite in so celo brez socialnega zavarovanja, katerega predvideva zakon za vse u-službence. Neposredni vzrok za sedanje razburjanje pa je gospodarske prirode. Proti koncu aprila so namreč obljubili pripadnikom CP m to sporočili po uradni hierarhični poti, da je končno rešeno vprašanje akontacije na 13 plačo ,kar so prejeli vsi drugi uslužbenci občine in državnih ustanov. Po tem uradnem sporočilu bi morali prejeti ta denar že v prvih desetih dneh maja. Sedaj pa smo že prešli polovico maja meseca in o denarju ni ne duha ne sluha. Odložena razprava proti «Corriere di Trieste» Razprava pred tržaškim sodiščem proti odgovornemu u-redniku «Corriere d* Tr'este» dr. Karlu Beliharju m dr. Umbertu Sajovitzu, obtožena obrekovanja elanov nadzornega odbora Delavskih zadrug, je bila včeraj na zahtevo zagovornikov odložena na 9. junija ob 9. uri. Zgovorna biografija. Vedeli smo sicer že kdo in kaj je tržaški nennijevski »socialist« in kominformistični trabant dr. Salvatore Tei-ner, a dobro je, da vemo tudi kaj pravi o njem «Carnio» v Unitu m končno kaj pravi tn socialist «najčistejše vode« (kot bi rekel Piškouič v Delu) sam o tebi: V polemičnem odgovoru »Messagoeru Venetu* in »Proti«, ki sta Tein erja obtožila antiitalijanstvn, ga Carnio v U nitd 11. t. m- zagovarja z naštevanjem naslednjih njegovih vrlin: »Kot študent je bil iredentist, potem ..lepionario fiumano". Bil je oficir italijanske vojske. »• septembra m hotel sodelovati z republiko Sali. Bil je vedno antititin tn se govori, da ni nikoli skrival svojih čustev. Torej? Ostal je v Trstu, ko so mnogi zbežali, da so se potem vrnili kot zmagovalci. Danes je vodja tržaškega nenni jenskega socialističnega gibanja. Vedno je izjavljal da se bori, da bi bila Trst in Istra priključena Italiji...*. ...in ti gospodje »(fašisti in klerofašisti) hočejo dajati T.ei nerju lekcijo o italijanstvu...«. Ker je kominformistični Carnio v očitnem sramu za svojega zaveznika izpustil nekatere podatke v svojem nekrologu. ga je dosledni borec za italijanstvo »socialist* Tei-ner sam dopolnil s pismom v Unitd takole: »Ni res, da sem bil kot študent iredentist t z preprostega razloga, ker mi je bilo, ko se je končala prva svetovna vojna, ko je za iredentizem prenehal «ragione d’essere», komaj 12 let. Iz istega razloga tudi nisem bil reški legionar Poudarjam iz istega razloga, ker če ne bi bilo zaradi let, bi prav gotovo bil eno in drugo. L. 1935 sem v prepričanju, da v Afriki »zori imperialna usoda domovine* prosil, da bi smel vstopiti kot prostovoljec v MVSN »Milizia volontaria sicurezza nazionale« (izrazito fašistična vojaška formacija op. ur.) kar mi je bilo dovoljeno s < predhodnim vpisom v PNF (Parti-to nazionale fascista). Potem Teiner opisuje svoj «antifašizem» med vojno tn pravi končno: «Po prvem maju 1045 sem, sledeč načelu, da Vendar ni glavno pgreče vprašanje samo akontacija na 13. plača, temveč dokončna ureditev položaja pripadnikov CP, ki morajo biti zravnani z ostalimi uslužbenci javnih ustanov. Nikakor ne gre, da se lahko odpušča brez vsake obrazložitve in vsake odpravnine, kot se to dogaja v Trstu pri čuvarjih »javne varnosti in reda*, nedopustno je, da ti «čuvarji» v sredini 20 stoletja nimajo niti socialnega zavarovanja. Zaradi tega bi morali vključiti tudi pripadnike CP v stalen seznam javnih uslužbencev in izenačiti njih položaj z vsemi ostalimi javnimi uslužbenci tako, da bi imeli iste dolžnosti pa tudi iste ugodnosti. Lahko pričakujemo, da vprašanje v četrtek ne bo rešeno in da bo prišlo do novih še ostrejših demonstracij. Romomi koncert orkestra iz Ljubljane iQ ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 21. maja 1954 ob 20.30 uri gostovanje