Časopis občine Kamnik, 29. januar 2016, leto i, številka 2
Februarja previdno na Stari grad
Zaradi lažjega spravila lesa in sanacije žledoloma izpred dveh let bodo gozdarji in lastniki gozdov na območju Starega gradu v prihodnjih dneh uredili dostopno vlako. Pohodnike in uporabnike poti zato opozarjajo, naj se ne zadržujejo znotraj označenega gradbišča.
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik in predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevna enota Kamnik, obveščata občane, da bodo februarja začeli sanacijo žledoloma iz leta 2014 na območju pohodne poti na Stari grad iz smeri Novega trga oziroma obvoznice.
Podrtih dreves še za 400 kubičnih metrov
»Zaradi zagotavljanja varnega prevoza lesovine in omogočanja dostopa na strmino nad obvoznico se bo pred začetkom del uredila dostopna vlaka s tremi priključki. Zato vse obiskovalce oz. uporabnike dostopne poti na Stari grad prosimo, da zaradi lastne varnosti upoštevajo navodila izvajalcev ob gradnji prometnice in ob delu pri sanaciji podrtih dreves,« pravijo na kamniški enoti Zavoda za gozdove, kjer ocenjujejo, da se na tem območju nahaja še okoli 400 kubičnih metrov podrtih in nesaniranih dreves. Območje je bilo za gozdarje doslej zaradi velike strmine, neposredne bližine magistralne ceste in stanovanjskih objektov ter težavnega jarkastega zaledja nedosegljivo.
Dostopna pot je v zemljiškem katastru zavedena kot javno dobro v upravljanju Občine Kamnik, hkrati pa pot opravlja tudi začasno funkcijo gozdne vlake za spravilo lesa iz zasebnih gozdov v okolici. Spodnji del pohodne poti (do »mlinčkov«) se nahaja tudi v območju razglašenih varovalnih gozdov, pravijo na Zavodu za gozdove.
Sanacija žledoloma na območju pohodne poti na Stari grad (iz smeri obvoznice) se bo predvidoma začela v ponedeljek.
Jasna Paladin
Začetek del je predviden za ponedeljek, 1. februarja. Po dogovoru z izvajalcem bodo dela ob ugodnih vremenskih pogojih potekala do dvajset dni. Strojna dela na vlaki bodo končana predvidoma v dveh dneh, spravilo lesa pa bo potekalo približno do 20. februarja.
Soglasje za poseg v omenjeni gozd predvideva manjšo širitev vlake na delu javne (pohodne) poti v dolžini približno 200 metrov.
Sanacija bo predvidoma trajala tri tedne
»Namen ureditve gozdnih vlak je zagotoviti varen prevoz lesovine z gozdarsko
polprikolico, in ne z vlače-njem po podlagi. Z običajnim vlačenjem hlodovine bi prišlo do resnih poškodb poti. Po spravilu bi ostala dokaj uničena in neprivlačna pohodniška destinacija. Z ureditvijo območja se med drugim potencialno zmanjša nevarnost proženja delov podrtih ali polomljenih dreves na spodaj ležeče
objekte ter magistralno cesto, v nadaljevanju pa bo zagotovljen nadaljnji varni in permanentni dostop do zaprtih gozdnih površin na občutljivem obrobju mesta,« še pravijo gozdarji, ki bodo z deli začeli predvidoma 1. februarja, ob ugodnih vremenskih razmerah pa bi ta potekala predvidoma do 20. februarja.
Podrto drevje, posledično oslabljena stoječa drevesa in drevesa smreke je po zakonu treba pospraviti do konca letošnjega leta. Obvestilo o sprotnem dogajanju na območju sanacije bo dostopno na informativnem panoju na izhodišču pohodne poti.
OBČINSKE NOVICE
Varnost je na obvladljivem nivoju
Policijska postaja Kamnik ima od prvega novembra lani novega komandirja. Vodenje policistov, ki skrbijo za red in varnost v občinah Kamnik in Komenda, je prevzel Aleksander Perklič iz Polzele.
stran 2
AKTUALNO
V	Snoviku še polni idej
V	termah Snovik so minulo soboto praznovali svoj štirinajsti rojstni dan, ob tem pa razkrili še veliko načrtov in želja, med katere sodi tudi pokriti olimpijski bazen.
stran 5
KULTURA
Pozabljeni fotograf iz Šmarce
Matjaž Šporar je štirideset let po smrti svojega deda Petra Nagliča odkril bogat arhiv njegovih fotografij, ki jih je posnel v prvi polovici dvajsetega stoletja.
stran 7
ZADNJA
Brez omejitev po kamniški smodnišnici
Lokalni turistični vodniki so v eni od mrzlih januarskih sobot odkrivali skriti del naše dediščine.
stran 16
Stop smogu, z naravo v slogu
Takšen je naslov projektno-raziskovalne naloge treh dijakov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, s katero so navdušili na festivalu Več znanja za več turizma.
Jasna Paladin
Kamnik - Četrtošolci oddelka ekonomske šole Sadije Aja-zaj, Luka Štruklec in Žan Potočnik so se v svoji raziskovalni nalogi v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Več znanja za več turizma, ki letos poteka na temo Zeleni turizem, pod mentorstvom Valerije Vilfan in Milana Mandeljca spopadli s perečim vprašanjem propadanja območja nekdanje kamniške smodnišnice in ob tem oblikovali predlog nove podobe, ki ne predvideva le sanacije, temveč tudi sodobno multi-funcijsko zeleno parkirišče po smernicah, ki jih določajo trajnostne eko-politike sever-noevropskih držav.
Multifunkcijsko zeleno parkirišče - Parkiraj
»V projektni nalogi opisujemo problem, s katerim se sooča občina Kamnik. Industrijska dediščina je dodobra onesnažila tako Kamnik kot širšo okolico. Menimo, da bi Kamnik zaradi svoje bogate in zavidljive zgodovine, obkroženosti s prelepimi Al-
ni), večjo onesnaženost. Dijaki ponujamo sistematično rešitev za obstoječo situacijo, ki občini omogoča ekonomsko okrepitev (povečanje turistične dejavnosti) in hkrati strogo sledi sodobnim okoljskim (zelene površine, zmanjšanje izpustov, ponovna revitalizacija okoljsko degradiranih mest) in družbenim načelom. Osrednji predmet našega razmišljanja je multifunkcijsko zeleno parkirišče ParkIraj,« so v uvodu svoje naloge zapisali Sadije, Luka in Žan. ParkIraj bi se po njihovi zamisli nahajal na zemljišču nekdanje smodnišnice, s tem pa bi oživili zapuščeno degradirano območje, odprli nova delovna mesta, zaščitili mestno jedro pred smogom, povezali kulturno in gostinsko ponudbo, turistom pa omogočili, da doživijo Kamnik in okolico na nekoliko drugačen način. Na način, ki je bolj prijazen do narave in do človeka, so prepričani. Parkirišče bi bilo zeleno, družabno, okolju prijazno in multi-funkcijsko. Njegovo inovativ-nost bi predstavljala zelena travnata površina, natančneje votli tlakovci naravnih materi-
Parkiraj, kot so si ga zamislili kamniški dijaki.
pami, bogastva termalnih voda, energijskih polj itd. moral osredotočiti svoj gospodarski razvoj na zeleni turizem. Razvoj turizma pa ne pomeni samo povečanih dohodkov; povečan priliv turistov pomeni tudi večjo gnečo, probleme s parkirnimi mesti (v strogem centru Kamnika jih ob večji obiskanosti že sedaj skoraj
alov z vmesnimi zelenicami, prijazen pa bi bil tudi digitalnim uporabnikom, saj bi uredili avtomatsko izposojo koles, programe v več jezikih, nakup parkirnega listka ponoči ipd. Uredili bi tudi športno oazo ali fitnes na prostem, znova pa bi oživili tudi manjši turistični avtobus.
► 9. stran
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832 - Boštjan
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
2
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Občinske novice
Gradnja kanalizacije se nadaljuje
Srednja vas - Tuhinjska dolina je posejana z gradbišči, saj občina Kamnik skupaj s svojimi izvajalci pospešeno gradi povezovalni kanal od Kamnika do Šmartnega v Tuhinju za kanalizacijo, ponekod pa tudi vodovod. Kot poročajo z občinske uprave, je bilo v minulem tednu položenih že skoraj kilometer cevi na območju Nevelj, približno 740 metrov na Podhruški, 200 metrov v Srednji vasi proti Lokam, 540 metrov na Vasenem in 250 metrov v Buču. J. P.
Gradbišče v Srednji vasi, kjer delavci polagajo cevi za kanalizacijo in vodovod. / Foto: Gorazd Kavčič
Pozdrav kurentov pred Občino Kamnik
Kamnik-V petek, 5. februarja, ob 12. uri bodo stavbo Občine Kamnik obiskali kurenti. Odganjalce zime bo sprva pozdravil župan Marjan Šareč, nato pa se bodo kurenti sprehodili po mestnem jedru in Šutni vse do ploščadi med osnovnima šolama Frana Albrehta in Toma Brejca, kjer bodo razveselili še kamniške učence. J. P.
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:	OGLASNO TRŽENJE:
Jasna Paladin	Mateja Žvižaj
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), Ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24,1240 Kamnik. Izdajatelj: Gorenjski glas, d.0.0., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si). Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki vobčini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 30ooznakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si..
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 12. februarja 2016, prispevke lahko pošljite najkasneje do četrtka, 4. februarja 2016.
Varnost je na obvladljivem nivoju
Policijska postaja Kamnik ima od prvega novembra lani novega komandirja. Vodenje policistov, ki skrbijo za red in varnost v občinah Kamnik in Komenda, je prevzel Aleksander Perklič, ki se v službo vsakodnevno vozi iz Polzele.
Jasna Paladin
Kamnik - Aleksander Perklič je izkušen policist, ki je svojo službeno pot začel kot policist na Policijski postaji (PP) Domžale, nadaljeval pa v Ljubljani. Prihaja iz Zasavja, z družino pa trenutno živi v okolici Polzele. Pogovarjala sva se o varnosti v občinah Kamnik in Komenda, predanem kolektivu in dotrajani stavbi policijske postaje.
Pa začniva s kaznivim dejanjem, ki je ob koncu leta razburil občane - požagana novoletna smreka. Ste storilca prijeli?
»Storilca še nismo našli, policisti še vedno zbirajo obvestila. Med preiskavo smo dobili več podatkov in namigov, ki pa jih za zdaj ne moremo ne potrditi ne ovreči. Možnosti svojega uspeha še ne moremo izničiti, preiskava zato še poteka, čeprav je res, da se s časovnim odmikov storilca težje odkrije.«
Kakšna je sicer kazen za takšno dejanje?
»Poškodovanje tuje lastnine se šteje za kaznivo dejanje, po kazenskem zakoniku je za to predvidena denarna oz. zaporna kazen.«
Nedavno ste obravnavali tudi rop v živilski trgovini, večjo tatvino v športni trgovini Je tovrstnih drznih kaznivih dejanj v občini vedno več? Kakšna je sicer splošna ocena varnosti v občinah Kamnik in Komenda? »Ni zaznati, da bi bilo teh kaznivih dejanj pretirano več. Do povečanja lahko pride iz več razlogov, kot takšna pa se lahko tudi periodično ponavljajo. Konkretno se lahko posameznik ah skupina v določenem obdobju organizira in izvršuje kazniva dejanja. V lanskem letu je bilo kaznivih dejanj v obeh občinah celo malenkost manj kot leta poprej. Sama varnost v Kamniku in Komendi je na obvladljivem nivoju, negativni pojavi in operativni dogodki so v vsakoletnem povprečju in policisti smo jim kos.«
Na mestu komandirja PP Kamnik ste slabe tri mesece. Ste uvedli kakšne spremembe?
»Znotraj policijske postaje smo uvedli neke spremembe, ki jih javnost sicer ne opazi, a gre za manjšo reorganizacijo, ki je bila potreb-
na zaradi potrebe po povečani prisotnosti policistov na terenu in to smo naredili izključno zaradi občanov.«
Kakšen kolektiv sicer vodite?
»Trenutna zasedenost delovnih mest je glede na sistematizacijo 8o-odstotna. Znotraj kolektiva sta ženska in moška populacija uravnoteženi - zastopanost policistk je celo boljša kot na marsikateri drugi postaji. Da bi zadostili sistematizaciji, bi potrebovali še šest operativnih policistov, a redke policijske enote pri nas delujejo s loo-odstotno zasedenostjo. To je posledica trenda, ki je v policiji prisoten že zadnjih deset let. A ta manko ne prinaša prav nobenega pretiranega minusa za okolje, v katerem PP Kamnik deluje. S to ekipo, ki jo imamo, smo sposobni obvladati tudi zelo zahtevne intervencije. Poudarjam tudi, da gre za zelo homogeno ekipo, ki se zna spopasti s težavami, naši policisti znajo postaviti javni interes pred zasebnega, kar se je jasno izkazalo že ničkolikokrat. Zdi se mi pohvalno, da imamo v ekipi policiste, ki so odgovorni tudi do drugih.«
Ali kamniški policisti še vedno odhajajo na delo tudi na južno mejo?
»Da, odkar se je začela mi-grantska kriza, so naši poli-
Komandir Policijske postaje Kamnik Aleksander Perklič
cisti ves čas prisotni tudi na meji. Včasih v večjem, drugič v manjšem obsegu in težko je oceniti, kako dolgo še bo tako.«
Splošna težava vseh slovenskih policistov je iztrošena oprema. V Kamniku pa v oči bode tudi dotrajana stavba, v kateri imate sedež. Ali načrtujete kakšno obnovo, dolgoročno morda celo novogradnjo?
»Ta stavba je bila zgrajena nekje po prvi svetovni vojni in je v lasti Občine Kamnik. Zgradba je bila v osnovi narejena kot večstanovanjski objekt in še do kakšnih dvajset let nazaj so tu živele policijske družine. V prostorih, kjer se trenutno nahaja moja
»V lanskem letu je bilo kaznivih dejanj v obeh občinah celo malenkost manj kot leta poprej. Sama varnost v Kamniku in Komendi je na obvladljivem nivoju, negativni pojavi in operativni dogodki so v vsakoletnem povprečju in policisti smo jim kos.«
Stavba policijske postaje je nujno potrebna vzdrževalnih
del . / Foto: Gorazd Kavčič
pisarna, je bilo nekdaj stanovanje. Z večanjem števila prebivalcev in posledično tudi policistov, so te prostore nato preuredili in spravili v stanje, da lahko normalno izvajamo svoje naloge. A naša oprema je stara in iztrošena. Večina oken je denimo starih med štirideset in petdeset let. Podatkov o tem, da bi se načrtovala kakšna novogradnja, nimam. So nam pa na občini zagotovili, da bodo predvidoma še letos izvedli določena nujna vzdrževalna dela. Potrebna je namreč vsaj delna energetska obnova postaje. A stavba ni nevarna za delo, še vedno je uporabna in svoje delo kljub vsemu lahko opravljamo. Ni pa prijetna za oko in verjamem, da bi si tudi občani želeli lepšo.«
Kamniška policijska postaja je že zadnjih nekaj let ponoči zaprta. Kako v primeru, da pomoč potrebujemo tudi v nočnih urah, pridemo do vas?
»Policijska postaja je spremenila zgolj način dežurne službe in vzpostavili smo uradni način poslovanja, ki traja med 7. in 17. uro. A to pomeni zgolj to, da po tem času ni dežurnega policista, načeloma pa so policisti na policijski postaji prisotni 24 ur in tudi same naloge izvajajo 24 ur na dan. Edina razlika je v tem, če boste ponoči poklicali telefonsko številko Policijske postaje Kamnik, boste prevezani na številko 113, tam pa vas bodo v čim krajšem času povezali s policisti na terenu. In k vam bodo še vedno prišli kamniški policisti. Naša policijska postaja namreč še vedno funkcionira 24 ur na dan in z vidika varnosti spremenjeni način poslovanja ni sporen.«
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
!3
Občinske novice
Župniki na obisku pri županu
Župan Marjan Šareč je skupaj s svojo ekipo v sredo pripravil tradicionalno ponovoletno srečanje z župniki, ki delujejo v občini Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Srečanja, ki je minilo v sproščenem vzdušju, saj se tudi župniki na enem mestu zberejo bolj poredko, so se poleg župana, v. d. direktorice občinske uprave Maje Sušnik in Katje Vegel, višje svetovalke za družbene dejavnosti, udeležili še: Pavel Pibernik, župnik v Mekinjah, Edi Strouhal, župnik v Tunji-cah, Miran Kelvišar, župnik v Motniku, France Oražem, župnik v Nevljah, Daniel Kaštrun, župnik na Selah, Nikolaj Štolcar, župnik v Zgornjem Tuhinju, Janez Gerčar, župnik iz Šmarce, ter dva patra iz frančiškanskega samostana.
