Slovenščina na državnih šolah v Trstu. Interpelacija državnega poslanca dr. Eybafa o pouku slovenščine na c. kr. nemških ljudskih in meščanskih šolab kaže, kako zavožena je uredba šol na Primorskem in v Trstu še posebno. Da morajo Slovenci svoje otroke siliti v nemške šole ter tam celo prosjačiti za sprejem, že to je škandal kulturne države. Da pa se v teh šolah tako ravna s slovenščino, kakor ravna svinja z mehom, to je pa rekord — nemške pedagogike v Avstriji. Torej otroke petih šolskih razredov, t. j. v dobi od 8 in do 13 let ali 9 in 14 let — tlačijo tam skupaj kakor v kaki hrihovski enorazrednici! In to imenujemo moderno šolo v mestu, kakršno je Trst! Ali imajo vladni pedagogi tako malo soli v glavi, da ne vedo, da imata 8 in 131etni deček različno obzorje, različno smer misli! ? In tudi učiteljev in učiteljic, ki bi bili izprašani v slovenščini, ni zadosti. To je znana stvar. Vemo slučaje, ko se nista mogla učitelj teh šol in oče-delavec pogovoriti med seboj, ker je učitelj govoril samo nemško, oče učenca pa samo slovensko. V takih slučajih nastopa v teh šolah jezikovno najbolj kvalifikovana oseba — c. kr. šolski sluga! Živela nemška pedagogika c. kr. šolskih slug! In zakaj ni na teh šolab. slorenščine veščib. ufciteljev? Naslednji primer nam pojasni to vprašanje. Pred več leti je prosil neki namestniški uradnik, ki je sedaj že mrtev, tedanjega deželnega šolskega nadzornika Swido, naj sprejme na nemško šolo njegovo hčerko, ki je ravno dovršila svoje študije na mariborskem samostanskem učiteljišču, torej na zavodu, kjer gotovo nemščine ne zanemarjajo, in sicer dovršila tako dobro, da ji je en red manjkal do o d 1 i k e. A kaj je rekel slavni Swida ? Nemorem.ker n a nemške šole sprejemamo samo učitelje in učiteljice, ki so z odliko d o v r šile svoje študije." Inv državni službi osiveli in kmalu na to v službi umrli uradnikSlovenec je moral poslati svojo hčerko v službo na slovenski Kras, na nemške državne šole pa jemljejo prejinslej tudi take učitelje in učiCeljice, ki kak izpit tudi dvakrat delajo, samo da so rojeni ali pa vsaj namišljeni Nemci. Ne pričakujemo pa, piavi aEdinost" mnogo uspeha od interpelacije posl. dr. Bybafa, posebno kar se tiče nadzorstva tega pouka. Mislimo, da je jasno, da mora uradni predstojnik umeti vsaj toliko, kolikor podrejeni uradnik, ako se od prvega hoče zahterati, da uadzira delo drugega. In to je na nemškib. državnib ljudskih šolah. v Trstu nemožno. Kako naj ravnatelj šole strogo nadzoruje svojega podrejenfga učitelja slovenščine, ko sam niti besedice slovenski ne ume?! Poznali smo nekega hudomušnga srednješolskega profesorja slovenščine na Slovenskem, ki je maturantom rekel pred izpitom: nče ne boste znali odgovarjati na moja vprašanja, potem začnite moliti očenaš, saj noben član komisije ne zna slovensko". Eavnotako bi labko delali učitelji Bloveuščine na tržaških nemških iolah, kadar jib. nadzirajo njih nemški ravnatelji. In V8e to 8« imenuje — v z o r n a š o 1 a ! Lahko bi bilo vzorno sleparstvo, ako bi ne bili dotični učitelji taho vestoi, kakor jih poznaiuo. Da bi deželni šolski nadzornik pogosto posečal ta pouk, se vendar ne more zahtevati, saj nam Slovanom vlada tudi glede tega laktorja ne da toliko, kolikor nam gre. Jasno je namreč, da bi morala biti v Trstu dra sloTanska deželna šol. nadzornika, eden za slovenske ia eden za hrraške šole. Pa je malo upanja, da bi se to kmalu zgodilo, zak&j dokler je učna uprava zadovoljna 8 tem, da nemški ravnatelji, ki ne utnejo niti besedice slovenskega jezika, nadzirajo pouk slovenščine ter o tem pouku, ki ga n e u m e j o , predlagajo šolski oblasti strokovnjaška poročila, toliko časa ni upati, da bi pomnožili število takih nadzororalnih organor, ki bi imeli tudi sposobnost za svoje posloranje!