na OPČINAH z dramo Uga Bettija ^Zločin na KDziem oloku» Prodaja vstopnic od 16. do 18. ure in od 19. ure dalje pri blagajni. KROG TRŽAŠKIH SLOVENK bo imel danes 20. t. O; ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani svoje redno pr** davanje. Govoril bo univerzitetni profesor tržaške in slavist Umberto Urn* o temi: Jugoslovanska knjiženi«! vi Dirigent Karlo Rupel, solista Jelka Stanič-Krekova in Albert Dermelj Sinoči je v Avditoriju nastopil komorni orkester iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Karla Rupla. Izbranim poslušalcem, ki pa bj lahko bili številnejši, je orkester s svojim izvajanjem pripravil redek umetniški užitek. Izvajam program je podal z izredno preciznostjo, ki se lahko ima za višek komornega muziciranja ter z dovršeno interpretacijo, tako da je bila med vsemi instrumentalnimi skupinami dosežena popolna harmoničnost, in da so prišle do izraza vse lepote skladb. Videti je bilo, da vsak izmed 19 članov orkestra virtuozno obvlada svoj instrument. V prvem delu je orkester izvajal Corellija Sarabando, Oigo in Badinerie, Bachov Koncert za dve violini in godalni orkester v d-rnolu s Stanki: vivace, largo ma non trop-po in allegro ter Škerjančevih Osem skladb za godalni orkester: larghetto, allegretto giocoso, moderato, allegro rit-mico, andante molto moderato, maestoso, leto lugubre in allegro vivo. Ugajal je predvsem Bachov Koncert z nastopom solistov Jelke Stanič - Krekove in Alberta Dermelja. Oba violinista smo v Trstu že slišali in sta nam tokrat samo potrdila svojo visoko muzikalno kvaliteto V drugem delu je orkester izvajal Griegovi Srčne rane in Pomlad ter Dvorakovo Se-renato za godalni orkester s stavki: moderato, tempo di valse, scherzo, larghetto, finale. Pri obeh skladbah sta prišli do polnega izraza duši obeh skladateljev, skandinavska in slovanska — ter očarljiva melodioznost. Orkester, solista in dirigent, ki smo ga doslej poznali pri nas le kot violinista evropskega razreda, so želi obilo aplavza. en V soboto 22. maja 1954 ob 21. uri gostovanje v BORŠTU s Krasnovo komedijo «DRAGA RUTH» Predavanje prof. Urbanija V svetovni literaturi ima prevodna tvornost svojstveno mesto kot posrednik besedne umetnosti enega naroda drugemu narodu. V tem je njena velika pomembnost in njen velik delež k dvigu in rasti obče človeške kulture. Te splošne ugotovitve nam najbolje pojasnjujejo delo italijanskih slavistov prof. Salvinija, prof. Cronija. pok. prof. Damia-niija, Mayerja, Giustija in l{m-berta Urbanija. Sledn.ji je prevajanju iz jugoslovanske književnosti v italijansko posvetil nad polovico svojega življenja. Izpod njegovega peresa je dobil sosedni narod znani srbski roman Borisa Stankoviča: «Nečista kri», najlepše črtice iz Cankarjeve zbirke «Moje življenje*, zbirko novel »Most na Djepi*, Njegošev «Gorski venec*, Bevkovo «Kresno noč», Aškerčevo balado «Mejnik», pesnitev «Kraljevič Marko* in nekatere druge. Gregorčičevi «Cloveka nikar* in »Jeftejeva prisega*. Prevedel je nekaj malega iz Prešerna in največjega hrvaškega lirika Pre-radoviča, odlomek iz Mažurani-čevega epa «Smrt Smajl Age Cengiča*. V esejih je prikazal Tavčarja ln Bevka itd. Nekatere njegove prevode imamo v antologiji svetovne lirike «Orfeo». Prav sedaj je v tisku prevod knjige: »Priče iz davnine*, ki jih je napisala hrvatska pisateljica Mažuranič Brličeva. Nocoj nam bo dal prof. Urbani izčrpen oris prevodne tvornosti iz jugoslovanske v italijansko književnost. M. S. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Soglasno izglasovana resolucija proti razlaščanju slovenske zemlje Predloženi resoluciji glede STO in proti uporabi vodikove in atomske bombe je treba nacionalizmu zoper-stauiti „nacionalizem m po! bil nacionalist, V 1. 