Sodelovanje je dobro
»Finančna situacija je, kakršna je, a odnosi med nami so dobri. Vsak problem, ki se tiče nas, skušamo rešiti. Nazadnje smo tako ob sanaciji zemeljskega plazu pod pokopališkim zidom vzajemno rešili problematiko ceste do cerkve v Tunjicah, ki je bila preozka za vsa vozila. Župniki imate
Srečanje z županom so župniki izkoristili za vrsto vprašanj pa tudi sproščeno druženje.
vsak v svojem kraju zelo pomembno vlogo. Ljudje vam zaupajo, imajo vas za avtoriteto in neke vrste funkcionarja, zato je še kako pomembno, da dobro sodelujemo, saj župniki pri reševanju krajevnih težav lahko zelo veliko pripomorete,« je zbrane goste nagovoril župan Marjan Šareč in jim prepustil besedo za kakršna
koli priporočila, nestrinjanja ali pohvale.
Občinskega denarja za cerkvene objekte toliko kot lani
Tudi župniki so pohvalili dobro sodelovanje, zanimal pa jih je predvsem občinski razpis za sofinanciranje obnove sakralnih objektov, ki
bo odprt prihodnji mesec. V ta namen ima Občina Kamnik tudi letos zagotovljenih 14 tisoč evrov, toliko kot lansko leto. Župniki so se že sami med seboj dogovorili, da bodo z omenjenim denarjem v letošnjem letu obnovili orgle v Tunjicah ter zakristijo oz. okna v cerkvi sv. Ahaca nad vasjo Kališe.
Parkirišče bodo asfaltirali
Pobudo svetnika Edisa Rujoviča, da je potrebno urediti parkirišče na območju Fužin in Tunjiške ceste, podpirajo tudi na občini. A denarja za to še ni.
Jasna Paladin
Kamnik - »Parkirišče na območju Fužin in Tunjiške ceste je eno zadnjih neasfal-tiranih in neosvetljenih parkirišč v mestu Kamnik.
Omenjeno parkirišče posredno zadovoljuje potrebe parkiranja celotnega tamkajšnjega blokovskega naselja, neposredno pa to parkirišče uporabljajo stanovalci blokov na Tunjiški 2b in 2C ter
stanovalci blokov Fužine 2 in 2a, torej približno 120 stanovanj. Glede na to, da je okolica tega naselja dokaj dobro urejena, da se vseskozi ureja okolica Doma kulture Kamnik, ki je v neposre-
Parkirišče na območju Tunjiške ceste je eno zadnjih še neasfaltiranih parkirišč v mestu.
dni bližini tega parkirišča, se mi zdi smiselno, da se uredi tudi to parkirišče,« je pobudo na občinsko upravo naslovil svetnik Edis Rujovič (LDP) in predlagal, naj občina - glede na to, da denar v letošnjem proračunu za to investicijo ni predviden - v letu 2016 pridobi strokovno oceno stroškov za asfaltiranje in javno razsvetljavo, vso potrebno dokumentacijo za izvedbo del in predvidi potrebna sredstva v proračunu za leto 2017 ali celo v rebalansu letošnjega proračuna. Sandi Borec, višji svetovalec za gospodarske javne službe in projektno delo, mu je odgovoril, da denarja letos za ta namen res ni, zato bodo urejanje makadamskega parkirišča zagotavljali v okviru rednega vzdrževanja občinskih cest, bodo pa za asfaltiranje in osvetlitev javnega parkirišča na območju Fužin še letos naročili izdelavo projektne dokumentacije.
Računalniški tečaji v knjižnici
V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik v sklopu Vseživljenjskega učenja že vrsto let organiziramo brezplačne tečaje računalništva.
Milena Glušič
Kamnik - Namenjeni so odraslim, ki imajo slabo računalniško predznanje ali pa se prvič srečajo z računalnikom prav na našem tečaju. Organiziramo začetno in nadaljevalno stopnjo. Zaradi velikega povpraševanja smo v letu 2016 uvedli tudi napredno stopnjo, ki je nadgradnja nadaljevalne. Napredni tečaj je namenjen tistim, ki že imajo zadovoljivo predhodno računalniško znanje in so pri nas obiskovali začetni in nadaljevalni tečaj.
Tečaji potekajo skozi vse leto, razen v juliju in avgustu. Posamezen tečaj poteka pet dni, od ponedeljka do petka, dve šolski uri. Zadnje leto tečaji potekajo zjutraj,
med 7.30 in 9. uro. Učne skupine sestavljamo sproti, glede na število prijavljenih. Na posamezni tečaj sprejmemo največ pet udeležencev, saj le na ta način lahko zagotovimo kakovostno izobraževanje.
V preteklem letu so bili računalniški tečaji odlično obiskani, tečajniki pa zadovoljni s pridobljenim znanjem, s katerim se lažje znajdejo v vsakdanjem življenju. V letu 2015 smo tako izvedli štirinajst začetnih in enajst nadaljevalnih, skupaj petindvajset tečajev. Vseh udeležencev na tečajih je bilo 106.
Na tečaj se lahko prijavite osebno v knjižnici, na oddelku za čitalnico in razvoj (1. nadstropje) ali na telefonski številki 01 320 55 83.
Občina podpira področje javnih del
Jasna Paladin
Kamnik - Občina Kamnik je tudi letos finančno podprla področje javnih del z delnim sofinanciranjem programov in tako bodo letos zaposlili: deset oseb za urejanje javnih površin po občini, osebo v Medobčinskem muzeju Kamnik, tri osebe v Reci-klarnici na Šutni (Društvo Grunt), tri osebe v Domu starejših občanov Kamnik,
dve osebi v zavodu Cirius, tri osebe na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, dve osebi v Društvu Sožitje Kamnik in osebo v kamniškem Društvu staršev otrok s posebnimi potrebami. Zaposlenim preko javnih del mora občina plačati 35-odstotni delež minimalne plače ter regres za letni dopust, v ta namen pa je v proračunu letos zagotovljenih 100 tisoč evrov.
^bl VAŠA KRI LAHKO REŠUJE UU&J
4
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Občinske novice, mnenja
Iz poslanskih klopi
Nelcje vzeli in drugam dali
Svetniki so proračun za leto 2016 sprejeli že v začetku lanskega leta, a zaradi novih prioritet in nižje povprečnine s strani države so ob koncu leta sprejeli tudi rebalans.
Jasna Paladin
Kamnik - Kaj ta prinaša občanom, smo vprašali svetnika mag. Urbana Berganta in Vido Čermelj (oba LMŠ). »Ker nam država letos ne bo izplačala zakonsko določene povprečnine, ki bi morala znašati 652,6 evra na občana namesto 522 evrov (564 tisoč evrov primanjkljaja glede na sprejet proračun za leto 2016), sta občinska uprava in svet prisiljena gasiti najnujnejše požare sproti in po prioritetah, ki se pokažejo. Zavedati se moramo, da država občinam nenehno zmanjšuje sredstva, hkrati pa jim nalaga vse večje obveznosti. Pri tem pa moram poudariti, da bo v letih 2015 in 2016 za namene izgradnje kanalizacije, CČN in vodovoda investiranih dobrih 15,4 milijona evrov, kar je izjemno (42-od-stotni porast prihodkov). Pri tem mora občina dodati le 15 odstotkov denarja, tako da ima takšna investicija prednost pred projekti z večjim
Mag. Urban Bergant
lastnim vložkom. Lepo bi bilo, če bi bilo takšnih projektov še več, a občina Kamnik sodi med razvite občine in zato večkrat izpade iz kriterijev za pridobivanje evropskih sredstev. Ker sem predsednik Odbora za podjetništvo in turizem Občine Kamnik, je moj fokus usmerjen tudi na spodbujanje malega gospodarstva. Moji vasi Podgorje je v času izgradnje dela glavne ceste rebalans proračuna prestavil možnost nuj-
Stranka SMC s pisarno na Šutni
Kamnik-V ponedeljek, 18. januarja, je lokalni odbor Stranke modernega centra (SMC) odprl svetniško pisarno v prostorih na Šutni. Kratkega odprtja sta se udeležila poslanca Kamal Izidor Shaker ter Branko Zorman, ki sta izpostavila dobro delovanje stranke na področju Kamnika in Komende ter pozdravila dosežke kamniških in komendskih svetnikov - predvsem pri aktivnem sodelovanju za ohranitev službe Nujne medicinske pomoči v Kamniku. Zbrane je nagovoril predsednik lokalnega odbora, Kamničan Aleš Ivkovič, ki je skupaj s podpredsednikoma Alenko Kline in Domnom Božeglavom, ki prihajata iz Kamnika in Volčjega Potoka, v znak dobrega delovanja članov stranke zarezal v torto in tako simbolično odprl pisarno. Uradne ure bodo vsak četrtek med 17. in 18. uro. V prostorih bodo potekali sestanki ter drugi dogodki v organizaciji stranke. Dvakrat mesečno bosta prisotna tudi svetnika občin Kamnik in Komenda Aleš Lipičnik in Roman Grošelj. A. Se.
Pisarno so odprli predsednik in podpredsednika lokalnega odbora Aleš Ivkovič, Alenka Kline in Domen Božeglav.
Slepa ulica
Petindvajset let po rojstvu Slovenije vsakršno upanje na boljšo prihodnost ubijajo nesmisli in krivice, kakršne bi si težko zamislili celo v najboljši filmski kriminalki. Kaj naj si mislimo o vladi, ki odpusti državnega sekretarja (namestnika ministra) zaradi kraje paštete, vendar istočasno zaščiti ministra, ki sije nezakonito izplačal 45.000 erov? Kaj naj si mislimo o sodstvu, ki tehničnega kontrolorja zaradi sprejetja 200 evrov podkupnine obsodi na tri leta zapora, medtem ko tajkuna zaradi stomi-lijonskega oškodovanja davkoplačevalcev obsodi na sedem let zapora? Vsi ti primeri ustvarjajo in spodbujajo občutek nepravičnosti. Takšni vladi in sodstvu je težko zaupati. Pomanjkanje zaupanja uničuje institucije države, to pa celotno državo. Zdi se, da smo v slepi ulici.
Različne svetovne raziskave, ki merijo zadovoljstvo ljudi z življenjem v državi, kažejo, da je zadovoljstvo ljudi močno povezano z občutkom pravičnosti. Večji kot je občutek pravičnosti, večje je zadovoljstvo ljudi. Zadovoljstvo ljudi je mnogo bolj povezano s pravičnostjo kot pa z materialno situacijo. Slovenija je tipičen primer. Leta 1991 je bila povprečna plača v Sloveniji 303 evre, medtem ko danes povprečna plača znaša 1004 evre. Statistični podatki tudi kažejo, da smo morali za hlebec kruha 1991 delati 25 minut, danes pa delamo 17 minut. Kakorkoli obračamo statistične podatke, lahko ugotovimo, da seje v petindvajsetih letih samostojnosti standard v državi precej
Kot je znano, je Občina Kamnik avgusta lani prejela odločitev o podpori, decembra pa še sklepa o sofinanciranju za oba medobčinska kohezijska projekta: izgradnjo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja ter dograditev in posodobitev Centralne čistilne naprave (CČN) Domžale-Kamnik.
" Občina Kamnik že več kot poldrugo leto dela s polno paro, da bi še pravočasno dokončala kanalizacijo: izgrajen je celotni odsek v Stranjah in Županjih Njivah, ki bo kmalu tehnično prevzet in dan v uporabo, zaključuje pa se tudi izgradnja
dvignil. Seveda pa materialni status ni vse, kljub boljšemu standardu so danes ljudje mnogo bolj pesimistični, ne zaupajo institucijam države in se bojijo prihodnosti. Če želimo povečati spoštovanje institucij države, potem se mora močno izboljšati občutek pravičnosti. Kako to doseči? Tako, da za vse državljane veljajo enaka pravila igre in da imajo vsi državljani enake štartne možnosti.
Za spoštovanje pravil iger je v vsaki družbi zadolženo sodstvo. Sodna veja oblasti je edina veja oblasti od treh, ki vse od osamosvojitve ni doživela tranzicije in očiščenja. Slovensko sodstvo potrebuje temeljito reformo. Več pravičnosti, skrajševanje trajanja sodnih postopkov in izločanje slabih sodnikov iz sistema mora biti glavna smer reforme. Za ustvarjanje enakih štartnih možnosti državljanom pa je ključna zakonodajna in izvršna veja oblasti. V začetku morata najprej obe veji oblasti izboljšati politično kulturo, s krepitvijo zavesti, da morata delati za skupno dobro. Potem pa sledijo številne reforme, katerih cilj mora biti več delovnih mest.
Matej Tonin, poslanec
čela gradnja primarnih povezovalnih vodov kanalizacije in vodovoda na območju celotne Tuhinjske doline. Izgraditi moramo še sekundarno kanalizacijsko in vodovodno omrežje v Tuhinjski dolini, za kar bomo prav tako skušali pridobiti nepovratna sredstva. Dogradili in posodobili smo še vodovod v Volčjem Potoku, na Perovem in ob obvoznici. Tudi nadgradnja CČN Domžale-Kamnik, v katero investira šest občin solastnic, se dobro in pravočasno izvaja. Prvi od dveh načrtovanih novih bioloških bazenov že stoji, drugi pa se pravkar gradi.
Matej Slapar, podžupan
N.Si
Pisma
Meščanska korporacija in občinska politika
Najbrž je še iz zgodovinskega spomina prisotno spoznanje, kako seje mesto razvijalo, ko je v Kamniku še delovala Meščanska korporacija, kot primer bi navedel, daje bilo še v letu 1941 v njej zaposlenih okoli 100 delavcev (razvidno iz zaključnega računa Meščanske korporacije iz leta 1941). Da bi se obnovila predstavljena ekonomska moč Korporacije, bi morala občinska uprava popolnoma spremeniti dosedanjo občinsko politiko v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS.
Dejstvo je, da seje zamudilo že ogromno časa za skupno sodelovanje, sem pa
prepričan, da bi bilo treba temu vprašanju posvetiti več pozornosti občinskih organov in poiskati najboljše gospodarske, ekonomske in socialne možnosti za skupen razvoj Meščanske korporacije in občine Kamnik v prihodnosti. Čeprav so to le naše želje, ki bi bile uresničljive, če se v praksi ne bi dogajalo ravno nasprotno, saj seje zaradi občinskih interesov blokirala vsaka pozitivna rešitev pri vračanju premoženja in pravic članom Korporacije. Zato nam je bilo v tem pravnem postopku takšno obnašanje občinske uprave nerazumljivo, samo sklepamo lahko, da je bil takšen medsebojni odnos pogojen z dejstvom, da trenutno uživa Občina Kamnik bonitete, ki si jih je pridobila z upravljanjem lastnine, kije bila v letu 1941 od strani nemškega okupatorja prenesena na Občino Kamnik. Potem ko je bila ta lastnina že vrnjena Korpora-
1
Vida Čermelj
/ Foto: Gorazd Kavčič
ne obnove vaške ceste, ker so bila sredstva z rebalansom prerazporejena za nujnejše zadeve. Po drugi strani pa smo po 30 letih in več končno pridobili nekaj proračunskega denarja (ob pobiranju prispevkov sokrajanov) za postavitev mrliške vežice, ki je bila predvidena že desetletja, pa nikoli realizirana,« nam je pojasnil Urban Bergant. Vida Čermelj pravi, da rebalans občanom ne prinaša novih investicij. »Potrebe so
ciji, pa še enkrat v letu 1946/47 odvzeta brez odškodnine z nacionalizacijo bivše jugoslovanske države.
Zanimivo je dejstvo, da je tudi Občina Kamnik član Meščanske korporacije, ki vedno na novo izpostavlja dejstvo, da je konflikt interesov tisti dejavnik, ki ovira sodelovanje in posledično nevračanje odvzete lastnine in pravic legitimnim lastnikom s trditvijo, da branijo interese občine. Če pa se ozremo na dejstvo, daje eviden-tno ta lastnina, kije trenutno v posesti Občine Kamnik, last nekoga drugega, potem ta izgovor, da se branijo interesi občine, ne prenese nobene strokovne ocene stanja in pravzaprav to pomeni zavajanje sebe in javnosti. Zanesljivo tak odnos pomeni, da občinska uprava zanemarja dejstvo, da se vedno na koncu pravdanja plačajo vsi računi (kar je doživela tudi Korporacija z izvršbo Občine). Hipotetično se bo navedeno relevantno dej-
velike, denarja pa premalo. Ko me občani pocukajo za rokav, jih zanima, če bo MC Kotlovnica še delovala. Seveda bo. Kdaj se v Kamniku obeta pokriti bazen? Kamnik ga potrebuje. Zaradi velikosti projekta pa bi bilo treba vanj vključiti več občin. Tudi za OŠ Frana Albrehta - seveda med starši, učitelji in učenci te šole obstaja ogromen interes. Največja kamniška šola zaradi baby boom generacij, ki so se sedaj preselile iz vrtcev v šole, dejansko poka po šivih. Pa tudi z obnovo bi bili zadovoljni, pravijo. Skupaj z novo športno dvorano naj bi se gradile tudi učilnice, ki bi prostorsko stisko na OŠ Frana Albrehta v celoti rešile. Vendar zaradi poplačila kredita za kohezijo in novo OŠ Toma Brejca ta trenutek še ne moremo govoriti o konkretnih zavezah in realizacijah. Prioritete za projekte v prihodnosti pa so jasne,« pravi Vida Čermelj.
stvo pokazalo ob trditvi urada župana, da z Meščansko korporacijo sploh ni bilo možno doseči sodelovanja, kar praktično pomeni, da bo iskanje vzrokov za tak odnos tudi občinska uprava hotela prej ali slej to dejstvo naprtiti Meščanski korporaciji. To ugotovitev povzemam iz izkušenj dosedanjega birokratskega delovanja občinskih organov, ki poizkušajo reševati vsa aktualna vprašanja do Meščanske korporacije le preko svojih odvetnikov, ne pa preko občinskega sveta.