1945 in 1940 sem raz oken svojega poslopja izobešal vedno samo italijansko zastavo...«. Ko se je končalo titinsko dvoumno razdobje, je logično tudi zame prenehalo nacionalistično dvoumje.., Ti veš (misli na Carnial, da sem jaz bil, sem in bom ostal Italijan. Ti veš, da je moja največja skrb bridka usoda moje Istre«. Tako, zdaj vemo vse In priznati moramo, da je tudi nam nerazumljivo, zakaj bi mu fašisti in klerofašisti morali dajati lekcijo o italijanstvu. Resnično mu nimajo prav nič ■očitati, saj je bil (oz. bi pran gotovo bil j iredentist in reški legionar bit je pripadnik fašistične MVSN v afriškem imperiju. član PNF, »nacionalist in pol po l, 1945, antititin in danes je privesek »socialistični« privesek kominformista Vidalija, zaveznika fašistov (Colognatti docet!) in ki ero fašistov v prizadevanjih za priključitev celotnega .STO in po možnosti ie kaj več, Italiji, Sinoči je bila v Dolini izredna seja občinskega sveta, kateri je od opozicije prisostvoval edino svetovalec tov. Marc. po čitanju zapisnika je eden izmed kominformističnih svetovalcev govoril o atlantski politiki, potem pa prebral resolucijo glede STO. Za njim je spregovoril drugi svetovalec o nevarnosti atomske .n vodikove bombe ter prebral resolucijo, ki protestira proti uporabi tega orožja. Končno je bila prebrana še tretja resolucija o razlaščanju slovenske zemlje po' ustanovi industrijskega pristahišča. V tej resoluciji občinski svet u-gotavlja, da namerava omenjena ustanova razlastiti 420.000 kv. metrov zemljišč, s čimer bi bilo prizadetih mnogo kmetskih gospodarstev. V resoluciji je še rečeno, da ima ta ustanova na razpolago mnogo zemljišč, kj bi jih lahko uporabili za kakršnekoli namene. Resolucija se končuje z zahtevo, da se razlaste samo neobhodno potrebna zemljišča in to po taki ceni, da prizadeti kmetje ne bodo oškodovani. Svetovalec Marc se je ob koncu seje glede prve resolucije vzdržal glasovanja, medtem ko je za ostali dve glasoval in sta bili tako soglasno sprejeti. Omenimo naj še, da je Lo-vriha tudi to sejo izrabil, kot je to že običajno, za napade proti »titovcem*, Primorskemu dnevniku itd. vendar mu bomo na njegove pomilovanja vredne in včasih prav bedaste izjave odgovorili v eni izmed prihodnjih številk našega lista. stranico prikolice in pod pritiskom tovornika izginil skozi predrte deske. Ker pa je s tem pritisk popustil, se je prikolica premaknila in zavozila naprej, dokler ni s svojim prednjim delom stisnila Ferlugo na zadnjo stotnico glavnega vozila. Takoj nato so prisotni priskočili nesrečnemu Ferlugi na pomoč in ga poslali z rešilnim avtom ■ v bolnišnico, kjer so ga zaradi Zmečkanega prsnega koša, zloma čeljusti in drugih hujših poškodb sprejeli na 2. kirurškem oddelku. Zdravniki pa so si zaradi izredno resnega stanja pridržali prognozo, kajti opazili so, da ponesrečeni mehanik ne bo mogel preživeti hudih poškodb. Nekaj ur zatem in sicer ob šestnajstih je nesrečni Ferluga res podlegel. V VELIKO VESELJE OTROK od 2. do 96. let* starosti bo nastopil danes 20. t. m. ob 17- ufi v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11- LUTKOVNI ODEB Pridite in bosi* zadovoljni. Rossetti. 16.00: «Megla kavskim prelivom*, E. " F. Lamas. „hnoV«' Excelsior. Zaprto zaradi “,-hii*. Fenice. 15.30: «Latinskl ci», L. Turner. -h»tt« 1 Nazionale. 16.30: «p£en*? L«l-ognjem*, film posnet na skih bojiščih. Filodrammatico. 16.00: «San ^ Cisco*, C. Gable, J. g Arcobaleno. 16.00: »Kako poročila z milijoparJ*™ 1 Monroe, B. Grable. . . mIi Auditorium. 16.00: »Ognjem v T. Gobbi, E. Rasch. i Astra Rojan, 16.30: *RLiw, & Rio d'Argentu», S. McNaUJ. Cabot . , fj.OO: Cristallo. (Trg Perugmo) «Bela Indijanka*. , ... »j # Grattacieio. 16.00: ((Kak1o ji, poročila z milijonarjem . Monroe, B. Grable. . „ T, Alabarda. 16.00: «Vrm *■” Šanson, A. Nazzari. Ariston. 16.00: »Utrujen11 liero*. R. Rascei. . Dusto-Armonia. 15.15: «LandsKi e lovec*, R. Cummlngs. j-iRIU Aurora. 16.00: «Ladja PJH It- žensk*, E. Manni. Mia« pod 16 let prepovedano. < Garibaldi. 15.00: «Dogaja Berlinu*, J. Mason, , M*" Ideale. 16.00: «Vulkan», gnani. khhcI'!* Impero. 16.00: «Dama s K*1 mi», M. Prešle. Italia. 16.00: »Plaža*, pr«' R. Vallone. Mladoletnim povedano. Uspeh knjižne razstave prosvetnega društva „1. Cankar'' Včeraj se je zaključila knjižna razstava, ki jo je priredilo prosvetno društvo »Ivan Cankar*'v društveni dvorani v Ul. Montecchi. Vse tri dni, posebno pa v nedeljo, je bila razstava dobro obiskana-Prireditelji so se potrudili za okusno opremo dvoranice in pregledno razmestitev knjig, kar je pri takih razstavah še posebno važno. Opaziti je bilo, da so prebivalci tega delavskega okraja posvečali posebno pozornost knjigam socialne vsebine, mnogo zanimanja pa je bilo tudi za mladinsko čtivo, kar je lahko ponoven dokaz, da nam v Trstu zelo manjka mladinsko čtivo v slovenščini. kz i e ti Motoklub »Mladost* Nabrežina organizira enodnevni izlet v Postojno - Štjak dne 6. junija t. 1. Vpisovanje se vrši na običajnih mestih in se zaključi 25. t. m. Motoklub »Amatori* organizira 30. t. m. izlet v Opatijo in Postojno. Vpisovanje samo za člane na sedežu motokluba od 17. do 19. ure še danes 20. t. m. Motoklub »Adria* Dolina - Milje priredi enodnevni izlet 30. t. m na Reko. Vpisovanje še danes 20. t. m. od 20. do 21. ure na sedežu v Dolini. Vašiimo vse člane, da se udeležijo izleta. OF Dolina-Milje priredi 30 t. m enodnevni izlet na Beko pri Ocizli ob priliki partizanskega tabora in kulturne prireditve. Izlet je samo za člane, katere vabimo, da se polnoštevilno udeleže izleta, ki bo z avtobusom. Vpisovanje na sedeža v Dolini in na običajnih mestih po vaseh še danes v večernih urah. Motoklub »Jadran* priredi 30. t. m. enodnevni izlet na Bled. Vpisovanje še danes. Slovensko planinsko društvo organizira 30. t. m. izlet v Rakovo dolino k Cerkniškemu Jezeru. Vpisovanje še danes. Viale. 16.00: «Osvojitev E?,eiW Kino ob morju. 16.00: «" ska borba*, M, Monroe „ye(i> Massimo. 16.00: krempelj*, J. Sheffield ««»1*' Moderno. 16.00: «Kri v Primi«*1 Savona 15.00: »Rimske P06 G Peck. v S**’ Sv. Marko. 16.00: »Laž*, »• son. *t>' Secolo. 16.00: «06arlJlV estf Giani in Pinoto. «TeW"1 ()!) VČERAJ DO DANES Vittorio Veneto. i5.30: « moje žene», K. Kenaau. ^ Azzurro. 16.00: «Osvojite* fornije*, C. VVilde. , Motati Belvedere. 16.00: «Ranč N«1 M. Dietrich. f1, Marconi 16.00: «Mefl9»ltW"" Feli* , Novo cine. 16.00: »V £7 Rdečega morja*, H. 'j^llS1 Odeon. 16.00: »Trgovina ‘ blagom*, R Drago. atah1' Radio. 16.00:' «Atol K*. ^ , in Olio. uJC?!' Venezia. 16.00: «Nobene»". ljenja za ženske*. M. A — .»d ČETRTEK, 20. m»J» C O A A IB* 254,8 m ali H73 K“\ j3.J0- Poročila v slov. ob 7.0U> 19.00 in 23.30. . ,30 7.15 Jutranja glasba, ■ gled1 tiska; 14.30 Našitn j}, 17.00 Stari in novi Z narodno pesmijo P° trV}4JJ?.. ji; 18.00 Poročila v K, og; 18.15 Intermezzi iz zna 1840 4f« 18.30 Glasbena kronika, 1 M«' bavai vas bo orkester Ljubljane p. v. Bojana T k » r «'• 306.1 m ali 980 kC-fi«* V 11.30 Lahka glasb*!J-iie.vi vsakega nekaj; 13.00 0?^ V^; je. dueti in zbori. *. 0bzdL%-kvintet; 14.15 Kulturni -j g. , 17.30 Plesna čajanka;^10 ptrKJJ, je. dueti In ’ zborI;_^’■ objo^. ....M______________ cert tenorista Dušana jj) 1» 18.40 Razni samospevu ‘nj«. iničina oravLiica: 19-!