Sodelujoči v tem pravdnem postopku smo prepričani, da se bo morala občinska politika začeti obnašati do članov Meščanske korporacije v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS, kar posledično pomeni, da bo morala tudi občinska uprava občine Kamnik razmišljati bolj racionalno kot doslej!
Milan Deisinger, predsednik MKK
Kohezijska sredstva - razvoj infrastrukture
kanalizacije v Tunjicah. Na obeh omenjenih odsekih smo hkrati obnovili tudi vodovodno omrežje, v Tunjicah pa dogradili še pločnik.
Septembra 2015 pa se je za-
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
!5
Aktualno
Drugačna ekonomija za drugačen svet
Bi - tako kot si v knjižnici izposodite knjigo - odšli tudi v »knjižnico reči« in si izposodili igračo ali vrtalko? Ta zanimiv in okolju prijazen model drugačne ekonomije naj bi kmalu zaživel tudi v Kamniku, kjer pa je primerov dobrih praks s tega področja še kar nekaj.
Veronika Čop in Rok Kralj / Foto: Gorazd Kavčič
Jasna Paladin
Kamnik - Čeprav komercia-lizacija družbe zastruplja naše odnose, obstajajo tudi drugačne oblike ekonomije, ki obljubljajo drugačen svet, sta prepričana Kamničana: Rok Kralj, profesor v zavodu Cirius, ki že več let proučuje načela medsebojne delitve dobrin in vodi tudi dva zanimiva projekta - Pod 2. kotom in sejem medsebojne delitve, in Veronika Čop iz
Razvojnega združenja Grunt, vodja Reciklarnice, ki na Šutni deluje zadnje leto in pol. Sredi januarja sta v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik svoje ideje in prepričanja z obiskovalci delila na predavanju z naslo-
vom Drugačna ekonomija za drugačen svet.
Če znamo deliti v družini, lahko tudi na globalni ravni
»Na svetu je lačnih 795 milijonov ljudi in vsak dan jih zaradi revščine umre 40 tisoč, vsako leto zaradi lakote umre 3,5 milijona otrok, a hkrati vsako leto zavržemo tudi po 50 odstotkov vse proizvedene hrane, ki jo je več
kot dovolj za vse. Priča smo dvema podobama sveta -bogastvu in revščini, a sistem, ki ga krivimo za vse to stanje v svetu, smo pravzaprav mi vsi, zato prav vsak od nas lahko prispeva k spremembam,« razmišlja
Rok Kralj in poudarja, da je delitev dobrin naravna in temelj človeške družbe ter da različni znanstveni eksperimenti kažejo, da so otroci po svoji naravi nesebični. Človeška družba je nastala in obstala prav na tem, da smo se naučili stvari medsebojno deliti. »In če znamo deliti v družini, ni nobenega razloga, da ne bi znali tudi v državi in na globalni ravni! Vsaka država ima neke presežke in neke primanjkljaje -ideje in možnosti so, manjka pa politična volja. Lakoto bi lahko rešili. Kar nekaj dobrih primerov pa je tudi na lokalni ravni. Primer delitve je denimo vsaka knjižnica, vse več je tudi različnih zadrug, delitev zemlje oz. vrtičkov ,« je še povedal in izpostavil številne prednosti ekonomije delitve na ravni lokalnih skupnosti in podjetij - od zmanjšanja neenakosti, prihranka virov in širšega dostopa do stvari in storitev pa vse do boljše izkoriščenosti in tesneje povezane skupnosti.
Izmenjave v Kamniku
Kar nekaj dobrih praks drugačne ekonomije najdemo tudi že v Kamniku. Te je zbranim predstavila Veronika Čop - izmenjave dobrin v Ciriusu, izmenjave semen in sadik pred začetkom sadilne sezone, ki jih v kamniški knjižnici organizira Kaja Po-har, izmenjave oblačil, igrač, pridelkov in receptov na Šutni v Reciklarnici ter Menjalni krog na Duplici.
Odpadkov je občutno preveč
Povedala je, da v Reciklarnici pripravljajo izmenjave igrač, oblačil in drugih pred-
metov pa tudi semen in pridelkov, predelujejo odslužene reči in tako ustvarjajo nove izdelke ter pripravljajo različne delavnice - vse z mislijo na ponovno uporabo, zmanjšanje količine odpadkov in medsebojno delitev. »V Kamniku smo v letu 2014 po nekaterih podatkih proizvedli 487 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, kar je sicer 33 kilogramov manj kot dve leti pred tem, a še vedno kar 54 kilogramov več od slovenskega povprečja. In prav na količino zbranih komunalnih odpadkov ima vpliv vsakdo od nas. Naše obstoječe in načrtovane dejavnosti
so zato eden izmed načinov, s katerim lahko vsi vplivamo na manjšo količino zbranih odpadkov,« še pravi Veronika, ki vabi vse občane, naj se, preden stran vržejo knjige, porcelan, tekstil, tudi manjše pohištvo in vrsto drugih uporabnih zadev, oglasijo v Reciklarnici, ker ogromno stvari lahko sprejmejo in ponovno uporabijo. Že letos si po vzoru iz Ljubljane želijo organizirati tudi Knjižnico reči Kamnik. »Najprej si bo mogoče v tej knjižnici izposoditi igrače, nato orodje, ponudbo pa bomo nadgrajevali glede na povpraševanje in interes občanov,« je sklenila.
»Vabimo vse občane, naj se, preden stran vržejo knjige, porcelan, tekstil, tudi manjše pohištvo in vrsto drugih uporabnih zadev, oglasijo pri nas v Reciklarnici, ker ogromno stvari lahko sprejmemo in ponovno uporabimo.«
V	Snoviku še polni idej
V	termah Snovik so minulo soboto praznovali svoj štirinajsti rojstni dan, ob tem pa razkrili še veliko načrtov in želja, med katere sodi tudi pokriti olimpijski bazen.
Jasna Paladin
Snovik - V termah Snovik je bilo pred dnevi znova veselo, saj so razrezali še eno torto, tokrat za svoj 14. rojstni dan.
Prijetne slovesnosti so se udeležili vsakodnevni obiskovalci pa tudi številni gostje. Kako so v Snoviku orali ledino na področju ekoloških term, se je v nagovoru spomnila nekdanja, zdaj pa spet nova direktorica Term Snovik Petra Zlatoper, ki je poudarila, da je Slovenska turistična organizacija lani izbrala moto, s katerim se že ves čas povezujejo tudi v Snoviku - aktivno, zdravo in zeleno. »V minulem letu smo še večji poudarek dali svoji termalni vodi, izdali smo novo zloženko, v kateri opisujemo učinke vode na zdravje, zasadili smo zelenjavni vrt, ki bo namenjen naši kuhinji in izobraževanju, uredili smo poligon za kolesarje, oblikovali smo kolesarske in pohodniške pakete Naši načrti so usmerjeni tudi v širitev večnamen-
ske dvorane, želimo si tudi pločnika in javne razsvetljave ob cesti do term, saj se tu vsakodnevno sprehaja vse več domačinov, seveda pa je ena od naših ključnih usmeritev tudi izgradnja pokritega olimpijskega bazena. To bi bil najbolj sinergijski projekt v občini, ki bi omogočil
razvoj turizma. Tri četrtine infrastrukture so pri nas v ta namen že narejene, težava pa ni denar, ampak pamet in zdrav razum,« se je ob pomisleke na občinski ravni obregnil prokurist Ivan Hribar.
Pokriti olimpijski bazen v Snoviku podpira tudi posla-
Ivan Hribar je priznanje za delovno uspešnost letos podelil
tudi Andreji Uštar. / Foto: Jasna Paladin
nec Matej Tonin. »Terme Snovik so v petnajstih letih naredile izjemno zgodbo, a prav v domači dolini in občini niso bili vedno deležni podpore, kakršno bi si zaslužili. Vedno so bili tudi v razmišljanju korak pred vsemi, a zdi se, da smo jih zdaj tudi Tuhinjci vzeli za svoje. Pomembno je, da razumemo, da bomo od razvoja in uspeha term nekaj imeli mi vsi, zato nevoščljivost tu nima mesta. Olimpijski bazen je projekt, ki si ga Terme Snovik vsekakor zaslužijo. Če razmišljamo pametno, je lokacija v Snoviku idealna in kot poslanec si bom prizadeval, da projekt uresničimo prav tu. Kamni-čani ne bodo prav nič ponižani, če bi se na bazen morali voziti v Tuhinjsko dolino,« je povedal Tonin. Ivan Hribar je v nadaljevanju podelil še dve priznanji svojim zaslužnim sodelavcem - letos sta ga prejela Janez Erdani in Andreja Uštar, nato pa je sledilo druženje ob torti in slastnih prigrizkih.
Na turističnem sejmu tudi občina Kamnik
Ljubljana-V sredo, 27. januarja, je svoja vrata odprl osrednji turistični sejem Natour Alpe Adria, ki se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odvijal do sobote, 30. januarja. Na sejmu se tudi letos predstavlja Kamnik z okolico, in sicer na slovenski turistični stojnici I feel Slovenia v Marmorni dvorani kot ena izmed šestih slovenskih destinacij, ki so v sklopu Zelene sheme slovenskega turizma pridobile znak Slovenia Green. Na sejmu bodo svojo bogato ponudbo predstavila kamniška turistična društva, pripravili bodo de-gustacije jedi zdaj že močno prepoznavne znamke Okusi Kamnika, pozornost številnih obiskovalcev pa bodo skušali pritegniti tudi s pomočjo pastirskih oblačil in rekvizitov z Velike planine. Včeraj so kamniške keramičarke že prikazale slikanje na keramiko in predstavile kamniško majoliko, jutri, v soboto, pa bodo imeli obiskovalci možnost izdelati tudi svoj trnič. Sejem Natour Alpe Adria bo vse omenjene dni odprt med 10. in 19. uro. J. P.
Družinska gostilna s prenočišči Pri planinskem orlu
Planinski orel, d.0.0., Stahovica 20,1242 Stahovica 01 83 25 410, info@priorlu.si
www.priorlu.si
ZA VESELE VIŽE BO POSKRBEL ANSAMBEL PONOČNJAKI, NAJLEPŠE PUSTNE MASKE PA NAGRAJENE Z BOGATIMI NAGRADAMI.
Da boste lažje preživeli veseli večer pustne ob zabavi in plesu, vam bodo spostregli s pustnimi jedrni in domačimi dobrotami.
6
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Iz naših krajev
Prejeli smo
Rezljana tuhinjska vrata
V prvi številki Kamničanke ste na strani 13 objavili članek Bojane Klemenc o Anici Ahčin in njenem rezbarskem delu in sliko čudovitih vrat, ki jih je sama izdelala. To vaše pisanje me je zelo razveselilo in kar ne morem dati miru, da se vam ne bi zahvalil zanj. Na rezljana vrata po Tuhinjski dolini sem namreč čustveno navezan. Neštetokrat sem se vozil po tej dolini in tudi prehodil sem jo po dolgem in počez. Vselej sem se ustavljal pred hišami, ki so jih krasila prelepa, umetniško izdelana vrata. Seveda sem videl tudi njihovo propadanje, česar mi je bilo zelo žal. Spodbujena s temi občutki, sva z sinom Danielom v letu 1990 mnogo vrat poslikala. Sin je z mopedom prečesal vso dolino in tudi Kamnik in nabral veliko lepega gradiva. Odločila sva se in izdala knjigo, album z naslovom Lepa vrata Tuhinjske doline in Kamni-
ka. To je verodostojen dokument nečesa, ki hitro izginja, kot ste opazili tudi sami. Po petindvajsetih letih ugotavljava, da je izginila že polovica vrat, ki sva jih poslikala. Zamenjali so jih s plastiko. Taka je moda. Zato sem ves navdušen, da se je mlada Anica Ahčin odločila in za svoj dom naredila nekaj izjemno lepega. Znano mi je tudi delo njenega očeta, vendar se ukvarja z drugimi stvarmi. Njeno delo mi daje upanje, da se bo ta žlahtna umetnost ohranila in da bodo domovi zopet dobivali unikatne izdelke iz domačega materiala, lesa, ki ga je po dolini dovolj. Vrnitev lepih vrat v domove bi lahko bila velika turistična atrakcija, ki bi kraju vrnila ugled. Gospe Anici Ahčin čestitam za pogumno odločitev in prav tako za umetniško izvedbo, saj, po moji oceni, kaj takega ni daleč naokoli. Vam, gospa Bojana, pa želim, da bi imeli vedno odprte oče in videli tudi tisto, kar drugi sploh ne opazijo. Le kam zijajo, bog vedi? Veselim se nove številke Kamničanke, ker je res osvežilna.
Daniel Artiček st., Kamnik
Arboretum v novo leto s številnimi novostmi
Volčji Potok - Čeprav je zima s kratkimi dnevi in nizkimi temperaturami sprehodom po parku manj prijazno obdobje, zaposleni v Arboretumu Volčji Potok s polno paro delajo tudi te dni in svoje obiskovalce bodo v letu 2016 presenetili s številnimi novostmi in pridobitvami. Prenovili bodo roza-rij, obnovili ruševine na grajskem hribu in dostopno pot do vrha, obnovili bodo tudi več kot šest kilometrov drugih sprehajalnih poti ter očistili jezera in potoke. Ozelenelo bo 110 novih dreves, 1100 grmovnic in zacvetelo 1200 novih vrtnic. Do prenovljenega in bistveno obsežnejšega rozarija, ki bo po novem povezan z Velikim jezerom, bodo uredili tudi novo dostopno pot. J. P.
MestmKino Domžale
Več kot stoletje tuhinjskih gasilcev
Prostovoljno gasilsko društvo Zgornji Tuhinj je preteklo soboto obeležilo svoj 105. občni zbor, ki je pokazal, da je društvo, kljub častitljivi starosti, v odlični kondiciji.
Aleš Senožetnik
Zgornji Tuhinj - V nabito polni sobi PGD Zgornji Tuhinj se je zbralo kar 83 gasilcev. Društvo sicer šteje 119 gasilk in 247 gasilcev, skupno torej 366 članov in članic, kar pomeni, da je skoraj vsak tretji prebivalec krajevne skupnosti Tuhinj gasilec. V lanskem letu se je v društvo včlanilo 22 novih članov, sedem jih je izstopilo, žal pa sta dva tudi umrla.
Uvrstitev članic na državno prvenstvo
Kot je povedal poveljnik društva Alojz Dacar, večjih intervencij v lanskem letu na srečo ni bilo, kar še zdaleč ne pomeni, da so tuhinjski gasilci počivali. Urejali so rečne struge in očistili bregove, posredovali so pri odstranitvi sršenov na kmetiji in celo rešili ujetega mačka. Pomembno vlogo gasilskega društva pri čiščenju vodotokov je izpostavil tudi Matjaž Srša, poveljnik Civilne zaščite Kamnik.
Tuhinjski gasilci so bili uspešni tudi na tekmovanjih. Predsednik društva Matjaž Bajde je med mnogimi odličnimi rezultati izposta-
Predsednik društva Matjaž Bajde je med načrti za letošnje leto izpostavil nakup defibrilatorja.
vil predvsem drugo mesto članic B na gasilskem regijskem tekmovanju oktobra v Šmartnem, s čimer so se dekleta uvrstila na državno tekmovanje, ki bo poleti v Kopru. V preteklem letu so dodobra posodobili opremo ter se izobraževali na predavanjih in usposabljanjih, med drugim tudi za prve posredovalce.
Tudi o davčnih blagajnah
Da so Tuhinjcem gasilci v ponos, je razvidno že iz dejstva, da so krajani za društvo zbrali skoraj 11 tisoč evrov prostovoljnih prispevkov.
Društvo podpirata tako Občina Kamnik kot ministrstvo za obrambo.
Izogniti se niso mogli niti pereči temi davčnih blagajn. »Davčne blagajne so slaba novica za društva in še posebej za gasilce. Ne morem si predstavljati, kako bodo društva organizirala gasilske veselice na način, da bodo zadostile vsem zakonskim predpisom,« je povedal poslanec Matej Tonin, sicer član tuhinjskega društva. Predsednik Gasilske zveze Kamnik Marjan Semprimožnik je ob tem dodal, da je najbolje še nekoliko počakati in da bodo
morebitne zagate reševali na primeren način.
Letos v načrtu nakup defibrilatorja
Vodstvo društva se že loteva načrtov za letošnje leto. Obetajo si nadaljevanje dobrega sodelovanja s kamniško gasilsko zvezo, sosednjimi in prijateljskimi gasilskimi društvi, krajevno skupnostjo in podružnično osnovno šolo v Zgornjem Tuhinju. Tako kot do sedaj se bodo kalili na tekmovanjih in usposabljanjih, organizirali bodo tudi veselico. Razveseljiva je namera o nakupu defibrilatorja, naprave, ki s pomočjo električnega sunka lahko ponovno požene srce in lahko reši življenje. Dodatna prednost naprave je, da jo zaradi preproste uporabe lahko uporabljajo laiki. Občni zbor je dokazal, da je društvo v odličnem stanju, kljub temu da je zaplulo že v drugo stoletje delovanja. Tradicija se torej uspešno povezuje z mladostjo in svežino, starejši pa prenašajo izkušnje na mlajše. O tem pričajo številna priznanja, ki so jih podelili tako mladim gasilcem kot veteranom v znak zahvale za desetletja aktivnega dela v društvu.
Telovadijo vse generacije
Krajani Krajevne skupnosti Volčji Potok se ob sredah dobivajo na telovadbi, ki pa ni prav običajna -namenjena je namreč vsem generacijam. Najmlajša udeleženka je stara petnajst let, najstarejša pa že osemdeset.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Prijetna in zdravju koristna novost je življenje v Volčjem Potoku popestrila oktobra in vse odtlej se krajani enkrat tedensko dobivajo na telovadbi. Njihov dan je sreda, v prostorih krajevne skupnosti pa telovadijo v dveh skupinah, in sicer med 19.30 in 20.30 ter med 20.30 in 21.30.
»Na povabilo KS Volčji Potok k sodelovanju, medge-neracijskemu druženju in aktivnemu preživljanju prostega časa se je odzvalo šestnajst krajank, starih od šestnajst pa vse do osemdeset let. Telovadimo ob glasbi, gre pa za mešanico razgibavanja, raztezanja in sproščanja. Imamo se super! Že tako se s krajani zaradi hi-
trega tempa življenja malo vidimo, na telovadbi pa se družimo, hkrati pa naredimo še marsikaj dobrega
zase,« nam je povedala Marjeta Ladiha.
Telovadbo podpira in spodbuja tudi Krajevna skupnost
Volčji Potok, zato v svoje vrste vabijo tudi ostale krajane in krajanke pa tudi občane od drugod.
Udeleženci telovadbe so si vadbeno uro v prednovoletnem času popestrili še s plesom, dobro hrano in srečelovom.
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
!7
Kultura
Pozabljeni fotograf iz Šmarce
Matjaž Šporar je štirideset let po smrti svojega deda Petra Nagliča odkril bogat arhiv njegovih fotografij, ki jih je posnel v prvi polovici dvajsetega stoletja. Šele v zadnjih letih spoznavamo etnografsko in umetniško vrednost zapuščine fotografa iz Šmarce.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Prva znana datirana fotografija Petra Nagliča je njegov avtoportret. Pred domačo hišo je postavil fotoaparat, razpel rjuho za ozadje in se ovekovečil na fotografiji kot 16-letni mladenič. V dobi selfijev sicer nič nenavadnega, a takrat se je pisalo leto 1899 in lasten fotoaparat je bil še velika redkost. Ni znano, kdo ga je navdušil za fotografijo, gotovo pa je, da je družina podpirala njegov konjiček, sicer mu oče ne bi kupil fotoaparata, ki si ga je v tistih časih le redko kdo lahko privoščil.
Zaklad na podstrešju
Peter Naglič je nadaljeval družinsko tradicijo in se izučil za ščetarja. Leta 1922, po smrti očeta Jožefa, sta skupaj z bratom v Šmarci ustanovila tovarno, ki je dajala kruh družinam tridesetih delavcev. Nikoli se ni poklicno ukvarjal s fotografijo in morda je ravno to razlog, da se je njegovo ime v zgodovini slovenske fotografije pozabilo.
»Mama mi ga je zelo lepo predstavila, kot zglednega očeta, ki so ga sokrajani
imeli radi in ga spoštovali. Da je bil tudi fotograf, ni nikoli izpostavljala, čeprav sem kot otrok videl nekaj njegovih albumov,« pripoveduje sogovornik, ki se je rodil leta 1960, le leto po de-dovi smrti. Približno deset tisoč negativov pa je več desetletij ležalo na podstrešju rojstne hiše Petra Nagliča in čakalo, da jih nekdo odkrije. »Teta mi je kot otroku večkrat rekla, da se v zaklenjeni omari skriva zaklad. Prepričan sem, da se ni zavedala, kako prav je imela,« pravi Matjaž, ki je zaklad -fotografsko zapuščino svojega deda - odkril leta 1998.
Novo življenje Nagličevih fotografij
Peter Naglič je svoje posnetke natančno popisal, kar jim daje še posebno težo, saj so zaradi tega še toliko bolj zanimivi za proučevanje zgodovine Kamnika in okolice v prvi polovici 20. stoletja. Naglič je na fotografsko steklo in kasneje celuloidni film ujel številne pomembne dogodke v Kamniku. Med drugim izkopavanje mamuta ter prizore iz vsakdanjega življenja. V lastnem studiu je zabeležil mnogo portre-
»Teta mi je kot otroku večkrat rekla, da se v zaklenjeni omari skriva zaklad. Prepričan sem, da se ni zavedala, kako prav je imela,« pravi Matjaž Šporar.
Matjaž Šporar, Nagličev vnuk, je ponovno obudil dedovo bogato fotografsko zapuščino. / foto: aleš senožetnik
tov, fotografiral je berače in druge ljudi iz socialnega dna. Med prvo svetovno vojno je fotografiral življenje italijanskih ujetnikov na Ljubljanskem gradu. Zabeležil je svoje izlete v gore in romanje v Jeruzalem, ki ga je kot edini izmed 540 romarjev ujel na fotografsko steklo.
Njegova bogata zapuščina je ponovno zaživela po zaslugi Matjaža Šporarja, ki je v zbirki negativov na podstrešju videl veliko več kot le kup stare šare. V zadnjih letih je prav po njegovi zaslugi in v sodelovanju z različnimi
muzejskimi ustanovami izšlo nekaj katalogov in knjiga Moje življenje v svetovni vojni, ki opisuje njegovo vojaško službo na ljubljanskem gradu. Fotografske razstave so pripravili v Slovenskem etnografskem muzeju, ljubljanskem Mestnem muzeju, na kamniških Zap-ricah ter drugih lokacijah po Sloveniji.
Načrtov pa Matjažu Šporar-ju ne zmanjka. V mislih že snuje ureditev manjše spominske sobe, s katero se ne bi poklonil le dedu, temveč celotnemu razvoju Šmarce v začetku prejšnjega stoletja.
Ljudje na Kamniških ulicah
Avtoportret Petra Nagliča okoli leta 1903 / foto: peter r
Praznovanje dvajsete obletnice Kraljevine SHS leta 1938 pred Kamniškim domom / Foto: Peter Naglič
Razstava cianotipij
Aleš Senožetnik
Kamnik - V Foto klubu Kamnik se pripravljajo na odprtje razstave Odsev preteklosti, ki bo 10. februarja ob 20. uri v Domu kulture Kamnik. Gre za tradicionalno razstavo članov kluba, ki na ta način ohranjajo in širijo znanje iz širokega področja analogne fotografije. Tokratna razstava bo v znamenju cianotipije. To je tehnika iz sredine 19. stoletja, pri kateri lahko fotografski negativ osvetlimo kar na navaden akrilni papir. Za osvetljevanje lahko uporabimo sonce, saj kemikalije reagirajo pod ultravijolično svetlobo. Rezultat je fotografija (cianotipija) v odtenkih modre barve.
Že v začetku leta pa so stekle tudi priprave na najpo-
membnejši letošnji dogodek kluba, Kamniški mesec fotografije, ki bo v sklopu biena-la Fotonični trenutki, ki jih organizira ljubljanska Galerija Photon, hkrati tudi del vseevropskega meseca fotografije. V začetku junija se nam tako obetajo odprtja treh razstav. Drevesa Kamnika in Kamči bosta plod dolgotrajnejših projektov kamniških fotografov, v Domu kulture Kamnik pa bo razstavljala tudi srbska ustvarjalka, ki deluje na Slovaškem, Olja Triaška Stefa-novic.
K projektu so pritegnili organizacije na lokalni in državni ravni, za kuriranje razstav pa bo poleg uveljavljenih kustosov Mihe Col-nerja in Petra Raucha skrbel tudi član kamniškega kluba Simon Podgoršek.
Razstava vezenja v rišelje tehniki
Kamnik - V sredo, 10. februarja, ob 15.30 bodo udeleženke delavnic vezenja v rišelje tehniki iz Kamnika in Škofje Loke pod strokovnim vodstvom Majde Vavpetič in vezilje iz občine Cerklje na Gorenjskem v preddverju občinske stavbe odprle razstavo svojih vezenih izdelkov v rišelje tehniki. Za kulturno popestritev odprtja razstave bodo poskrbele Ljudske pevke Predice in harmonikar Jože Jagodic. Razstava bo v preddverju, prvem in drugem nadstropju občinske stavbe na ogled vse do do petka, 11. marca, v času uradnih ur občine, torej ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. ure ter od 13. do 17. ure in ob petkih od 8. do 13. ure. J. P.
Mladinska gledališka predstava Stonoga
Laze v Tuhinju - Člani mladinske sekcije Kulturnega društva Tuhinj vabijo na mladinsko gledališko predstavo z naslovom Stonoga avtorja Borisa A. Novaka, ki jo bodo tokrat zaigrali v priredbi Monike Jeglič. Predstavo bodo uprizorili dvakrat, in sicer v soboto, 6. februarja, ob 18. uri in v nedeljo, 7. februarja, ob 16. uri, obakrat v dvorani kulturnega doma na Lazah. J. P.
Na ligo po knjigo
Stahovica - Organizatorji zimske lige na Sv. Primoža, ki poteka pod okriljem Kluba gorskih tekačev Papež, bodo tudi letos na poseben način obeležili kulturni praznik. Ligaško soboto, 6. februarja, so namreč poimenovali Na ligo po knjigo. Tekači, ki bodo ta dan tudi kaj recitirali, si bodo za nagrado prislužili knjigo. J. P.
Epska pripoved o preživetju v prostranosti ameriške divjine sredi pionirskega devetnajstega stoletja, posneta po resnični zgodbi. Izobčenca in lovca Hugha Glassa (Leonardo DiCaprio) med odpravo v še neraziskano divjino izmaliči grizli, člani njegove lovske odprave pa ga prepustijo samemu sebi. Osamljen in na robu smrti se Glass ne vda in poda se na dolgo odis-ejado po neukročenem divjem zahodu, da bi izsledil možakarja, ki ga je izdal. A kar se začne kot neutrudno iskanje maščevanja, postane junaška saga o vztrajnosti, o povratku domov in o odrešitvi.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.sl
MestniKino I Domžale
V1 sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/mestnildno.domzale
8
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Kamniško pivo med najboljšimi
Kamniška Pivovarna Mali grad in njeno pivo Pale Ale sta zasedla tretje mesto v izboru najboljše pivovarne in pivo minulega leta.
Podjetništvo
Od slovenskih do piratskih
Šuštarjevi v Srednji vasi imajo uspešno tapetniško obrt, manj občanov pa ve, da šivajo tudi zastave.
Pri Šuštarjevih sešijejo največ slovenskih in občinskih
ZaStaV. / Foto: Gorazd Kavčič
Anji in Urbanu je z njunimi pivi že uspelo osvojiti slovenske pivoljubce./ Foto: Bojana Klemenc
»Nase sva premalokrat ponosna, včasih pa, ko se zvečer mokra in umazana usedeva s pivom, pa si le rečeva: Madona, dobra sva. Na zdravje,« se z iskricami v očeh nasmejita Anja in Urban.
Jasna Paladin
Srednja vas - V domači delavnici v Srednji vasi najprej sicer opazimo različne kavče, vzmeti in vzmetnice, najrazličnejša sedišča ter na metre različnih tkanin, nekje ob strani pa naključne obiskovalce pozdravljajo tudi zastave.
»Naša osnovna dejavnost je tapetništvo. S tem je pred mnogimi leti začel že moj oče, ki je bil tapetniški mojster v podjetju Usluga Kamnik. Najbolj smo znani po ortopedskih vzmetnicah, ki jih izdelujemo sami. Dela nam ne manjka, izdelujemo denimo tudi vzmeti za avtomobilske sedeže za avstrijske naročnike, a kljub vsemu sva z očetom pred leti začela šivati tudi zastave. Začelo se je bolj kot ne po naključju. Zastave, predvsem žalne, je že takrat imelo v svoji ponudbi pogrebno podjetje Menina, a midva sva bila prepričana, da lahko izdelava lepše in bolj kakovostne. In tako se je začela naša zgodba z zastavami, ki traja še danes,« nam je povedal Anton Šuštar, ki v domačem podjetju zaposluje pet ljudi, večinoma iz okoliških krajev.
Največ zastav zašijeta oče ali mama, ki se kljub starosti še vedno rada usedeta za šivalni stroj. In kakšne zastave izdelujejo? »Kakršne koli! Največ seveda je slovenskih,
ki jih ob praznikih obešamo na svoje domove ali z njimi navijamo na tekmah. Šivamo tudi evropske, žalne, pa občinske - denimo tiste, ki visijo na drogovih po občinah Kamnik in Komenda. Predvsem najmlajše kdaj razveselimo tudi s kakšno piratsko zastavo. Tiste cenejše zastave so tiskane, bolj kakovostne pa šivane. Tudi velikosti so različne - od namiznih do nekaj metrskih za visoke drogove,« nam pove Anton in poudarja, da se je pri zastavah treba držati točnih pravil glede barv in razmerij. Spominja se, kako pestro je bilo z zastavami ob osamosvojitvi, ko uradne slovenske še sploh nismo imeli, ljudje pa so k njim prihajali z najrazličnejšimi naročili - nekateri so v zastavi želeli lipov list, pa drugačno razporeditev barv Opaža, da občani, čeprav večinoma dandanes o svoji državi ne mislijo najlepšega, ob praznikih na svoje domove še vedno obešajo zastave. Pravzaprav vedno več. Prav zato jim je zaloga zastav pred decembrskimi prazniki pošla. S slovenskimi zastavami pa se nameravajo založiti tudi pred skakalnim praznikom v Planici, saj pričakujejo povečano povpraševanje navijačev. Dela z zastavami bo, kot kaže, še kar nekaj, Anton pa si želi začeti izdelovati tudi svečane izvezene prapore.
Bojana Klemenc
Kamnik - Zgodba Urbana in Ane Florjančič se ni začela šele lanskega marca, ko sta uradno registrirala pivovarno, niti junija, ko sta začela variti pivo sredi mesta, ali avgusta, ko sta se na Festivalu piva in okusov Kamnika v okviru Kamfesta prvič predstavila javnosti. Začela se je pred nekaj leti. Na pivu s prijatelji z idejo o lastnem pivu. »Poskusila sva z varjenjem piva v garaži in v nekaj letih prišla do točke, ko sva si rekla, ali vse pustiva ali pa zares udejanjiva svojo idejo o pivovarni v lokalnem okolju,« se spominja Anja. Odločitev takrat ni bila težka, saj je tako njuna ljubezen do piva kot spodbuda prijateljev in domačih dala odločilno piko na i na tehtnici pomislekov. Od tistega trenutka pa se zanju stvari odvijajo že skorajda prehitro. Kamničanoma je v dobrem letu in pol uspelo osvojiti slovenske pivoljubce. Že v letu 2014 je bilo njuno pivo Pale Ale izbrano kot tretje najboljše pivo slovenskih craft - domačih pivovarn, pa čeprav sta se trgu pivoljub-cev predstavila šele poleti 2014. Da sta zares na odlični in pravi poti, je znova pokazalo glasovanje konec minulega leta, saj so slovenski ljubitelji piva kamniško pivovarno Mali grad postavili na tretje mesto med slovenskimi craft pivovarnami, njuno pivo Pale Ale pa znova na tretje mesto med slovenskimi pivi. Anja in Urban sta hvaležna in navdušeno razlagata: »Izid glasovanja sva nestrpno čakala. Izbor najine pivovarne in piva med prve tri nama pomeni zares veliko. V Sloveniji je ponudba craft piv v primerjavi z Anglijo, Ameriko ali Evropo na visokem nivoju, vedno boljša. Najini prijatelji pivovarji si vsi zaslužijo priznanja. Vsi ogromno delamo, se ves čas
učimo, živimo za svoje delo in posledično varimo vse boljša piva.«
S preprostostjo do vrhunskega piva
Pivo iz njune pivovarne Mali grad je danes plod večletnega raziskovanja, po-skušanja in ustvarjanja. Urban ugotavlja, da so Slovencem trenutno všeč pitna, bolj hmeljna piva z dišečo, sadno aromo. S temi lastnostmi se ponaša tudi njuno nagrajeno pivo Pale Ale, ki je že od samega začetka všeč ljubiteljem piva. Anja v smehu pripoveduje, da se pred odločitvijo varjenja novega okusa piva kar nekajkrat pogovorita, saj naj bi Urban najraje vsak teden na trg postavil novo sorto piva, Anja pa ga ves čas počasi ustavlja. »Naj bo najprej eno pivo dobro, da greva lahko k naslednjemu - to je najino glavno nače-
lo,« povesta v en glas. Seveda je eno vodilo za izbiro stila tudi povpraševanje pivcev, drugo pa lasten okus in želje. »Ko se dokončno odločiva, se pogovoriva, kaj želiva od izbranega stila, zatem Urban sestavi recept in ga zvariva. Ko je pivo ustekleničeno in dozorjeno, ga ponovno oceniva in potem spreminjava nianse,« o njunem delu pripovedujeta Anja in Urban. Trenutno ljubiteljem piva ponujata Pale Ale, Robust Porter, Hefeweizen, India Pale Ale, Double India Pale Ale in India Black Ale. K vrhunskemu pivu pripomore kakovostna kamniška mehka voda, pri uvozniku iz Žalca nabavljata belgijski slad in kvas, hmelj pa pride iz Slovenije, ZDA, z Nove Zelandije, iz Avstralije in Češke.