-* .rtnf !Lt, mičina pravljica; idj-j ‘ jine ffA ne melodije; 20.05 Neah$ lodije; 21.00 Dramatizira ba; 21.30 Operetne melo« *. I. o v »V > * 0 327,1 m. 202.1 m, 212. Poročila ob .5.35, 00 lojt* sporeč • goj 13.00. 15.00 17.00, 12.00 Otroške pe^Ltrain' 12.30 Opoldanski »rkesU sl9v« red; 13'55 Pisan 1’ m skih naredmh .pesmu^i^; 1 ,11 Pri delu stisnjen med tovornik in prikolico Nekaj minut pred 13. uro je hotel 39-letni Giuseppe Marchesi iz VrdelSke ceste s pomočjo železnega droga premakniti prikolico, ki je bila odmaknjena od glavnega vozila. Na pomoč je poklical 44-letnega mehanika Marija Ferlugo :z Ul. dei Moreri, ki je bil na dvorišču podjetja za proizvodnjo asfalta Zucculin v Ul. del Moreri. Slednji bi moral držati drog, ki so ga uprli na enem koncu na prikolico na drugem pa na tovornik. Marchesi je zadensko zavozil in prav tedaj je drog spodrsnil, predrl prednjo ROJSTVA SMRTI IN POROKE I PRIHODI IN ODHODI LADIJ CIVILNE POROKE' kmetova-1 PRIHODI: iz Benetk prazna lec Iva,11 Blažev In gospodinja! Ital. ladja »Barbara*, _i_z Kaven- Ranka Koščuk, mizar Edoardo Antonio in gospodinja Stanislava Boštja‘nčlč. CERKVENE POROKE: Inštalater Giulio Petrich in gospodinja Nicolina Bani, uradnik Silvio Movla In uradnica VVanda Oliva, šofer Armando Blarutto in gospodinja Ploriana Logar, električar Mario Nltti in uradnica Laura Simgaglia, šofer Ferrueclo Addis in gospodinja Romana Bianchi, agent CP Cloacchino Francese in gospodinja Luciana Cardioali, pomorščak Romano Siciliano in šivilja Marcella Zan-oini, akademik Renzo Erllcher ln gospodinja Dinora Mari, tapetnik Luciano Penko in gospodinja El-da Maurič, šofer Benederto Zap-petti in kuharica Antonia Bassi, agent CP Antonio D’Ago*tini in gospodinja Rosina Razza, geometer Pletro Farsura ln Llvta Co-lombin, mizar Pletro Abtoondan-za in šivilja Anna Peteanl, kovinar Lino Flcotto in šivilja Al-da Romio, uradnik Glovaimi Schkavon in gospodinja Flora Kerševant, agent CP A atom no La Bianca in šivilja Rina Antonia Parovel, »biotehnik Aldo Santi tn gospodinja Giovanna Si-racusa. UMRLI SO: 76-letna Eufemtja Velenič vd, Bodetič, 76-letni Romeo Colognati, 31-letn! Luciano Rendl, 75-letna Olga Stambak, 65-letni Santo Petrina, 55-letna Antonia lurchetto por. Covoni, 77-letni Glo.vamni Russatti cen predklasične *'f.rCell*(jr' Odlomki Iz eper Glucka; 18.30 Druži,ns»>, 18.40 Zabavni zvoku tkbL turni pregled; 20.15 «C peS>]V čer slovenskih narodni" e ne prazna ital, ladja «Maria M.», iz Benetk s 1800 t ječmena jug. ladja »Titograd*, z Reke s 25 t raznega blaga in 10 potniki jug. ladja »Istra*, iz Benetk s 5087 t raznega blaga amer. ladja »Barbara Lykes», iz Sdobbe s 70 t peska ital. jadrnica .«Coneordia», iz Tataklja s 410 t Ječmena Jug. ladja »Krka*, iz Benetk s 450 t raznega blaga In 27 potniki ital. ladja »Africa*, Iz Benetk z. 68 t raznega blaga ln 11 potniki ital. ladja «Barletta». ODHODI: proti Reki z 8 potniki Jug. ladja »Slnjn, proti Benetkam s 1200 t raznega blaga in 9 potniki Jug. ladja »Dinara*, proti Sdobhi prazna ital. jadrnica «Concordia», proti Fanu z 220 t olja ital. ladja »Barbara*, proti Alessandriji s 1047 t raznega blaga in 3 potniki ital, ladja «Enri», proti Nevv Yorku prazna amer. ladja «Harry Culbreath*. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17.9, najnižja 13.7, ob 17. uri 17.3, zračni tlak 1008.7 stanoviten, veter 3 km vzhodnik, vlaga 77 odstot., padavine 1.7 mm, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 15.3 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul, Cavana 11; Al Gale-no, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravaslnl, Trg della LibertA 6: Harabaglla v Barkovljah in Ni-colt v Skednju. ADEX IZ-L 29. in 30. m»j» izlet v BUZET ROC ŠTANJEL BRANIK ,RlC0 ILIRSKO MOST NA SOC TOLMIN 30. maja 1954 danel 1954 izlet v KOMEN VOJSCICO Vpisovanje še 5. in 6. jun>!a izlet v DRAGUC PAZIN__________ 6. junija 195 izlet » POSTOJNO REKO SEŽANO Vpisovanje d«' sS«. <3, pri «Adria-K*F (ei, 3*' F. Severo 5-b Primorski dnevnik — 3 - 80. maja GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME V AVDITORIJU Za uvod naj postavim opa-inie, ki je za kronista in lcenzenta prav tako korist-j't) kot poučno. Mnogih mne-Je je bilo doslej, da odgo-?Va slovenskemu tržaškemu cinstvu, ki stalno živi pod JJojno depresijo, narodnost-‘n gospodarsko, bolj vedra ^medija kot miselno zahtev-drama. Zlasti glede Can-Jrjeuj/j del je še močno ,reninjen predsodek, ki it-lra nemara še iz časov iz-J “ prve svetovne vojne, so pretežka in premračna * našega človeka. Gostova-.1' ljubljanske Drame nas j* Spačilo o nečem novem in 0 išem. Gotovo je bil tudi Juhartov «Matiček» ugodno Celo prisrčno sprejet. To-0 Cankarjevi «Hlapci» so v eaeljo popoidne jn zvečer “faonost zanesli naše gledalko občinstvo, da ni moglo pati s ploskanjem in nav-“senimi izrazi priznanja. 1 Se mi, da je veljal do-eJ Cankar našemu občin- Use bolj kot nekakšna podrla vrednota, ki ji kot , S Te čast in priznanje, ^ kot resnično zanimiv ^ P^tresujoč odrski avtor, Prevzema občinstvo ne sa-0 Po svoji idejni ali na-“10 buditeljski plati, mar-. 0 Po resničnih umetniških ““litetah. Kajpada gre levji K ez za to odkritje uprizo- sami, Janovi režiji in i Eniški potenci in veščini vrelcev. kislim namreč, da se ne foti: let« 'lrn, če zapišem, da je po ■1945 tokrat Cankar na ‘el em odru prvič pretre-ob činstvo ne samo po I* idejni, marveč pred-j. 1 po svoji umetniški pla-]/ ,^a*° smatram gostovanje ci» ^anske Drame s »Hlapno E* Pravi pionirski akt v ^lobitvi spoznavanja Can-Da — umetnika pri slo-i*kem tržaškm občinstvu. ■ Anton Tomaž Linhart: Keselt dan ali Matiček se teni Hi: *eč storia docet: Ko je pred ko stošestdesetimi leti * Linhart presajal Beau-0rcHai sjevega «Figara» v genske razmere in na slo-jezik, si bržkone ni “Sel predstavljati, da bo "tkoč tei. Po tolikih letih igralo ,l0 0 takrat neeksistentno fisijo osrednje gledališče Ij. Ljubljane njegovega «Ma-pred slovenskim ob-t^stoom v Trstu. Uprizori-3e bila takrat tik po iz-he francoske revolucije >t P^Ved(tla avstrijska cenzu-tj’ °da že Prešeren je pred hi U<^setimi leti s svojim iz-ttJlrn zQ°dovinskim čutom Linhartu na grob epi-,e^v katerem so tudi be- Matiček, Micka, hči župana, mu je slovenstvo, 8ja nista znana? e’ dokler mrtvi se lači »M, zbudijo, e boste ga Talija. Klijo! lat.,nhartu in njegovem j ‘čku» je objavil uPrimur-V inevnik» študijo izpod if^.^tentnih peres dr. Jože k ,,n*ča Irt dr. Bratka Kref-ljub| tednu pred gostovanjem He lanske Drame, Preosta-kslu tradicij iz prejš-Po st°letij nestalne, ki se joj.^l.otrebi formirajo, trans-ii jjra^° *n spet razpadejo, tjj tbirajo okrog ene ali \ti °^dnih gledaliških oseb-n,Vetovn° vojno je bila Pep0 ® P°d upravo Pramatič-'>t>j| 'lruitva, ki ga je usta-lh0„tl?anc® Levstik. Po prvi Vojni je postala dr- W°Vpl ’»kQ “ istanopa in je ostala 7° danes. Po osvobo- ‘■iubli3e bila ustanovljena v i a,li Se Akademija za ‘daj ” umetnost, v kateri '!(j 1° na podlagi vseh do- \k.Prid°bljemh izkušenj \tj .u,,,etniki in teoretiki So, 'Bralski, režiserski m ?* *tiijr^kl naraščaj, ki se s ... v zadnjih letih vid- “ U{" S^^ljati p ljubljanski vib ‘n n'a drugih sloven-S1 fStnrifl' vključno tržaške-Hohj Ue Starešinič in Miha liSuer 'h scenograf »Ma-mladi inž. arh, Vik-i“ °ku Postapil je izredno ,5n° ln stilno enotno •lii rXt‘ leinkuje kljub pre-i °«ti V*” 'notmi zamen-M0 kulis elegantno, go-it^ia Tav tako stilno od-vliiH 50 lepo izdelani ko-^tUj p0 načrtih Alenke ove in lasulje m Cilj«1* Cečiča. !?