Mesečna srečanja kamniških pivoljubcev
Anja in Urban spoznavata, da se v našem mestu pivci piva počasi spoznavajo s pivskimi okusi, zato kompleksnejših stilov piva prodata tukaj manj kot v Ljubljani. Vseeno sta zelo vesela, da imajo Kamničani njuno pivo radi, še posebej Pale Ale in Porterja, doda Urban. Pred dobrim letom sta v Kamnik pripeljala tudi mesečna srečanja ljubiteljev piva, na katerih se vse vrti o Anjini in Urbanovi najljubši temi. Preseneča ju, kako ve-doželjni so Kamničani, in sta vesela, da druženja pri-
pomorejo k boljši kulturi pitja piva v mestu. Z vsakim srečanjem zanimanje za pivo raste in pogovori postajajo bolj in bolj strokovni.
Verjameta v prihodnost
Anja in Urban se strinjata, da je bilo v zagon podjetja treba vložiti veliko truda in dela. »Brez vseh, ki so priskočili na pomoč, ne bi šlo!« priznava Anja, Urban pa dodaja: »Na srečo so naju starši, sorodniki in prijatelji podpirali tako finančno kot moralno. V pivovarstvu potrebuješ vso opremo takoj. Vloženo je ogromno energije, inovativnosti in časa. Pi-vovarski hobi je prerasel v najino življenje in skoraj vsaka misel je danes povezana z razvojem pivovarne. Težko je bilo stopiti na trg, ker so potrebni visoki finančni vložki. Zaslužek je zahvaljujoč davkoma na alkohol in DDV prav mizeren. Spodbuda je le to, da se trg počasi odpira in vse več ljudi spoznava in sprejema nova piva,« svoj začetek opisujeta mlada kamniška pivovarja. V pivovarni delata še vedno sama, zato so dnevi dolgi in noči kratke, a s trdim delom jima je uspelo povečati kapacitete, a ohraniti kakovost. »Nase sva premalokrat ponosna, včasih pa, ko se zvečer mokra in umazana usedeva s pivom, pa si le rečeva: Madona, dobra sva. Na zdravje,« se z iskricami v očeh nasmejita Anja in Urban. »Čista zaljubljenost v pivo in pivovarjenje, ki še traja,« svojo pripoved o pivovarni Mali grad zaključujeta Anja in Urban Florjančič in dodajata, da je njuna najljubša sestavina v pivu, ki ga varita, kaj drugega kot ljubezen.
Največ zastav še vedno sešijeta oče in mama, a šiva jih
tudi Anton. / Foto: Gorazd Kavčič
»Na srečo so naju starši, sorodniki in prijatelji podpirali tako finančno kot moralno. V pivovarstvu potrebuješ vso opremo takoj. Vloženo je ogromno energije, inovativnosti in časa. Pivovarski hobi je prerasel v najino življenje in skoraj vsaka misel je danes povezana z razvojem pivovarne. Težko je bilo stopiti na trg, ker so potrebni visoki finančni vložki. Zaslužek je zahvaljujoč davkoma na alkohol in DDV prav mizeren. Spodbuda je le to, da se trg počasi odpira in vse več ljudi spoznava in sprejema nova piva.«
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
!9
Mladi
Ninov svet pod drugim kotom
jo fotografsko dejavnost in neodvisnejše ter polnejše življenje. Odziv je za zdaj še skromen. Res pa je, da smo na tem področju naredili šele prve korake,« pojasnjuje Rok Kralj. V prihodnje si Nino z mentorji želi ustvariti široko mrežo z vključevanjem podjetij, lokalne skupnosti, društev in posameznikov, ki bi Nina povabili za fotografiranje dogodkov. Ne gre za to, da bi jim Nino prodajal svoje fotografske storitve, temveč da bi bil za svojo aktivnost nagrajen, bodisi v finančnem smislu bodisi v obliki fizične ali drugačne pomoči. »Želimo ustvariti spletno in fizično omrežje, ki bi ustvarjalne ljudi z različnimi omejitvami in težavami povezalo s širšo družbeno skupnostjo. Od tega bi imeli prav vsi koristi. Projekt Pod 2. kotom presega miselnost dobrodelnosti in usmiljenja, temveč temelji na družbeni odgovornosti in pravičnosti,« zaključujeta Nino in Rok.
Kamničan Nino Rakovič želi s projektom Pod 2. kotom in svojo ustvarjalnostjo do polnejšega življenja.
Bojana Klemenc
Kamnik - Osemindvajsetle-tni Nino ima že od rojstva težjo obliko cerebralne paralize in je povsem odvisen od tuje pomoči. Ne hodi in ne govori, lahko pa komunicira preko računalnika. Zadnje štiri leta svoj pogled na svet prikazuje z izvrstno fotografijo. »Ninu fotografija pomeni ogromno, je njegov način izražanja in komuniciranja s svetom, saj je zaradi svojih omejitev bistveno prikrajšan za govorno in pisno komunikacijo, ki je za nas nekaj samoumevnega,« razlaga Ninov mentor Rok Kralj. Pred štirimi leti je Nino začel sodelovati na fotografskih delavnicah v okviru fo-toterapije v zavodu CIRIUS. Za to umetnost sta ga navdušila mojstra fotografije Matej Peljhan in Jure Krava-nja, ki v okviru Zavoda za fototerapijo raziskujeta, kako fotografija učinkuje na človeka. Jure Kravanja pojasnjuje, da je Nino že takoj
Njegove fotografije, ki so dobesedno narejene po d drugim kotom, se ne prodajajo na klasičen način, temveč jih Nino ponuja v delitev.
alne ekonomije 2013 s pomočjo svojega mentorja, fo-toterapevta Mateja Peljhana predstavil idejo, kako bi se kljub hendikepu lahko resneje začel ukvarjati s fotografijo. Kasneje je njegova ideja v okviru projekta Program dodatnega usposabljanja odraslih, ki ga je izvajal CIRIUS, dobila stvarnejšo obliko. »Nino na trgu fotografskih storitev seveda ne more biti konkurenčen. Njegove fotografije, ki so dobesedno narejene pod drugim kotom , se ne prodajajo na klasičen način, temveč jih Nino ponuja v delitev. To pomeni, da lahko z določenim finančnim ali drugačnim prispevkom postanete solastnik njegovih fotografij in si pridobite pravico do njihove uporabe, Nino pa s tem pridobi sredstva za svo-
Nino Rakovič / Foto: Jasna Paladin
opozoril nase s svojo zagnanostjo in talentom: »Dve samostojni razstavi, nagrade na natečajih in drugi uspehi so le logična posledica Nino-vega prizadevanja in kreativnega ustvarjanja. Ponosen sem, da mu fotografija toli-
ko pomeni, da ji posveti vsak dan in da je z njo našel sredstvo za izražanje svojega umetniškega čuta.« Nino fotografira z običajnim digitalnim fotoaparatom, ki je povezan s posebnimi stikali, ki jih lahko upravlja z
nogami. Sistem je na podlagi prosto dostopne opreme izdelal prof. elektrotehnike in računalništva Silvo Vider-gar. »Zelo sem vesel, da lahko fotografiram. Odprl se mi je povsem drugačen svet, dobil sem nov smisel v življenju. S fotografijo hitreje in lažje povem to, kar mislim in čutim. Fotografija mi daje občutek, da lahko vsaj kakšno stvar naredim čisto sam. Mislim, da bi to moral poskusiti vsak invalid. Seveda ne gre vedno brez težav, vendar me je življenje naučilo, da se moram za vsako stvar zelo potruditi. Če imaš voljo, ni nič pretežko,« zapisuje Nino. Takšno razmišljanje je po mnenju Mateja Peljhana dokaz, da fotografija učinkuje terapevtsko, in to pri vsakomer. Nino je na konferenci Soci-
Novičke iz GSŠRM
Stop smogu, z naravo v slogu
4 1. stran
Na festivalu uspešni že lansko leto
Luka Štruklec, Sadije Ajazaj in Žan Potočnik, četrtošolci ekonomskega oddelka Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik/ Foto: arhiv GSŠRM
Osnovni namen projekta Več znanja za več turizma, namenjenega srednjim šolam, je nadaljevanje oziroma kakovostna nadgradnja projekta osnovnih šol Turizmu pomaga lastna glava. Projekt predstavlja povezovanje formalnega izobraževanja v srednji šoli z delom v neformalnih oblikah, kar lahko pomembno prispeva k turističnemu razvoju kraja in lokalne skupnosti, omenjeni trije dijaki, ki so po besedah njihovih učiteljev ne le med učno najuspešnejšimi na svoji šoli, pač pa tudi gonilo projektov, pa so svojo uspešno zgodbo na festivalu Več znanja za več turizma začeli že lansko leto. Lani so za svojo interaktivno igro o kamniški polkačji grajski Veroniki prejeli srebrno priznanje, odlično pa so se izkazali tudi letos. Na festivalu je sodelovalo 48
projektov, najboljši pa je bil izbran z glasovanjem. To se je že zaključilo v sredo popoldne, tik pred zaključkom naše redakcije pa so bili kamniški dijaki s skoraj 800 glasovi uvrščeni na 3. mesto.
Po znanje tudi v tujino
Dijaki pa skorajda nimajo časa misliti na maturo, ki se bliskovito pridružuje - o
svojih treh varovancih menita mentorja Valerija Vilfan in Milan Mandeljc. »Le tri dni po končanem tekmovanju se namreč kot prva generacija najuspešnejših ekonomistov šole odpravljajo na prakso v tujino, in sicer v Brago, znamenito prestolnico severne Portugalske. S pomočjo Evropske komisije dijaki pridobivajo pomembne veščine v novem, konkurenčno precej bolj napornem okolju, hkrati pa odpravljajo lastne zadržke pri podiranju poslovnih meja, ki danes pogosto pomenijo ključ do uspeha. Le dva meseca po praksi pa jih čaka že organizacija največjega dogodka ekonomskih srednjih šol Slovenije - Eko-nomijada 2016, za katero je bila v letošnjem letu izbrana prav naša šola, kar si štejemo v veliko čast.«
»Projektna naloga Stop smogu, z naravo v slogu nam je odprla nova obzorja. Bolj ko smo se poglabljali v delo in raziskovanje degradiranega KIK-a, bolj smo ugotavljali, kako nezdravo in onesnaženo je okolje, v katerem živimo. Preteklih dejanj ne moremo izbrisati. Lahko pa se potrudimo, da omilimo posledice neodgovornega ravnanja prejšnjih generacij, kar bi z realizacijo našega projekta tudi dosegli.«
Žur do jutranjih ur!
V polni avli smo se v petek, 15. januarja, s plesanjem ob dobri glasbi in družbi zabavali na Party Maistru. Zabavo na šolskih tleh je ob osmih začel bend Dark heart. Zatresli so šolo in ustvarili naboj energije, ki so jo vzdrževali in stopnjevali tudi njihovi nasledniki; benda Fool Nation ter Imset ter trije DJ-ji — DjGregX, Gal Zevnik in Ayit. Živ utrip, ki ga težko pripišemo običajno za mlade ne-ta-ko-privlačnemu prostoru med šolskimi zidovi, je čutilo več kot 300 mladih. Ti so plesali, se pogovarjali in predvsem uživali kar od osmih do dveh ponoči. Za pravo vzdušje je poskrbela tudi energična razsvetljava in garderoba, ki je omogočila, da se nismo trudili
skakati z desetimi kosi oblačil. Dogodek šolske GSŠRM Press skupine je privabil veliko mladih in jim omogočil vdih energije in druženja v naši šolski avli. Za to se zahvaljujemo vsem, ki so so-
delovali pri pripravah in njegovi izvedbi!
Avtor prispevka: Gašper Tonin, GSŠRM Press Fotograf: Andrej Kuhelj, GSŠRM Press
10
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Šport
Nik Purnat bronast
Močnega mednarodnega tekmovanja v Zagrebu so se udeležili tudi trije kamniški judoisti v starostnih kategorijah starejših dečkov (U14) in mlajših kadetov (U16).
Janja Lamut
Kamnik - Nik Purnat je imel šest borb, saj je tekmoval do 55 kg v dveh starostnih kategorijah U14 in U16. Zaradi čudne sodniške odločitve je bil v U14 ob borbo za zlato medaljo. Tako je s tremi zmagami in porazom prišel do brona, ki je ravno tako zelo velik dosežek, v kategoriji U16 pa zasedel 5. mesto. Domen Burger (do 50 kg, U14) je v dveh borbah pokazal veliko srčnost in borbenost, a se je tudi po zaslugi krivične sodniške odločitve moral zadovoljiti s končnim 9. mestom med pet-
najstimi tekmovalci v svoji kategoriji.
Lan Balantič je v novi kategoriji mlajših kadetov do 66 kg (U16) dobro začel prvo borbo z zmago, nato pa je z nekaj smole v nadaljevanju zasedel končno 7. mesto med petnajstimi tekmovalci v kategoriji, kar pa je za mladega Lana s tako kratkim stažem v judu vseeno velik dosežek.
Za mlade judoiste Judo kluba Kamnik so to zlate izkušnje, ki jih potrebujejo v nadaljevanju športne poti, da bi lahko kasneje postali zreli tekmovalci na največjih svetovnih tekmovanjih.
Trenerka Janja Lamut z mladimi judoisti Judo kluba
Kamnik / Foto: arhiv Judo kluba Kamnik
Kamniku letos dve pomembni dirki
Kamnik bo letos gostil dve dirki v gorskem kolesarjenju, kar je sicer za eno manj kot v lanski, vendar bosta ti dve toliko bolj pomembni.
Kristijan Erjavec
Kamnik - Calcit Bike Teamu so za 23. aprila zaupali dirko za pokal Slovenije v olimpijskem krosu, ki bo hkrati tudi mednarodna dirka prve kategorije, 20. in 21. avgusta pa bo še dirka serije SloE-nduro, ki bo hkrati državno prvenstvo v tej disciplini. Tekmovalci v krosu sezono začenjajo 28. marca v Vrtojbi, kjer bo dirka Griči XC, 9. aprila bo dirka v Ledinah. Po 19. Kamniškem krosu bo 29. maja gorske kolesarje gostila Žirovnica, 12. junija se selijo na Hrvaško, kjer bo dirka v Samoboru. V Kočevju bo 18. junija državno prvenstvo, dan kasneje pa še državno prvenstvo v marato-
nu. Nato se bo pokal Slovenije selil na Roglo, kjer bo mednarodna dirka druge kategorije. Do konca sledijo še XC Leše (24. julij), XCC Črni Vrh (20. avgust), ki bo zadnja dirka za starejše, mladi pa bodo dirkali še na dveh: 10. septembra v Ravnah na Koroškem in 3. oktobra v Mengšu. Kamnik je lani gostil dirko SloEnduro 4fun, tokrat je ena od šestih dirk v treh državah koledarja SloEnduro. Državno prvenstvo bo 20. in 21. avgusta, preostale dirke so v Trstu (9. in 10. april), Cerknem (28. in 29. maj), Bovcu (25. in 26. junij), v Ravnah oz. Prevaljah (29. in 30. julij) ter Grožnjanu (15. in 16. oktober).
Najboljši v tekaškem pokalu
Že tretji Tekaški pokal Občine Kamnik, ki je lani združeval šest tekem, se je minuli teden uradno zaključil s podelitvijo priznanj najboljšim tekačem in predanim organizatorjem. Tekačev na vseh tekmah so našteli okoli 1400, med njimi je bilo enajst takšnih, ki so tekmovali na vseh šestih tekih.
Jasna Paladin
Zgornje Stranje - Pokal sestavlja šest tekem: 20. gorski tek k Sv. Primožu (Ivan Urh), 27. mekinjski kros (Lado Kveder), 17. gorski tek na Grintovec (Dušan in Mira Papež), 10. češnjiški tek - Memorial Zdravka Berlica (Rajko Jeglič), 7. Ve-ronikin tek (Franci Kramar) in 15. Miklavžev tek (Tomo Petek). Za končno razvrstitev v pokalu je moral tekač imeti uvrstitve vsaj na treh tekmah.
Medalje so prejeli: 1. Izak Po-ljanšek, 2. Maj Križnar in 3. Jakob Jeras (ml. dečki), 1. Maša Viriant, 2. Viktorija Do-linšek in 3. Lana Poličnik (ml. deklice), 1. Rok Podbregar, 2. Miha Podbregar in 3. Aleš Prelovšek (dečki), 1. Hana Dobovšek, 2. Tjaša Uršič in 3. Jona Poljanšek (deklice), 1. Miha Oražem, 2. Nejc Uršič in 3. Rok Sušnik (st. dečki), 1. Aljaž Božič in 2. Marino Mekiš (mladinci), 1. Karmen Orehek (mladinke), 1. Gašper Podbregar, 2. Denis Sitar in 3. Simon Strnad (člani), 1. Maja Peperko, 2. Karmen Klančnik in 3. Katja Kosmatin (članice), 1. Lado Kveder, 2. Bojan Galin in 3. Tone Klemenc (veterani) ter 1. Darja Vavpetič, 2. Marinka Milic in 3. Slavka Slapar (veteranke). Priznanja so podelili tudi organizator-
Udeleženci vseh šestih tekov tekaškega pokala občine Kamnik / Foto: Aleš Senožetnii
jem in Franetu Krajncu s portala prijavim.se, ki je skrbel za rezultate.
Posebna priznanja so prejeli tudi udeleženci vseh šestih tekov. Takšnih je bilo enajst, od tega kar osem iz Kluba gorskih tekačev Papež: Izak Poljanšek, Jakob Jeras, Maša Viriant, Viktorija Dolinšek, Miha in Rok Podbregar, Marino Mekiš, Lado Kveder, Bojan Galin, Darja Vavpetič in Hana Dobovšek. Tekaški pokal občine Kamnik bo potekal tudi letos, so pa organizatorji pripravili nekaj novosti. Med drugim so med člani in veterani dodali dve novi kategoriji.
Priznanja so prejeli tudi predani organizatorji.
Skupna zmaga v ciklokrosu
Da se v ciklokrosu znajde več kot odlično, je Iztok Kuret dokazal že v preteklih dveh sezonah, ko se je atraktivna disciplina počasi začela vračati na koledar tekem Kolesarske zveze Slovenije.
Nika Vrhovnik
Kamnik - V letošnji Zimski ligi je nanizal pet zmag, dve drugi in eno tretje mesto (od skupno osmih tekem), kar ga je ob koncu pravkar končane sezone zavihtelo na vrh skupnega točkovanja. Atraktivna kolesarska disciplina je letos že četrto sezono zapored popestrila zimske mesece tako med amaterskimi kot profesionalnimi kolesarji. Ciklokros zahteva dobro telesno pripravljenost in obilico motorike, ki je potrebna za premagovanje terena - trava, blato, makadam pa tudi kakšen delček asfaltne površine se najde. Da je poligon še bolj zanimiv, tekmovalci na stezi premagujejo naravne in umetno postavljene ovire, kar pomeni, da morajo nemalokrat del proge preteči s kolesom v roki. Večina nastopa s prilagojenimi cestnimi kolesi, nekateri tudi z gorskimi kolesi.
Iztok Kuret (v ospredju) na eni od tekem / Foto: Prijavim
Kamničan Iztok Kuret - Izo je član Kolesarskega društva Alpe, ki se je cestnemu kolesarstvu pred dobrimi šestimi leti popolnoma posvetil. To potrjujejo tudi rezultati - je aktualni zmagovalec v skupnem seštevku Pokala Slovenije v cestnih dirkah, kot drugi je zaključil lansko sezono v vožnji na čas (t. i. kronometru). Prav lani je v kronometru osvojil tudi na-
slov državnega prvaka. Nastopil je na treh svetovnih prvenstvih amaterskih kolesarjev, lani tudi na svetovnem prvenstvu v ciklokrosu. In prav v slednji disciplini, kot pravi, neizmerno uživa. Letošnjo sezono, ki so jo tekmovalci predzadnjo januarsko soboto zaključili z dirko v Vipavi, ocenjuje kot zelo uspešno. Malce grenkega priokusa ostaja le zaradi
državnega prvenstva. »Re-zultatsko je bila sezona zares dobra, žal pa mi je smola s sneto prednjo gumo odnesla možnost boja za naslov državnega prvaka,« je pokomentiral tekmo v Peta-njcih, ki je štela za naslov državnega prvaka. Kljub temu da je veljal za favorita, se mu je majica državnega prvaka za las izmuznila. »Brez dvoma ciklokros pri nas zelo hitro pridobiva veljavo, organizacije tekem so vse boljše in bližje pravemu ciklokrosu, tudi število ci-klokros koles strmo narašča,« še nadaljuje Iztok, ki pravi, da pogreša le več tekem za Pokal Slovenije, ki bi dodatno spodbudile tekmovalce in dvignile nivo ci-klokrosa pri nas. Glede na vse večjo priljubljenost discipline pa se spremembe morda obetajo že prihodnjo sezono. Trenutno pa Iztoka čaka aktiven počitek, nato pa počasi nova sezona z novimi izzivi.
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
!11
Šport
Pokalna lovorika je bila nekaj posebnega
Kamniški odbojkarji so na drugo slovensko pokalno lovoriko čakali petnajst let, slavje pa je bilo še toliko večje, ker so do nje prišli pred svojimi navijači. Pomemben prispevek k zmagi je dal tudi 22-letni Kamničan Domen Kotnik, ki je svojo odbojkarsko pot začel v Calcitu Volleyballu, že v lanski, predvsem pa v letošnji sezoni pa vse bolj opozarja nase.
Miha Štamcar
Kamnik - »Šele dober teden dni po osvojeni lovoriki dojemamo, kaj smo dosegli. Nobenemu od nas, niti trenerju Marku Brumnu, do zdaj še ni uspelo priti tako visoko. Pred štirimi leti sem sicer že igral v finalu pokala, vendar šele kot tretji, četrti spre jemalec, saj sta bila tedaj v klubu še Jan Planine in Jan Pokeršnik. Tisti finale se z zdajšnjim zagotovo ne more primerjati, sicer sem bil del ekipe, vendar igralsko nisem prav veliko pripomogel k takratnemu uspehu. In tudi zato to zlato medaljo veliko bolj občudujem kot tisto srebrno,« se je v uvodu prijetnega pogovora zadnjega velikega uspeha kamniške odbojke dotaknil Kotnik.
Ob Kotniku sta svoje prve korake v Calcitu Volleyballu začela še Klemen Hribar in Jure Lakner, drugi so v Kamnik prišli iz drugih krajev v Sloveniji. Vendar zato enotnost v klubu ni nič manjša, nasprotno ... »Dobro je, da ima ekipa v svojih vrstah tudi nekaj svojih igralcev. Na ta način se tudi gledalci bolj poistovetijo s klubom, ampak že vsa leta smo igralci zelo dobro povezani med sabo. Kot ekipa resnično delujemo enotno.« Zanimivo ob tem je, da ima kamniški klub vzorno organizirano delovanje mlajših selekcij, toda le malo igralcem se je v zadnjih letih uspelo prebiti do prve ekipe. Mnogi od njih so žal predčasno prenehali
Domen Kotnik letos vse bolj opozarja nase. /
Foto: Klemen Brumec
z igranjem. »Zelo pomembno je, da ko dobiš priložnost v prvi članski ekipi, to tudi izkoristiš. Seveda je treba odbojki posvetiti še več časa, vanjo vložiti še več truda, da se obdržiš v prvi ekipi. Preprosto je treba vztrajati, se boriti leto, dve, da se sploh lahko vključiš v ekipo. Ampak ta korak je tudi najtežji. Meni se je to čakanje obrestovalo. Prvič sem za prvo člansko ekipo zaigral še, ko je bil trener Bogdan Kotnik. Takrat sem poletni del priprav opravil s prvo člansko ekipo, nato sem igral v drugi ekipi v tretji ligi. Moja sreča v nesreči je bila ta, da je imel Rok Pucelj prometno nesrečo in so me za drugi del prvenstva vrnili k prvi članski ekipi, nato je spet trajalo
nekaj časa, da sem dobil več priložnosti za igranje, vendar se mi je to zdaj obrestovalo,« je svojo pot od mladincev do članov opisal nekdanji član slovenske mladinske reprezentance, ki se je v zgodnji mladosti najprej preizkusil v nogometu in košarki, šele nato je »presedlal« k odbojki.
Z odbojko ima še velike načrte
»Začel sem s košarko, potem sem se preizkusil v nogometu, vendar je bila takrat edina možnost, da bi hodil na treninge v Domžale, kar mi časovno ni najbolj ustrezalo. Na povabilo prijatelja sem se odpravil na odbojkarski trening, za začetek na osnovni šoli, potem pa še v
klubu in v odbojki sem se našel. V igranju odbojke sem užival in zdaj je to zame šport številka ena.« Kotnik je igral tudi za mladinsko reprezentanco, pri šele 22 letih je kariera praktično še pred njim. »Ena od želja je, da bi se preizkusil tudi v tujini, verjetno je to želja vsakega igralca, ampak imam ob tem tudi svojo študijsko kariero. Študiram na Fakulteti za matematiko in fiziko, za zdaj skušam oboje voziti hkrati, na dolgi rok pa se morda vseeno bolj vidim v jedrski tehniki, ki se ji bom še bolj posvetil. Zavedam se, da sem s 188 cm nekoliko omejen z višino, da se bo toliko težje prebiti v tujino, ampak vsekakor pa imam z odbojko še velike načrte. Če ne bo šlo v tujini, pa v domačem prvenstvu,« zrelo razmišlja Kotnik, ki bo s soigralci v letošnji sezoni ACH Volley skušal presenetiti še v državnem prvenstvu.
Kamničani, ki bodo v soboto s tekmo proti Fužinar Metalu (tekma se bo začela ob 19. uri) končali redni del državnega prvenstva, bodo v modri skupini začeli z dvema točkama manj od Ljubljančanov. Tako ali tako pa bo treba biti v najboljši formi v končnici, v njej pa so že lani pošteno namučili slovenske serijske državne prvake. Na pokalno lovoriko so kamniški odbojkarji čakali petnajst let in jo dočakali, na svoj četrti naslov državnega prvaka čakajo trinajst let, morda pa bo številka trinajst zanje srečna številka.
Dvajset let skokov na Gori
V nedeljo, 31. januarja, bodo na Gori pri Komendi pripravili že 20. skakalno prireditev.
Jože Šimenc
Gora pri Komendi - Pisalo se je leto 1992, ko so fantje na Gori pri Komendi priredili prve prave smučarske skoke z alpskimi smučmi. Niso bili prvi, a so bili zagotovo najbolj zanimivi in izvirni. Kot se spodobi za vas Gora, kjer se vse govori v presežnikih, so pri meritvah dolžine skokov nekako pozabili črko d (dm - decime-tri) in se je vse pisalo samo v metrih. Imeli so seveda tudi največ tekmovalcev daleč
naokrog in vsi so imeli povedati samo lepe besede o skokih na Gori in Gorjanskem skakalnem komiteju. V naslednjih letih so priredili devetnajst ponovitev tekmovanja za pokal Gora ter nekaj nočnih ekipnih tekem. Tekmovanja se je vedno udeležilo veliko tekmovalcev in še več gledalcev. Bila so prijetna presenečenja, prišli so kurenti, obiskale so nas znane osebnosti... Bilo je lepih devetnajst let. Trikrat nas je premagala narava, nazadnje, ko je bil
žled. Komentatorji so bili vedno duhoviti in včasih malo provokativni, kar je gledalce in tekmovalce vedno spravljalo v smeh. Leta 2007 je prišlo do menjave generacije in se je ustanovilo Društvo skakalni komite Gora. Takratni starejši člani so prepustili vajeti mlajšim. Starejši niso zapustili posadke in še vedno z modrimi nasveti pomagajo krmariti barko Društva skakalni komite Gora. V nedeljo, 31. januarja, od 13.30 dalje bomo prireditev
pripravili že dvajsetič. Izpeljana bo klasična tekma po vzoru tekmovanja FIS; poskusni skok in dve seriji v tekmovanju. Čaka nas šest kategorij, zmagovalci posameznih bodo dobili pokale, vsi tekmovalci pa nagrado ob koncu prireditve. Nagrade bodo romale tudi med gledalce, ki pa si jih bodo morali prislužiti. Ostali program ostaja presenečenje. Ideje smo črpali iz svojih preteklih izkušenj - vse, da bo jubilejni dogodek presežek, kot se za Goro spodobi.
Lokostrelci odlični tudi v dvorani
V četrtek, 14. januarja, je šest kamniških lokostrelcev odpotovalo na priznani mednarodni dvoranski turnir v francosko mesto Nimes. Zopet so dokazali, da se lahko uvrščajo med najboljše.
Blanka Štrajhar
Kamnik - Kamniški lokostrelci se turnirja udeležujejo že nekaj let. Ta prestižna mednarodna tekma pa slovi po veliki udeležbi tekmovalcev s celega sveta, kar pomeni, da se tekmovalci med sabo pomerijo v hudi konkurenci. Ker tekma šteje tudi za svetovni pokal, se je udeležijo tudi tekmovalci, ki sodijo v sam svetovni vrh. Tekmovalci in tekmovalke tekmujejo med seboj v dveh slogih (ukrivljeni in sestavljeni lok) in v dveh starostnih skupinah, in sicer člani in mladinci. Kamniški lokostrelci so izjemne rezultate dosegli že v kvalifikacijah. Med člani je z ukrivljenim lokom med 217 tekmovalci Klemen Štrajhar zasedel 9. mesto (585 krogov od 600 možnih), Jaka Komo-čar je bil 17. (582), Den Habjan pa 55. (564). Še bolj so se
z ukrivljenim lokom izkazali mladinci. Med 135 tekmovalci je bil Gašper Štrajhar 2. (586 krogov), Žiga Ravnikar 9. (570), Miha Rožič pa 59. (548). Komaj štirinajstletni Miha Rožič, ki je sploh prvič nastopil na tako velikem tekmovanju, je dosegel celo osebni rekord in dokazal, da nanj v prihodnosti lahko še računamo. V eliminacije (dvoboje) se je uvrstilo 32 najboljših iz kvalifikacij. Z veseljem sporočamo, da je Gašper Štrajhar domov prinesel srebrno medaljo. Njegov zmagoviti niz je ustavil šele Francoz Valentin Ripaux v finalnem srečanju. Francoz je bil boljši in Gašper je stopil na zmagovalni oder kot drugi in s tem obranil 2. mesto iz leta 2015. Tudi ostali naši so bili uspešni: Klemen Štrajhar (člani) in Žiga Ravnikar (mladinci) sta bila 9., Jaka Ko-močar (člani) pa 17.
Gašper Štrajhar, Žiga Ravnikar in Miha Rožič
V peti, dopolnjeni izdaji praktičnega priročnika najdete nasvete o izbiri
sadne vrste glede na lego in tla, na
■	kakšno podlago ^ in razdaljo jo
\ posaditi, kako * oblikovati krošnjo. | Rez je natančno h predstavljen pri B jablani, hruški,
■	breskvi, češnji,
I višnji, slivi, malini K orehu in številnih
fij drugih vrstah.
Redna cena priročnika je 13 EUR. Če priročnik kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le
* Poštni
Priročnik lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.	Gorenjski Glas
12
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Zanimivosti
Okrepčevalnica odnosov v letošnjem letu
Jasna Paladin
Kamnik - Dr. Albert in Leonida Mrgole iz zavoda Vezal pripravljata že osmo sezono Okrepčevalnice odnosov za partnerje in starše. Za letošnje leto sta pripravila devet srečanj.
Termini in naslovi srečanj so naslednji: 5. februar - Dovoljenje do uživanja, veselja in zabave v partnerskem odnosu, 4. marec - Potreba po novostih in spremembah v partnerstvu, 1. april - Potreba po druženju z drugimi ljudmi, 13. maj - Naše potre-
be iz čustvenega sveta, 3. junij - Potreba po telesnem stiku in bližini, 9. september - Potreba po varni povezanosti in polju intimnosti, 7. oktober - Potreba po definiranju meja v partnerskem odnosu, 4. november - Kako govoriti o izgubah in žalovanju ter 2. december - Dovoljenje, da v partnerstvu sanjamo in načrtujemo prihodnost. Srečanja, ki bodo potekala v prostorih OŠ 27. julij Kamnik, vsakokrat z začetkom ob 19. uri, so za občane brezplačna, predhodna najava ni potrebna.
Začetni tečaj biodinamike
Jasna Paladin
Domžale - Društvo Ajda Domžale, ki se ukvarja z biološko dinamičnim gospodarjenjem, tudi občane Kamnika vabi na začetni tečaj biodinamike, namenjen vsem, ki razmišljajo o pridelovanju lastne zdrave in energijsko polne hrane brez uporabe umetnih gnojil in strupov.
»Na tečaju bomo spoznali glavna načela biodinamike, pripravo in uporabo biodi-namičnih preparatov, principe uspešnega kolobarje-nja, pripravo kompostnega kupa, pomen setvenega koledarja, uporabo rastlinskih pripravkov za zaščito in krepitev rastlin ter mnoge preverjene nasvete za uspešno vrtnarjenje. V praktičnem
delu pa bomo izdelali home-opatski preparat za polže, pripravili kompostni kup in izdelali preparat po Mariji Thun. Ogledali si bomo tudi orodja in naprave za obdelavo zemlje ter škropljenje. Prikazali bomo tudi obrezovanje, sajenje, škropljenje in cepljenje sadnega drevja, trte in jagodičevja,« nam je povedala članica Društva Ajda Andreja Videmšek. Tečaj bo potekal v Domžalskem domu v Domžalah, obsegal pa bo štiri srečanja, in sicer ob sobotah 27. februarja, 5. in 12. marca ter 2. aprila. Tečaj je primeren tako za vrtičkarje in kmete kot tudi za vse druge zainteresirane. Prijave in informacije: andreja.videmsek@ gmail.com ali 051 204 436 (Andreja).