%(,[ ,l0s* manj pečat in-izvirnosti, kot ve-eiij°lrn°sti ‘n predanosti sami. Tu se zdi, kot da rasteta tempo in zaplet iz samega udejstvovanja oseb, brez prevelike hrupnosti in napetosti. Lahkotnost je skoz in skoz ohranjena, humor in grotesknost situacij nista nikjer preko mere podčrtana. Nasprotno! Zdi se celo, kot da je režiser — nemara iz bojazni, da ne bi zašel v burkavost — vdihnil delu prej neko gosposko distanciranost, ki učinkuje s svojo zadržanostjo nekako odlično. Za tržaško občinstvo je bila gotovo največja posebnnost govorjeni jezik, nekakšno arhaično gorenjsko narečje, ki morda ni bilo delu občinstva vselej povsem razumljivo, ki pa je dalo uprizoritvi svojevrsten mik in pečat. Gotovo zaslužijo posebno priznanje v tem pogledu igralci, ki so se pod vodstvom lektorjev dr. Antona Bajca in prof. Mirka Mahniča vživeli v duha in dobo te narečne govorice in jo dosledno in pristno izvedli. Stilno primerna in ušesu prijetna je bila glasba, ki jo je po motivih Linhartovega sodobnika Janeza B. Novaka priredil Bojan Adamič. In zdaj o igralcih samih, ki so ostvarili avtorjevo in režiserjevo zamisel. Preliv med zrelimi, že pred vojno dozorelimi umetniki in med mladino, ki je pred kratkim zapustila Akademijo za igralsko umetnost, je neverjetno tekoč in gladek. Vmesno stopnjo tvori generacija, ki se je šolala na partizanskem odru in je tam prestala dvakratni ognjeni krst. Harmoničnost ansambla ljubljanske Drame doseza redko stopnjo popolnosti in je razumljiva samo, če upoštevamo, da je izrastla in raste iz istega debla in iz istih tradicij, tako da se pri tem človek nehote spomni na Zupančičeve verze iz «Pesmi mladinen: e...Ker nepretrgoma drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne.» Kreacija barona Naletela: Stane Sever, ki je naslednji dan igral Jermana v Cankarjevih Žužek, ki se ob koncu izkaže kot Matičkov oče; Aleksander Valič kot Zmešnava, sen advokat na deželis; 'in Jože Zupan kot grajski pisar Budalo. K njim je treba prišteti še izvrstno karakteriziranega Gašperja Staneta Potokarja m du-hpujto, malce karikirano zamišljeno županovo hčerko Jerco, ki jo je podala Duša Počkajeva. Simpatičnega študenta ena vakancahs onč-ka, je prav dobro tipiziral Dušan Skedel. Lakaja Jako je izrazito podat Maks Bajc in arihtnega hlapca» prav tako Nace Simončič. Nastopala je ie cela vrsta kvalitetnih igralcev iz ansambla in slušateljev Akademije. : v - ", ■ Celotni vtis predstave,- Velika skladnost in harmoničnost vseh sodelujočih od režiserja, ki je obenem scenograf, in igralec, pa do statistov - tn članov . tehničnega osebja, ki so upravljali z o-drskimi rekviziti. Velika in prepričljiva umetniška stvaritev. ■ (Konec sledi.) VLADIMIR BARTOL Pred goriškim okrajnim sodiščem, sta se morala včeraj zagovarjati dva obtoženca, ker sto 20. marca letos ilegalno zbežala čez mejo v Jugoslavijo. Prvi je 23-letni IJmberto Tomad iz Manzana, drugi pi l.o-letni Saverio Triglione iz bližine Barija. Oba so jugoslovanski varn. organi takoj ob prihodu aretirali in ju zaprl;. 20. aprila pa jib je vrnila italijanskim oblastem, ki so ju piav tako takoj spravile v zapor v Ul. Barzellini. Oba obtoženca sta bila že večkrat kaznovana; Tomad je bil pijanec. Triglione pa je bil obsojen zaradi tatvine. Prvemu je sodnik prisodil 4 mesece zapora in 20.000 lir globe, drugemu pa 3 mesece zapora in 18.000 lir globe. * sjc Sc Josip Brescia, rojen leta 1928 in stanujoč v Gorici, Ul. del Tronco 7, je šel 25. januarja lovit ptiče. Bil je oborožen z lovsko puško in z naboji, ven-ii dar pa ni imel dovoljenja za lov. Pri tem poslu ga je zalotil poljski čuvaj Franc Tom-masini, ki ga je vprašal po lovski knjižici. Brescia mu ni mogel ugoditi, zato ga je zapisal in prijavil sodnim oblastem. Včeraj se je moral zagovarjati zaradi petih točk obtožnice. in sicer zaradi lovske puške in municije, ki je ni prijavil oblastem; ker je nesel puško iz stanovanja: ker je v Nesrečen padec V torek zvečer je 74-letna Katerina Collencini s Trga Cavour doma nesrečno padla ter .se ranila v levo sence. Rešilni avto Zelenega križa jo je odpeljal v bolnico Brigata Pavia, kjer so ji nudili potrebno pomoč. Ozdravela bo v nekaj dneh. obljudenem kraju streljal z njo; ker je lovil brez dovoljenja in ker je lovil v prepovedanem času. Obtoženec se je ze med pre-irkavo izgovarjal, da je puško in naboje našel pri «šintarju» pn Soči v- neki jami, vendar so ga obsodili na 12 dni zapora in 4.000 lir globe. ZSŽ v (itirici urbanizira i/Jet v Sijali Zveza slovenskih žena v Gorici organizira za 5. in 6. junija izlet v Štjak. Odhod zgodaj zjutraj in povratek zvečer. Vpisovanje in pojasnila na ZSPD. Ul. Aseoli l/l. do 24. t. m. Izleta se lahko udeleži vsakdo ! KINO CORSO. 16.30: «Tretji razred liceja«. VERDI. 17: «Sombrero», Mon-talban. Pierangeli. CENTRALE. 17: «Rdeča Donava«, W. Pidgeon. V1TTOHIA. 17: «Angeli noči«. C. Lombard in B. Aherne. MODERNO. 17: «Rdeča avto-kolona«, I. Čander. Zaščita iznajdb in znamk za predmete na velesejmu Po ukazu ZVU štev 50, ki postane veljaven z dnevom objave v Uradnem listu, uživajo industrijske iznajdbe, modeli, izložbene dekoracije in trgovske znamke, ki niso patentirane, ali za katere ni bila vložena prošnja za patentiranje in ki zadevajo predmete, razstavljene na tržaškem velesejmu, ki bo od 17. junija do 4. julija J954, v skladu z zadevnimi določili za ves čas razstave začasno zaščito, ki jo predvidevajo zakoni, ki so zdaj v veljavi. DANES 20. MAJA bo iv predvajan slovenski film 99 Janc ftu predvaja danes z začetkom ob \8. uri (ib*1- TIGER (igra Wallace Bery) Veliko izbiro konfekcij po resnično —.. nizkih cenah vam nuai w Mal Športne srajce z dolgimi rokavi iz pravega bombaža od 1.350 lir dalj* Moderne letne hlače ... za 1.950 H*" Moške kompletne obleke . za 3.950 lit lnterloc s polovičnimi rokavi v vseh barvah .... za 590m. Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom. Bogata izbira športnih j opičev J{ (lli(J0'i§ Trsi, lil. Timeus šl. 3 (nova hiša) Sestavljena is najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških odkritji Izbrana eleganca modelov Cene ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zahtevajte jo pri svojem urarju! m a umislil ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA ZARR. HONZHRCII TRGOVCEV Z T R ST - Ul. Valdlrivo 3, tel. 5^ ..z^f Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI «.. 6 UL nad. - Telefon Številka 93-808 lu 94-638. - Pojtm predal 50a. - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA SL 20 — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8; do 12.30 Jn od 15 . 18 - Tek gjO 37-338 — Cene stolpca za vse vrste oglasov po NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija; izvod 10, meseči'° gjaV' PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst n.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska. Drž. za ,)Z • - UPRAVA: ULICA ov. rrurr.vr.iotsjs st. za - Telefonska Jteviika ji—o« o. uo " - — - PojUll tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst u.5374 - za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem. tiska. Drž. . 'ZSlg£ov"£ T ‘^P^n80^ IsŠS ™R&>r,eT vračajo, I n,je, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 31-928. tek. račun or. Narodu, bank, v Ljubljani 606 . r 892 - Izdaj, Založništvo tržaškega tiskaj