Smžm • •
PLESNI KLUB
ŠINŠIN
• KAMNIK«
URNIK
VADBE
SKUPINSKE
Glavni trg 3
URA PON TOR SRED
velja od 4. 1. 2016
PET NED
RE: BOOT- TNZ TNZ DANCE CAMP
FLOW BOOT-	FLOW TNZ
JOGA CAMP	JOGA
TNZ FLOW	TNZ AKRO JOGA JOGA nadalje- Ogrevanje valna 20:30
PRVI OBISK JE BREZPLAČEN.
FLOW JOGA
info@sinsin.si
Status quo me duši
Komu morda trn v peti, a Tomaž Schlegl, kamniški arhitekt, umetnik ter pronicljivi opazovalec okolice, ki Kamnik pozna do obisti, zase pravi, da si želi le doprinesti družbi. Zato svoje mnenje tudi jasno in glasno pove.
Aleš Senožetnik
Kamnik - Lahko bi rekli, da je bila Tomažu arhitektura položena v zibko. Njegov oče, Bojan Schlegl, se je desetletja ukvarjal z razvojem mesta in ohranjanjem kamniške arhitekturne dediščine. V veliki meri gre njemu zasluga, da se danes lahko sprehajamo po enem najlepših starih mestnih jeder pri nas, saj si je vse življenje prizadeval za ohranitev zgodovinske mestne podobe. »Največ, kar sem dobil od svojega očeta, so njegovi geni. Da imam roko za risanje in dobro prostorsko zaznavo,« pravi Tomaž, ki je od svojega očeta gotovo prejel tudi pronicljivo oko, ki zna opazovati in ga ni strah jasno povedati, kadar ga kaj moti.
Napredek je mogoč tudi v majhnih mestih
»Med študijem sem po več mesecev preživel v tujini. Niso me zanimale znamenitosti, temveč novitete. Kar sem videl, sem primerjal s stanjem doma in razmišljal, kaj se da popraviti. Nisem kritičen, želim zgolj nekaj doprinesti družbi,« mi odvrne, ko ga neosnovano označim za kritika. Želi si razvoja in napredka, za katerega je prepričan, da je možen tudi v manjših mestih, kot je Kamnik. »Sta-
Tomaž Schlegl / Foto: Aleš Senože
»Kompleks naše družbe je prepričanje, da je napredek mogoč le v velikih mestih in državah.«
tus quo me duši. Gasilske veselice in pasje procesije me ne zanimajo. Rad bi, da bi družba naredila korak naprej.«
»Kompleks naše družbe je prepričanje, da je napredek mogoč le v velikih mestih in državah,« brez oklevanja odpravi z izgovorom o naši majhnosti, ki ga imamo Slovenci vedno pri roki, ko je treba upravičiti lastno nesposobnost.
Razvoj Slovenije in z njo tudi kamniške občine, danes duši slabo prostorsko načrtovanje v času po drugi svetovni vojni. »Prostorski plani so bili slabi, brez vizije in strokovnosti. Hiše imamo razmetane po vsakem gričku in v grapah, kjer ljudje dobijo po tri sončne ure na dan. Kaj to potegne za sabo? Infrastrukturo. Kilometre cest, vodovodnih in kanalizacijskih napeljav. In ogromno denarja za
»Status quo me duši. Gasilske veselice in pasje procesije me ne zanimajo. Rad bi, da bi družba naredila korak naprej.«
izgradnjo in vzdrževanje. Najbogatejše države si ne morejo privoščiti tega, kar si moramo mi! Zaradi "zafura-nih" jugoslovanskih prostorskih planov po vojni,« brez dlake na jeziku spregovori o izvoru težav, s katerimi se še danes spopada Slovenija.
Verjame v moč arhitekture
Najbolj pa ga moti, da se niti po osamosvojitvi zadeve niso izboljšale. Spominja se evforije, ki je vladala v stroki, češ zdaj bo vse drugače. »Nato smo namesto politikov dobili politikante. Prišel je tuj kapital, z njim pa razmah korupcije. Politiki je odgovarjalo, da ni načrta, saj se je na ta način dalo tudi pod mizo kaj zaslužiti.« Še vedno verjame v moč in sporočilnost arhitekture. Svojo ustvarjalnost pa izpričuje tudi skozi slikarstvo, s katerim na svoj način nastavlja ogledalo družbi. Zato si želi, tako kot vsi kamniški umetniki, galerijo, ki je Kamnik še vedno nima, a jo še kako potrebuje.
Spominski pohod na Grintovec
Z organiziranim spominskim pohodom na Grintovec smo se spomnili prijateljev, ki so življenje izgubili v gorah.
Bojan Pollak
Kamniška Bistrica - V soboto, 16. januarja, se je iz doline sicer videlo, kot da je v hribih vreme lepo, vendar tam ni bilo ravno tako. Bilo je zelo mraz in pihal je močan severnik, ki je še povečeval odvzem toplote, vrhove pa zavijal v snežne oblake. Kljub temu se je enajst članov AO Kamnik, med njimi sedem tečajnikov, organizirano udeležilo spominskega pohoda na Grintovec, na katerega so se povzpeli po Grapi čez jame v močnem vetru in megli in tako izpolnili osnovni namen: osebno spominjanje na Aleša, Petra, Tomaža, Mateja, Pubija, Danila, Mihola, Staneta, Cene-ta, Štefana, Miha, Marjana, Ceneta, Draga, Alberta ... V nedeljo pa je bila v spominskem parku v Kamniški Bistrici še krajša spominska
V spominskem parku v Kamniški Bistrici / Foto: Bojan Pollak
slovesnost ob 20. obletnici smrti Janeza Plevela - Pubi-ja, ki je 17. januarja 1996 umrl v kložastem plazu na
severnem pobočju Brane med reševanjem ponesrečenega alpinista. Zapel je moški zbor DKD Solidar-
nost Kamnik, njegov predsednik Martin Gorenc pa je imel krajši govor v Pubijev spomin.
ČET
TNZ
19h
20h
21h
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
!13
Zanimivosti, križanka
Srce ostaja na planini
Kamničanka Helena Plahuta je minuli petek v Kavarni Rotovž pripravila lep fotografsko-pogovorni večer o Veliki planini.
Bojana Klemenc
Kamnik - V povabilu na dogodek je zapisala, da je večer namenjen vsem, ki nimajo možnosti obiska kamniške kraljice, zato je želela spregovoriti o utripu in življenju tam gori, kjer človek najde mir in počije dušo, srce in telo. Helena se je že v rani mladosti zaljubila v gore in z nostalgičnim nasmehom pove: »Planina je moja ljubezen in tako bo do konca dni.« Veliko poti je v svojem življenju prehodila po visokogorju, že petdeset let je aktivna članica PD Kamnik in PD Bajtar Velika planina, že četrt stoletja tudi bajtarka na Veliki planini, ki je njen drugi dom. Vse kamniške planine, ki tvorijo tako lepo kuliso našemu mestu, je Helena oveko-večila na nešteto fotografijah in v poetičnih verzih, svoje ustvarjalno delo pa je predstavila na številnih fotografskih razstavah doma in v
Helena Plahuta pod njej tako ljubimi gorami
tujini ter na kamniških razglednicah. Helena pove, kolikokrat je slišala: »Spet slikaš, saj imaš že na tisoče posnetkov,« in dodaja, da njene oči vedno znova odkrivajo lepoto planine. Iz lastnih izkušenj zagotavlja, da ima planina mnogo obrazov in je lepa prav v vsakem trenutku. Doživetih in slišanih zgodb o ljudeh in naravi s planine lahko Helena pove nešteto.
Povsem je prevzame, ko o planini spregovori z ljudmi, ki zaradi raznoraznih težav ne morejo več na planino, nanjo pa jih vežejo tako lepi spomini. To je bila tudi vodilna rdeča nit petkovega večera. Pogosto se Heleni in sogovornikom orosi oko ob misli na vse minule dogodke in ljudi, povezane s kamniškimi gorami, zato še sedaj toliko bolj zavzeto dokumen-
tira in arhivira tako dragocene trenutke.
Helena je že od nekdaj popolnoma prepričana, da na Veliki planini vlada posebna zdravilna energija, zato jo obiskuje pogosto in na njej preživlja vsak prosti trenutek. Nemalokrat jo lahko človek sreča, ko "štopa" na koncu mesta, saj nima lastnega prevoza. Za obisk planine se je vredno potruditi, skromno pripomni Helena in pove: »Velika planina je naša kraljica, ki jo moramo spoštovati in varovati. Današnja mladina premalo pozna zgodbe s planine. A poslušajo zelo radi, kako je bilo tiste čase.« Morda bo prišel nekoč tudi čas, ko bodo vse njene zapisane besede in ujeti trenutki v fotografski objektiv ugledali luč sveta v knjižni obliki in tako pustili sledi časa, da razkaže prihodnjim rodovom Kamnika lepote in spoznanja kamniških očakov. Vsi zbrani na petkovem večeru bi temu pritrdili.
Drsanje tudi na Duplici
Ledena ploskev prekriva zunanji stezi balinarskega igrišča.
Jasna Paladin
Duplica - V torek, 19. januarja, so drsališče odprli tudi na Duplici. Člani Balinarskega kluba Duplica so ob pomoči krajevne skupnosti in gasilcev z vodo napolnili svoji dve zunanji balinarski stezi, narava pa je z nizkimi
temperaturami poskrbela za zimsko veselje predvsem najmlajših. Drsališče je prosto dostopno, njegova uporaba je brezplačna, drsati je pod reflektorji mogoče vse do 21. ure, vsi skupaj pa si zdaj želijo le še nizkih temperatur, da bi veselje na drsalkah trajalo čim dlje.
Okrogla miza o kaznovanju in nagrajevanju otrok
Duplica - Osnovna šola Marije Vere vabi na 2. okroglo mizo z naslovom Palica ali korenček na temo kaznovanja in nagrajevanja otrok, ki bo v sredo, 3. februarja, od 17. ure do 18.30 v šolski knjižnici. Srečanje pripravlja aktiv šolskih svetovalnih delavk, še posebej pa vabijo starše otrok od 1. do 3. razreda. Pogovarjali se bodo o tem, kako spodbujati, nagrajevati in motivirati otroke ter kdaj in kako jih kaznovati. J. P.
Nagrade: trikrat knjiga Kruh. Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do srede, 10. februarja 2016, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4.
GG I POČITNICE / KOS / OD 8. DO 15. JUNIJA 2016
Na počitnice po zelo ugodni ceni in v dobri družbi
Pohitite s prijavami,
te cene veljajo le do 19. februarja!
Lanske počitnice na grškem otoku Hios so bile po besedah potnikov nepozabne, zato vam letos ponujamo drugo, a prav tako privlačno destinacijo. Odpravljamo se na grški otok Kos v prijeten družinski hotel, ki se nahaja le 1,6 km od glavnega mesta Kos, od plaže pa ga loči le priobalna cesta. V hotelu s tremi zvezdicami je restavracija, bar, zunanji bazen z brezplačnimi ležalniki in senčniki (prav tako na plaži), otroški bazen, bar ob bazenu, brezplačen internet. V hotelu nam bodo ponudili zajtrk in večerjo.
Termin: od 8. junija do 15. junija 2016
(temperature bodo idealne)
Cena: 399 € /osebo (ob prijavi dveh oseb).
Ne spreglejte: en otrok, star od 2 do 12 let v spremstvu dveh odraslih potuje brezplačno! Vse cene so za bralce Gorenjskega glasa nižje od redne ponudbe!
Nastanitev: Hotel Niriides Beach ***
Cena vključuje: polet Ljubljana - Kos-Ljubljana, letališke in turistične takse, prigrizek in pijačo na letalu, prevoz 20 kg prtljage, asistenco na letališču, avtobus do hotela in nazaj, polpenzion, nezgodno zavarovanje Triglav, možnost odpovedi rezervacije do 45 dni pred odhodom brez stroškov odpovedi. Za vsako odpoved rezervacije vam bomo v skladu z zgoraj opisanimi pogoji zaračunali samo administrativne stroške 21 € na prijavnico.
Tako boste brez skrbi lahko počakali na poletje saj boste vedeli, da ste počitnice po najugodnejši ceni že rezervirali.
Informacije in prijave:
Intelekta PE Kranj
Prešernova ulica 1, 4000 Kranj
Tel.: 04 236 85 55
(od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure)
Organizator
Gorenjski Glas
GORENJSKI GLAS
NAŠA PESNICA (N.M.)
NAŠ PISATELJ (IS.)
DRVARSK0 ORODJE
INDUSKI ŠAHIST
PTIČJA KRMA
ŠP. NOGOMETAŠ (SERGIO)
DEL ROKE
KUR0SAVA
KRAJ PRI OPATIJI
REKA V BOLGARIJI
AZIJSKI RAKUNJI PES
PLEME, ROD
SESTAVIL: F.KALAN
ŽAMETU PODOBNA TKANINA
RAHLA RODOVITNA PRST
AMERIŠKI VOJAK
NASELJE PRI KOPRU
ENEJ
SIMON JENKO
VAJA V KARATEJU
AFRIŠKO DREVO
AKSAMIT ISKAR LE0TAR
INDIJANSKO OBUVALO
GRŠKI JUNAK
PETER VILFAN
DROG V KOZOLCU
LETALEC
IGRALEC DELON
KRAMA, SARA
CELOTNO AVTORJEVO DELO
DOLGOČASEN ČLOVEK
OKRAS V ARABSKEM SLOGU
16
PEVEC SMODE
SPLOŠNO NAČELO
VRH V HERCEGOVINI
RTJU2NO OD PULE
0JAČEVA-LEC
PEDRO OPEKA
DAN V TEDNU
KARMEN OREL
AMERIŠKA IGRALKA (TALIA)
POKRAJINA V ITALIJI
12
SUKAR ŠUBIC
TELESNI POLOŽAJ
AVTOMOBILSKA TEKMA
AMERIŠKA OBVODNA ŽIVAL
13
ALUMINU
SERVIRNI PLADENJ
ORGANSKO VEČANJE
LESEN PLUG
PREMIK PO ZRAKU
KIJ, T0LKAČ
KRAJ NAD VIPAVO
LETOVIŠČE V ŠVICI
USMILJENJE
VELIKA JEZA,
SOL OCETNE KISLINE
10
NOBELU
KONEC POLOTOKA
TELIČEK
SIBIRSKI VELETOK
LEPO VEDENJE
10
12
15
14
13
14
15
16
FR. KOMIK (JACQUES)
GLASOVALEC
LIKALEC
14
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Prireditve
Prireditve v januarju in februarju
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 jo, tic@kamnik-tourism.si
Kamni
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v februarju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si.
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK
Sobota, 30. januarja, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika - Podeželje in Eko
Torek, 9. februarja, ob 16.30, mestno jedro Kamnika Kamniški karneval
Povorka pustnih mask, podelitev nagrad najboljšim in zaključno rajanje na Glavnem trgu s skupino Soul, jazz in jaz
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Ponedeljek, 8. februarja, od 12. do 18. ure, vse enote Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav
Ponedeljek, 8. februarja, ob 17. uri, Galerija Miha Malež Starejša slikarska zbirka iz Medobčinskega muzeja Kamnik
Vodstvo avtorja razstave Marka Lesarja. Vstop je prost.
Sobota, 13. februarja, od 10. do 12. ure, Galerija Miha Malež Delavnica z Nino Koželj - izdelava grafike v tehniki linoreza
Cena delavnice je petevrov. Prosimo vas, da svojo udeležbo predhodno sporočite na tel. 01 8397 504.
PLANINSKO DRUŠTVO BAJTAR VELIKA PLANINA
Sobota, 6. februarja, ob 11. uri, Domžalski dom na Mali planini Tradicionalni pustni smuk
Najboljši tekmovalci in najlepše maske bodo nagrajene. Od parkirišča pri kamnolomu na Ravneh bo v primeru slabe dostopnosti med 9. uro in 9.30 organiziran prevoz za maškare.
OSNOVNA ŠOLA MARIJE VERE
Sobota, 6. februarja, ob 9. uri Pustni sprevod po Duplici
Sprevod bo krenil izpred šole in pot nadaljeval po Duplici.
DRUŠTVO LIPA MOTNI K
Nedelja, 7. februarja, ob 15. uri Pustna povorka v Motniku
Zbor pustnih mask je na vzhodni strani Motnika (pri Cotl).
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO MEKINJE
Sobota, 6. februarja, od 10. do 12. ure, dvorana
društvenega doma
Veselo pustovanje in otroško pustno rajanje
Vsaka pustna maska dobi krof in sok.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Sreda, 3. februarja, ob 19. uri
Potopisno predavanje - Nizozemska, dežela cvetja
V sodelovanju s Študentskim klubom Kamnik
DOM KULTURE KAMNIK
Sreda, 3. februarja, ob 17.30, velika dvorana Baletna predstava: Iz baletne zakladnice
Konservatorij za glasbo in balet Maribor; repertoar: Trnuljčica, Gusar, Hrestač. Vstopnina: 4 evre
Četrtek, 4. februarja, ob 19.30, velika dvorana Prešernovo gledališče Kranj: Mrtvec pride po ljubico
Poetična drama Svetlane Makarovič; Maistrov abonma in za izven
Vstopnina: 15 evrov/12 evrov - mladi do 26 let in upokojenci
Nedelja, 7. februarja, ob 18. uri, velika dvorana 37. Območna revija odraslih pevskih zborov
Organizator: JSKD Ol Kamnik, vstop prost!
Torek, 9. februarja, ob 20. uri, Klub Kino dom Večer Stand up komedije
Vstopnina: 5 evrov
Četrtek, 11. februarja, ob 17. uri in 18.30, velika
dvorana
Lutkovno gledališče Maribor: Sneguljčica
Abonma Kamn ček in za izven. Vstopnina: 5 evrov
Petek, 12. februarja, ob 19.30, velika dvorana Pihalni orkester DKD Solidarnost: Valentinov koncert
Vstopnina: 8 evrov v predprodaji/io evrov na dan koncerta
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Petek, 29. januarja, ob 19.30
Filozofija in glasba kot most med vzhodom in zahodom
Filozofi GSŠRM in MC Kotlovnica vabijo na večer indijske filozofije in glasbe z Vasjo Štukljem. Vstop prost!
Sobota, 30. januarja, ob 16. uri
Festival svobodne video produkcije #3 in koncert skupine
Spock studios
Več o festivalu: www.kotlovnica.si/fsvp. Vstop prost!
Četrtek, 4. februarja, ob 19. uri Večer mednarodne mobilnosti mladih
Predstavitev izkušenj udeležencev mladinskih izmenjav
Petek, 5. februarja, ob 21. uri Pest besed: Sweet 16
Večer avtorske slam poezije
Sreda, 10. februarja, ob 18. uri Delavnica izdelovanja nakita in lovilcev sanj
Vodi: Manca Srdar. Sprosti kreativnost in se ozaljšaj!
Četrtek, 11. februarja, ob 18. uri Delavnica improvizacijskega gledališča
Vodi: Goran Završnik
Petek, 12. februarja, ob 21. uri Jam session
Prinesi instrument in igraj!
KIKSTARTER
Sreda, 3. februarja, ob 18. uri Davčna blagajna od A do Ž
Predstavitev nove zakonodaje z zvezi z davčnimi blagajnami in izkušnje izvajanja zakonodaje po prvem mesecu uveljavitve.
IJ VETERINA KAMNIK

Veterinarji Veterine Kamnik v zimskem času opažamo porast praskanja pri živalih. Zato svetujemo pravočasno odpravo zunanjih in notranjih zajedalcev pri vaših živalih. V mesecu februarju vam naši veterinarji
SVETUJEJO BREZPLAČNO.
Veterina Kamnik, d. o. o., Perovo 20, telefon: 01 830 95 72; Ambulanta za male živali: 01 830 95 77; Dežurni telefon: 051 626 941
Delovni čas ambulante: pon.-pet. 7h-18h in sob. 7h-11 h; E-pošta: info@veterina-kamnik.si; http://www.veterina-kamnik.si
Mag. Boško Simeunovič, dr. vet. med
Tvoja trma od Poljanškov
Ansambel Poljanšek je izdal prvo zgoščenko. Na njej najdete enajst skladb. Nadeli so ji simpatično ime: Tvoja trma.
Alenka Brun
Črnivec - Lanski december je bil za fante iz Moravč in okolice Kamnika, ansambel Poljanšek, pester. Vse se je vrtelo okrog novega projekta, njihove prve zgoščenke. Ob njenem izidu pa so pred kratkim pripravili glasno zabavo v GTC 902 na Črnivcu. Hrane ni manjkalo, pijače tudi ne, za ples pa so seveda skrbeli Sandi Poljanšek, Marko Tome, Boris Koder-man in Miha Cerar oziroma člani omenjenega ansambla. Ampak ne sami: da je bilo še bolj na poskok , so povabljene na Črnivcu obiskala nasmejana dekleta iz ansambla Skrivnost, oglasili pa so se še vedno razpoloženi Mladi gamsi. Ansambel Poljanšek včasih poimenujejo kar ta mladi
Poljanški, saj je njihov ustanovni član Sandi Poljanšek sin Rudija Poljanška iz zelo znanega narodno-zabavne-ga Ansambla bratov Poljanšek, ki delujejo že 45 let, medtem ko so ta mladi aktivni dve leti.
Na prvi zgoščenki ansambla Poljanšek najdemo enajst skladb, polk in valčkov. Besedila so vesela, življenjska in trendovska. Največ skladb je ustvaril Marko Tome - besedil in melodij, drugače pa sta pri zgoščenki sodelovala tudi Darinka Kovač in Rudi Poljanšek. Zgoščenka pa ima, kot smo že omenili, zanimiv naslov: Tvoja trma. Ponovno pa se boste lahko zavrteli ob zvokih ansambla Poljanšek že 6. februarja, ko bodo na Črnivcu - ravno tako v gostišču GTC 902 -gostili veselo pustovanje.
Ansambel Poljanšek je izdajo prve zgoščenke praznoval na Črnivcu./ Foto: A. B.
Oče in sin Rudi in Sandi Poljanšek / Foto: A. B.
Kamničan ^ petek, 29. januarja 2016
!5
Zahvale
Zimovanje otrok na Mali planini
Kamniška Bistrica - Člani Mladinskega odseka Planinskega društva Kamnik v prihodnjih dneh pripravljajo zimovanje za otroke od 3. do 9. razreda osnovne šole, ki so ga poimenovali Vesele Gorice v snegu. Namenjen je mladim članom Planinskega društva Kamnik, tistim, ki so v lanskem letu opravili najmanj deset planinskih izletov. Prednost bodo imeli otroci, ki so se udeležili že lanskoletmega poletnega društvenega tabora Vesele Gorice. Zimovanje bo potekalo med 5. in 8. februarjem v Domžalskem domu na Mali planini. Organizatorji mladim na taboru prepovedujejo uporabo vseh mobilnih telefonov in elektronskih igric. Zimovanje bodo vodili izkušeni vodniki Planinske zveze Slovenije, gorski vodniki in gorski reševalci, projekt pa podpirata tudi Planinska zveza Slovenije in Občina Kamnik, ki sta denar za zimovanje namenili preko svojih javnih razpisov. J. P.
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
V 72. letu se je od nas poslovil
v
Janez Skrjanec
iz Volčjega Potoka
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu pomagali v času njegove bolezni in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali sveče in cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
»g*
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustila naša mama
Ančka
_ v
Zumer
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom iz Lobo-dove ulice, Palovške ceste, družini Spacal, prijateljem in znancem, osebju ZD Kamnik, celotnemu kolektivu Doma starejših občanov Kamnik, da ste skrbeli za mojo mamo, ji namenili vzpodbudne besede in jo obiskovali. Hvala za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala pevcem za lepo odpete pesmi, izvajalcu Tišine in Društvu upokojencev Kamnik.
Hči Francka z družino December 2015
ZAHVALA
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni.
V 86. letu se je od nas poslovila naša draga
Marija Flis
rojena Zarnik iz Duplice
Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino. Hvala vsem za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, trobentaču ter Kvartetu Krt za odpete lepe pesmi. Lepa hvala tudi osebju Doma starejših občanov Kamnik. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni Januar 2016
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s'^
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečino in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
Svojo življenjsko pot je v 88. letu sklenila naša draga mami, tašča, babi, prababica, sestra in teta
Ivana Podbregar
roj. Osolnik iz Podbrega 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darove. Zahvaljujemo se g. župniku za lep obred, pevcem, Komunalnemu podjetju Kamnik in sostanovalki Kseniji. Posebna zahvala pa gre sosedi Ivici in Marjanci iz Pristana, dr. Fajfarjevi ter Romanu iz ZD Kamnik. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Šmartno v Tuhinju, januar 2016
ZAHVALA
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
V 102. letu življenja nas je zapustila naša dobra mama, babica, prababica, praprababica in teta
Ivana Klemen
Kugeljška mama iz Buča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala osebju Doma starejših občanov Kamnik in g. župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, Igorju Žavbiju za lepe besede slovesa in pevcem župnije Šmartno za sočutno zapete pesmi. Zahvala sosedom za vso pomoč, iskrena hvala tudi vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni Buč, januar 2016
ZAHVALA
V hribih večer žari, a svet brez tebe pust se zdi. Na stolu tvojem več te ni, v nebeški svet odhajaš ti.
Po težki bolezni nas je v 63. letu zapustil dragi mož, ati, sin, dedi, brat, stric, bratranec, zet, tast in svak
Franc Virijant
p. d. Poljanškov Branko iz Gradišča 8 v Tuhinju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem STI, Terme Snovik, Tušu in Tehrolu za izrečena sožalja, darovane svete maše, cvetje in darove. Iskrena hvala ZD Kamnik, posebno Bogdanu Logarju in Onkološkemu inštitutu za ves trud v času zdravljenja. Zahvaljujemo se župnikoma Simonu Lorberju in Štefanu Steletu za opravljeni pogrebni obred, pevcem, trobentaču, molivcem in praporščakoma. Hvala govornikoma Planinskega društva Komenda Petru Zmrzlikarju in Jamarskega društva Kamnik Danijelu Holcarju. Posebna zahvala članom Planinskega društva Komenda, za vse obiske v času njegove bolezni. Zahvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi Januar 2016
ZAHVALA
Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvoj glas ne sliši, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Alojzij - Slavko Petek
1937-2016, iz Mekinj
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom, za izrečena sožalja, cvetje, sveče in sveto mašo. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Kamnik, pevcem za zapete žalos-tinke in hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
Le nekaj dni po svojem 89. rojstnem dnevu se je nepričakovano od nas poslovil naš stric in prijatelj
v
Silvester Skapin
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala gospodu v. Ciraju za poslovilni govor, gospodu župniku Demšarju za lep obred, kvartetu Grm za izbrane pesmi ter trobentaču. Hvala tudi vsem ljudem, ki ste v zadnjih letih Silvu popestrili osamljene dneve in mu stali ob strani.
Njegovi Januar 2016
I flk «-I
mm
www.pogrebnik.si
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal.
V 76. letu nas je po težki bolezni zapustil, na novega leta dan, oče, stari oče, brat in stric
Ervin Horvat st.
z Duplice pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje, svete maše in ostale darove ter za spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem njegovim nekdanjim sodelavcem iz podjetja Stol Kamnik in Društvu upokojencev Kamnik. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Kamnik in Onkološkega inštituta za pomoč pri zdravstveni oskrbi v času njegove bolezni, zavodu Pristan za pomoč pri splošni oskrbi, g. župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta KRT, trobentaču za Tišino in praporščakom.
Vsi njegovi Januar 2016
16
petek, 12. februarja 2016 Kamničan
Kamničan
Waldorfske punčke posebej priljubljene
V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik smo med 26. in 29. januarjem organizirali že drugo delavnico izdelave waldorfskih punčk.
Delavnico je brezplačno vodila Alenka Mele.
Milena Glušič
Kamnik - Marsikoga ob prebiranju teh vrstic zanima, kaj so in v čem so waldorf-ske lutke posebne. Waldorfske igrače izhajajo iz filozofije waldorfske pedagogike, ki je nastala takoj po prvi svetovni vojni. Idejna očeta sta podjetnik in humanist Emil Molt ter učitelj in filozof Rudolf Steiner, oba idealista, ki sta želela ustvarjati boljši svet, brez verskih, političnih, ekonomskih in socialnih omejitev. Ustvarila sta idejo o prvi waldorfski šoli, ki se je odprla leta 1919 v Stuttgartu v Nemčiji.
Pri nas je prva waldorfska osnovna šola začela delovati leta 1992. Danes po tej pedagogiki v Sloveniji deluje več vrtcev, osnovnih šol in dve srednji šoli. Waldorfske igrače spadajo med kakovostne igrače. So dobre, vzgojne in ekološke.
Navadno so zelo preproste, kajti njihov namen je spodbujati otroško domišljijo. Lahko bi rekli, da so se naši predniki igrali na način, ki se precej približa waldorfski filozofiji. Ročno izdelane igrače iz naravnih materialov pa tudi koščki lesa, kamni, kosi blaga in volne, ki v otroški domišljiji dobijo povsem nove podobe. Waldorfska lutka, punčka ali fantek, je v celoti izdelana iz naravnih materialov. Njena izdelava traja 20 ali več ur po predpisanih postopkih. Telo je sešito iz bombažnega jerseja, ki se s posebno tehniko napolni s čisto volno. Lutke so posebne zaradi obraza, ki je mini-malističen in ne izraža čustev, saj ima tako otrok možnost, da sam vdahne čustva svoji lutki. Edini pogoj v vseh fazah izdelave so naravni materiali in pa seveda veselje pri izdelavi, ki se kasneje prenese tudi na otroka.
Brez omejitev po
1	•vi •	1 •V • •
kamniški smodmsmci
Lokalni turistični vodniki smo odkrivali skriti del naše dediščine.
Nina Klisarič
Kamnik - Sredi 19. stoletja je bila podoba Kamnika drugačna od današnje: Kamnik je bil del Avstrijskega cesarstva in v njej so leta 1852 izdelali prve kilograme črnega smodnika. Ta je s svojo kakovostjo ponesel ime Kamnika v svet in hkrati delček območja v bližini mesta zaprl pred svetom. Z obzidjem strogo varovano območje smodni-šnice ali »barutane« oz. »purfl fabrka«, ki se je po drugi vojni preimenovala v Kemijsko industrijo Kamnik, je vse do svojega zaprtja pred nekaj leti burilo domišljijo domačinov in obiskovalcev. Lokalni kamniški vodniki smo svojo domišljijo o »pra-harni«, kot so ji rekli domačini, deloma potešili v eni od mrzlih januarskih sobot. Pri organizaciji samoizobraže-vanj nam vedno stoji ob strani tudi Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. Vodniki smo si območje nekdanje smodnišnice ogledali v spremstvu dveh nekdanjih zaposlenih: Božene Možina, ki je delala v upravi smodnišnice, in Jožeta Pan-čurja, ki je bil v smodnišnici vrtnar. Na sprehodu po območju sta nam preko zanimivih zgodb predstavila življenje in delo v smodnišnici. Ste vedeli, da so morali vsi znati poprijeti za vsako delo? Tudi uradniki so delali s smodnikom in okopavali njive. Prav ste prebrali, oko-pavali so njive. Smodnišnica
je bila samooskrbna, pridelovala je svojo zelenjavo in redila prašiče. Smodnišnič-na vrtnarija je sama vzgajala rože in okraševala območje smodnišnice, pridelovali pa so tudi sadike zelenjave za prodajo. V tovarni je bilo dobro poskrbljeno za varnost. Tako so med posameznimi objekti postavili zemeljske nasipe, da se požar ne bi prenašal med njimi. Marsikateri Kamničan se tudi spomni sirene, ki se je oglasila vsak dan ob 9. uri. To je bil preventivni signal, ki je sporočal, da je na območju tovarne vse v redu. In kot zanimivost naj dodam še to, da ob poti proti nekdanji upravni stavbi tovarne, ki stoji na Mačkovem hribu (Katzenbergu), stoji edini drevored platan v občini. Vodniki smo ogled zaključili v elektrarni. Voda je vanjo speljana iz Kamniške Bistrice. Njeno delovanje nam je predstavil Esad Pramenko, strojnik v elektrarni. Elektrarna deluje še danes in oskrbuje poslovne subjekte, ki sedaj delujejo na območju nekdanje smodnišnice, viške pa vrača v omrežje. In zakaj sploh imamo smo-dnišnico? Prva polovica 19. stoletja je bila revolucionarna. Po Evropi so se bile bitke. V eni od teh bitk je avstrijska vojska 1849. leta v Mantovi, v Italiji, zaplenila tovarno smodnika ter stroje prepeljala v Kamnik. Na območju nekdanjih Andreoli-jevih fužin so znano kam-
Lokalni turistični vodniki skupaj z Boženo Možina in Jožetom Pančurjem
Nekdanja smodnišnica je na videz zapuščena, a hrani
nešteto zgodb. / Foto: Nina Klisarič
niško žebljarno preuredili v tovarno smodnika. Za lažje delo so iz Kamniške Bistrice speljali vodo in jo usmerili na območje tovarne, moč vode je poganjala stroje. Prvo letošnje samoizobra-ževanje kamniških turistič-
nih vodnikov je minilo v mrzlem vremenu. A vreme nas ne ustavi, saj se zavedamo, da na tak način pridobljeno znanje predstavlja pomemben del v naši predstavitvi mesta in občine turistom.
Četrt leta zastonj - 25 %
Dragi naročniki, v letu 2016 bodo izšle 104 številke Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,70, celoletna naročnina brez popusta znaša 176,80 evra.
Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini 44,20 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 132,60 evra!
To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste v naši avli lahko spili tudi kavico ter izbrali eno od daril (na fotografiji).
Vabljeni na Gorenjski glas, Bleiweisova 4 v Kranju (poleg lekarne in nebotičnika, nasproti glavne avtobusne postaje) vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Se vidimo!
Gorenjski Glas
priročnik Velike posodovke
Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena.