NOVOTEHNA PRODAJA TEHNIČNEGA BIAGA IN GRADBENEGA MATERIALA NOVO MESTO, l J U BI J AN S K A C. 26 TELEFON:(068) 321 434 n ri n m UIiIiUVj lj~l u Št. 29 (2292) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 22. julija 1993 • Cena: 85 SIT DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul oc I- IU >o Predsednik med vojaki in delavci Predsednik Slovenije Milan Kučan obiskal vojašnico v Novem mestu in Cerkljah ter novomeški Revoz - Z zanimanjem sije ogledal najnovejši Renaultov avto - twingo DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST NOVO MESTO - V petek, 16. julija, je predsednik Slovenije Milan Kučan obiskal vojašnici v Novem mestu in Cerkljah ob Krki ter novomeški Revoz. V novo- V POČASTITEV KOČEVSKEGA ZBORA KOČEVJE - V ponedeljek je bila v Kočevju druga seja odbora (vodi ga dr. Lev Kreft) za organizacijo meški vojašnici si je predsednik Kučan ogledal tudi mehanizirano baterijo zračne obrambe in tre-nažer za usposabljanje vojakov na raketnem sistemu. V Cerkljah ob Krki, kjer končuje usposabljanje 5. generacija slovenskih vojakov, v glavnem iz Posavja in Dolenjske, si je Kučan ogledal učni center, letališče in motorizirano brigado. S stopnjo bojne pripravljenosti in z izurjenostjo vojakov je bil predsednik zadovoljen.' brodošel prispevek k skupni slovenski izvozno-uvozni bilanci,” je dejal Coursat. V prvem letošnjem polletju je Revoz v Sloveniji prodal več avtomobilov kot v celem lanskem letu. Po razgovoru si je predsednik ogledal proizvodnjo v Revozu. A. B. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST RES ŠPORTNA LETALA KRŠKO - Državni sekretar za Jei&SfdŠCSS k”™ “nS <5«W»** vanjem in načrti te avtomobilske številnih preletov letal nad njihovim tovarne. Od 85.000 lani v tej tovar- -*'- ■- ~ • ni proizvedenih avtomobilov so jih kar 75.000 izvozili. “Naša lanska zunanjetrgovinska bilanca je bila pozitivna, kar je gotovo do- V SOBOTO OSLOVSKA NOČ MOZELJ PRI KOČEVJU -V soboto, 24. julija, ob 20. uri se bo začela v Mozlju tradicionalna Oslovska noč. Igrala bosta ansambla Pop design ter Alč in Mici. Povezovalec programa bo naš prijatelj in znanec z radio Gaga Sašo Hribar. Program bo pester, zanimiv, zabaven, kot se za Oslovsko noč spodobi. Omenimo naj le srečelov, oslovsko požrtijo, zabavne in nagradne igre in žrebanje vstopnic, kjer bo glavna nagrada osel. slanccv slovenskega naroda. Slavnostna seja bo 2. oktobra v prostorih Šcškovcga doma, kjer so od 1. do 7. oktobra 1943 zasedali poslanci. Na seji so sprejeli program proslave, ki ga je pripravil Aleš Jan. Člani odbora so se strinjali, da bo imela proslava komoren, dostojanstven in slovenski značaj. Trajala bo 45 minut. Zasedanja sc bodo udeležili poslanci državnega zbora in državni svetniki, predsednik države, diplomatski zbor, udeleženci zasedanja zbora odposlancev in občinska delegacija. Ob tej priložnosti bo tudi zanimiv kulturni program. Prireditev bodo spremljale nekatere druge prireditve, tako bodo pripravili razstavo partizanskega denarja, izplačilnih dokumentov iz časa NOB, dr. Tone Ferenc pripravlja knjigo Dokumenti kočevskega zbora, v kateri bo zbrano do sedaj neobjavljeno gradivo. Te- območjem neupravičene. Zatrdil je, da je res šlo samo za prelete športnih letal, ki so spornega dne 26. junija sodelovala na tekmovanju Aerokluba Prečna pri Novem mestu. levizija Slovenija pa bo pripravila 15-minutno dokumentarno oddaje Ob tej priložnosti bodo objavili do kumente simpozija o slovenskem parlamentarizmu. Danes v Dolenjskem listu na 2. strani: • Dolenjska avtocesta nima prednosti na 3. strani: • Sremiško vino se je pozlatilo na 4. strani: • Protest »lakirane« soseske • Zadolžnica ali uradna goljufija na 5. strani: • Objestnost namesto dobrodošlice na 7. strani: • Valvasorja ne bodo pozabili na 11. strani: • Krka ne umira, Krka živi na 12. strani: • Kdo bo počistil Vrh? na 16. strani: • Strogo zaupne priprave zakona o vinu PREDSEDNIK IN TWINGO - Ob odhodu iz Revoza si je predsednik Kučan z zanimanjem ogledal še najnoveiši Renaultov avto - tvvingo, katerega slovenska predstavitev je bila pred dnevi v Moravskih Toplicah. (Foto: A. B.) Pionir bo gradil v Pitjahu Pionir in Kovinotehna podpisala pogodbo o gradnji bolnišnice v Rusiji NOVO MESTO - Direktor GIP Pionir Novo mesto Jože Peterlin in direktor celjske Kovinotehne d. d. Aleš Vire sta 13. julija v Novem mestu podpisala pogodbo o gradnji večnamenske bolnišnice v Pitjahu v Rusiji. Vrednost del, ki jih bo po tej pogodbi opravil Pionir, znaša skoraj 22 milijonov dolaijev. Investitor tega večnamenskega objekta z 270 posteljami je Juganskneftegaz iz Rusije. Bolnišnico bodo začeli graditi letos oktobra in jo predali namenu konec septembra leta 1996. Na gradbišču • JANEZ GABRIJELČIČ DOKTORIRAL - Pionir in z njim dolenjsko gospodarstvo ima od 3. julija svojega prvega doktorja znanosti. Ta akademski naslov si je pridobil Janez Gabrijelčič, ki je na Ekonomsko poslovni fakulteti uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo “Organizacijski razvoj kot vir nevidnega kapitala sodobnega podjetja”. v Pitjahu bo delalo 260 Pionirjevih delavcev. Gradnja bolnišnice v Pitjahu ni prvi Pionirjev nastop v vzhodni Evropi. Doslej je na tem območju že zgradil nekaj bolnišničnih objektov, za seboj pa ima že tudi gradnjo več hotelov. Adrii Caravan trg še gleda skozi prste Na Adriine prikolice kup-ci pripravljeni čakati V tej prodajni ;ska Hitro zapiranje NEK ni smotrno Tako so ugotovili strokovnjaki v obsežni študiji - Državni sekretar za energetiko Boris Sovič sprejema formulo X -10 in se zavzema za obratovanje do leta 2023 KRŠKO - Kar čez petdeset različnih strokovnjakov je v 24 študijah oskrbe z elektriko, ki jo bodo še ta bifeje trgovine Disame na kolesih ugotovilo, da bi bilo z elektroenergetskega, ekonomskega, pravnega, tehnično- mesec predložili v obravnavo vladi. jtd. Tudi pri dosedanjih* modelih tehnološkega in ekološkega vidika precej nesmotrno nemudoma zapreti Širša strokovna obravnava študije bo uvajajo številne izboljšave snrcmcmhc Nuklearno elektrarno Krško. To so povedali na nedavni Dredstavitvi obširne ieseni Šhidiin bodo nnslnli rudi jn dodatne varnostne' -— NOVO MESTO . r_________________ sezoni, ki sc zaključuje, je novomcš„„ Adria Caravan prodala blizu 4.200 prikolic, te dni pa bodo skompleti- • Te dni je Adria prodala svoj obrat v Semiču, zasebni kupec pa se je obvezal, da bo zaposlil 20 delavcev. Trenutno je v sistemu Adria Caravan zaposlenih 1.700 Ljudi, od tega 700 v Novem mestu. Kot tehnološki presežek je opredeljenih 370 delavcev, od tega vseh 170 v brežiškem obratu in 200 v Novem mestu. Trenutno je na čakanju 70 delavcev iz Brežic in okoli 100 iz Novega mesta, ostali redno hodijo na delo, iz Brežic sc jih 100 vozi na delo drugam. rali in poslali v prodajo še dobrih 400 prikolic, ki čakajo v skladišču. Tudi te bodo z lahkoto prodali. Še več, evropski trg je željan Adriinih prikolic, v Novem mestu pa jih ne morejo narediti dovolj. Na torkovi tiskovni konferenci so se vodilni Adriini možje pohvalili, da so Adri-inc prikolice edine v Evropi, na katere so kupci pripravljeni čakati mesec dni. To pripisujejo seveda njihovi kakovosti in konkurenčni ceni. Vendar sc v Adrii zavedajo, da jim trg ne bo dolgo gledal skozi prste. “Prihodnje leto bomo morali dobavljati prikolice v dogovorienih rokih in v zahtevanih količinah,” pravi direktor Adrie Caravan Dušan Plut. Po kolektivnem dopustu bodo najprej izdelali 600 t.i. sejemskih prikolic, ki jih bodo dostavili večjim kujiccm, tudi v proizvodnji bodo prešli na enoizmensko delo, kar naj bi vso stvar pocenilo in racionaliziralo. “Računamo, da bomo v prihodnjem letu našo proizvodnjo dokončno normalizirali, da ne bo več tekoče izgube, v letu 1995 pa bi Adria že morala poslovati po evropskih načelih. Sanacijski program je izdelan, vsi pogoji za uspešno sanacijo Adrie so izpolnjeni, sedaj morajo o tem reči zadnjo besedo lastniki,” pravi Plut. Za prihodnjo sezono pripravljajo nove modele prikolic, zlasti gre tu za tako imenovane specialne prikolice, ki jih je moč uporabljati kot bifeje, trgovine, pisarne na kolesih Pobuda za tako študijo je nastala v časih, ko seje govorilo o zapiranju objekta do leta 1995. Namen študije je bil osvetliti vse možne posledice zapiranja pred letom 2023, ko naj bi se iztekla življenjska doba nuk- MIR ■ V nedeljo je bila na vrhu Gorjancev’ pri ostankih cerkvice sv. Ilije maša, ki jo je vodil zagrebški nadškof kardinal dr. Franjo Kuharič. Na vrhu se je ob tej priložnosti zbralo več kot 1.000 ljudi. Kardinal Kuharič je najprej blagoslovil ostanke zidov starodavne cerkvice sv. Ilije, maševal pa je na prostem. Ob številnih cerkvenih dostojanstvenikih sta se slovesnosti na Gorjancih udeleži' f ■ ■■■'• ■- Nuklearno elektrarno Krško. To so povedali na nedavni predstavitvi obširne študjjc o izvedljivosti zapiranja, ki jo je pred dvema letoma naročilo tedanje ministrstvo za energetiko. learke. Avtoiji obravnavajo leto 1995, leto 2000 in leto 2023 in ugotavljajo, kako je z zapiranjem. Strokovnjaki so se ubadali tudi z vprašanjem, kako nadomestiti izpadlo električno energijo. Proučili so več možnosti in posebej izločili dve glo- • Stroški fizične razgradnje NEK n^j bi po ocenah iz študije znašali največ 311 milijonov ameriških dolarjev. Študija ponuja tudi izračune, da bi NEK do konca svoje življenjske dobe ustvarila 650 milijonov dolarjev dobička. Ob tem je dr. Peter Novak pripomnil, da je tako izračunavanje nesmiselno vse dotlej, dokler ne bo v ceno elektrike iz NEK vključena niti osnovna amortizacija. Zato je treba v ceno nujno všteti tudi stroške za iztrošene dele, nerešeno trajno odlaganje nizko, srednje in tudi visoko radioaktivnih odpadkov, za varno zaustavitev in razgradnjo elektrarne ter nenazadnje tudi za doslej neporavnane stroške in gradnjo novih elektroenergetskih objektov. balni usmeritvi: na uvoz električne energije in usmeritev na zemeljski plin. Temeljito so obdelali tudi pravni vidik zapiranja te elektrarne. Recenzijska komisija, ki ji je predsedoval dr. Peter Novak, je pozitivno ocenila študijo. Državni sekretar za energetiko Boris Sovič je ob tem dejal, da jim je študija dobro služila tudi pri izdelavi strategije bodoče jeseni. Študijo bodo poslali tudi političnim krogom, saj so prepričani, da politika pri svojih končnih odločitvah o zapiranju in drugih odprtih vprašanjih v zvezi z NEK ne bo mogla prezreti tez iz študije. Na osnovi te študije ministrstvo predlaga formulo X minus 10, kar pomeni, da zapiranje ni smotrno prej ko v 10 letih po politični odločitvi o tem. Zavzema se, da bi clektrar na, če ne bi bilo utemeljenih razi ogov za predčasno zapiranje, obra tovala do izteka predvidene življcn jske dobe (leto 2023). B. DUŠlČ-GORNIK elemente. A. B. HAL0-AL0 PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS MKsi« ŠPORTNA TRGOVINA NOVO /W€STO nce jv. Ilije, maševal pa je na prostem. Ob številnih Hollenstein in šentjemejiki dekan Anton Trpin. Tako'kardinal'1Kuharič, grškokatoSžupnijiMiljVmneiič in dekan Trpin so poudarili veliko vrednost miru in dobrih medčloveških odnosov in se zavzeli za plodno sožitje ljudi ob slovensko-hrvaški meji. Na vrhu Gorjancev oz. Žumberačke gore, kot Hrvati imenujejo svoj del te gi poteka meja prav med ostankoma dveh starih cerkvic - slovenske sv. Jere in hrvaške sv. Elije oz Ilije (Ti in foto: A. Bartelj) J ' (ore, "ekst Po prehodnem izboljšanju v petek in soboto se bo v nedeljo vreme spet poslabšalo. Razsodnost le zmaguje Človeku kar odleže, ko vidi, da v tej naši strankarsko SP,- r??Črvar\b. ^zaupljivi, bolj politično kot gospodarsko bolni Sloveniji, kot ponavlja dr. Bavcon, na koncu vendarle zmagujejo stroka, razsodnost in splošni interes. Kolikokrat je bilo že napovedano in celo programirano zaprtje Jedrske elektrarne Krško, te "največje črne gradnje" in "najbolj zavožene investicije", kot pravijo njeni najbolj zagrizeni nasprotniki, zdaj pa ti 50 strokovnjakov v dokumentu, ki vsebuje 24 študij, ugotavlja, da bo elektrarna obratovala vsaj še deset let (po formuli iks minus deset). Najmanj toliko časa bi namreč trajala izvedba zaprtja, medtem ko lahko elektrarna varno obratuje pod domačim in mednarodnim strokovnim nadzorom še mnogo dlje, morda celo .Jetj 2023, ko se bo stekla njena življenjska doba. ladokument in razplet, ki ga obeta, je samo še podkrepil stališče odbora za energetiko pri Slovenski akademiji znanosti m umetnosti, ki trdi, daje zapiranje elektrarne tehnično, ekonomsko in ekološko neutemeljeno, potrdil pa je tudi v lf!n Mfcaju " pred poldrugim letom izraženo mnenje, da se Slovenija ne bo tako zlahka odpovedala enemu svojih največ-jih in najmodernejših podjetij, ki daje petino slovenske in hrvaške električne energije, žrtvovala štiri milijarde nemških mark za nadomestno energijo in hkrati še tvegala globok spor s Hrvaško. Nerazumno bi bilo podcenjevati ta dejstva in za gospodarsko že tako oslabelo Slovenijo zahtevati izstop iz 'atomskega" sveta, ki Černobilu navkljub ta čas gradi na desetine novih jedrskih elektrarn, kar se le da sodobnih in varnih. MARJAN LEGAN Dolenjska avtocesta nima prednosti Minister za promet in zveze Igor Umek in državni sekretar za promet Maijan Dvornik na pogovoru s predstavniki Dolenjske - Negotovost glede regionalnih cest NOVO MESTO - Na petkovem delovnem sestanku ministra in državnega sekretarja z vodstvoma novomeške in trebanjske občine, predstavniki Cestnega podjetja, GIF Pionirja in novomeške UNZ so obravnavali cestno problematiko, vezano na gradnjo in vzdrževanje avtoceste in ostalega cestnega omrežja. Dolenjci so ministru izrazili zaskrbljenost zaradi nedokončanega odseka slovenskega cestnega križa od Višnje Gore do Obrežja. Minister je odgovoril, da ima zaradi pomembnosti prometne osi Barcelona - Kijev prednost gradnja v smeri Koper - Len- Podpisali listino o prijateljstvu Dr. Rupel na Vinici: enaka skrb za vse VINICA - Krajevna skupnost Vinica je v nedeljo pripravila prireditev “Spoznajmo se”, na kateri so se srečali prebivalci, ki živijo na skrajnem severu, jugu, vzhodu in zahodu Slovenije. Prišli so krajani Budinccv iz KS Čepinci v soboški občini, Damlja iz viniške krajevne skupnosti, Pinc iz KS Dolina Orešje v lendavski občini in Robidišča iz KS Breginj v tolminski občini. Kot je v nagovoru na prireditvi dejal slavnostni govornik ur. Dimitrij Rupel, mora država po ustavi enako skrbeti za vse občine. Vendar naj ne bi bile občine več kolesca v stroju države. Poudaril je, da je Slovenija postala normalna srednjeevropska država. Nekateri pravijo, je dejal, da se bo svet razdelil na sever in jug, na razvite in nerazvite torej, vendar moramo v Sloveniji poskrbeti, da meja med njimi ne bo potekala čez našo državo. Pri razvoju našega gospodarstva bi morali dajati prednost cestam in železnicam, saj se bomo lahko le s tem, ko bomo povezani med seboj, povezovali tudi s svetom. Po njegovem je potrebno, da smo bolje povezani med seboj, in prav listina o prijateljstvu in sodelovanju, ki so jo podpisali predstavniki vseh štirih krajev, naj bi pripomogla k temu. V prihodnje naj bi prireditev “Spoznajmo se” postala tradicionalna, vsako leto pa bi jo pripravil1 v enem od krajev na skrajnem severu, jugu, vzhodu ali zahodu naše države. Tokrat je šel izkupiček prireditve za razvoj Damlja. V kulturnem programu so nastopili godba na pihala iz Črnomlja, mažoretke iz Ljubljane, folklorna skupina s Preloke z godci in plesalci in folklorna skupina iz Pinc. M.B.-J. dava. Dejal je, da je sedaj cesta vzhod - zahod to, kar je bila včasih cesta sever - jug, da zaradi vojne na Balkanu ne pričakujejo povečanega prometa, zato opravičila prednost ceste sever - jug ni. Rekel pa je, da nameravajo Evropski investicijski ban- • Predsednik novomeškega izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič je potrdil zapostavljenost Dolenjske z dejstvi, da je novomeška občina lani prispevala v republiški proračun 11 milijard tolarjev, vrnili pa so ji v vseh oblikah le tri do štiri milijarde. ki predlagati tudi odsek Višnja Gora - Bič, zato je prosil Dolenjce za sodelovanje pri pripravi potrebne dokumentacije. Na vprašanje predstavnika GIP Pionirja, kako bo vlada zaščitila domače izvajalce, je minister odgovoril, da bodo iz močne mednarodne konkurence pač izbrali najboljšega ponudnika. Glede magistralnih in regionalnih cest minister Umek in državni sekretar Dvornik nista hotela dati nobenih obljub, čeprav so jima Dolenjci predstvili najbolj pereče cestne probleme, kot so zaprti most v Dobravi, most v vasi Potok, cesti Škocjan -Zbure in Mokronog - Zburc pa 613 metrov dolgi odcep na Medvedjeku ter cesta Bič - Žužemberk. JERCA BOŽIČ Je Maribor res socialna tempirana bomba? Kdo bo pretigal zažigalno vrvico, prižgano jul|ja? MARIBOR - Tisto, kar so mnogi gospodarski analitiki napovedovali, se je v Mariboru v teh vročih julijskih dneh začelo dogajati. Najprej je več kot 2000 delavk in delavcev Elcktrokovine sedem julijskih dni stavkalo za majske plače. Okoli 70 odst zaposlenih v Elck-trokovini ima manj kot 26 tisoč tolarjev mesečne plače, zato je pač razumljivo, da julija niso mogli živeti več od aprilskih plač. Kdo ve, kdaj bi dobili majsko plačo, če sedmega dne stavke ne bi zagrozili, da se bodo s kolektivno gladovno stavko začeli samouničevati? Potem je zavrelo v mariborskem trgovskem podjetju Kvik, kjer so uvedli v trgovinah deljen delovni čas in začeli ugotavljati tehnološke presežke delovne sile. Prodajalke m prodajalci, ki zaslužijo mesečno od 26 do 30 tisoč tolarjev (od tega dobijo 20 odst. izplačano v bonih lastnega trgovskega podjetja),'so vodstvu očitali, da se z deljenim delovnim časom še zmanjšuje že tako in tako skromni promet v trgovinah. Med sindikati in direktorjem je prišlo do ostrega konflikta: na sindikalnem referendumu je večina zaposlenih direktorju izrazila nezaupanje, direktor pa je suspendiral predsednika sindikata in ga hotel spraviti iz službe. V podporo sindikalnemu predsedniku so delavci zasedli upravno stavbo, sledil je odstop upravnega odbora, sestala se je skupščina podjetja, imenovala nov upravni odbor in direktor je moral odstopiti. Njč bolje se ni zgodilo direktorju Žagc-Jelke z bližnjega Ptuja. Okoli 70 delavcev tega podjetja, ki že več kot deset dni stavkajo za izplačilo druge polovice aprilskih plač, je že drugega dne stavke izglasovalo direktoiju nezaupnico in mu onemogočilo vstop v podjetje. Zato se v naslednjih dneh niso imeli s kom pogajati. Obupani in razžaljeni, ker se teden dni niso mogli sestati z upravnim odborom, so mimo in dostojanstveno demonstrirali pred občinsko skupščino na Ptuju skupaj s svojimi zakonskimi družicami in otroci. Zares žalostna podoba. V enako ali pa še bolj žalostnem položaju so se nedaleč stran znašle delavke ljutomerskega čevljarskega podjetja Turri-In, ki stavkajo za majske plače. Italijanski večinski lastnik je odpotoval v neznano, delavke pa niti ne vedo, ali jim je podjetje plačevalo pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, čeprav je lastnik od slovenske države dobil sredstva za njihovo zaposlitev. Sliko žalostnih socialnih razmer v Mariboru in na Štajerskem v letošnjem juliju zaokroža primer družine Ifcte in Džavida Dukoviča s tremi šoloobveznimi otroci, ki sc je po tem, ko je dobila odpoved v podnajemniškem lastniškem stanovanju, preselila za en dan in eno noč pod mariborski dravski most. Čeprav sta oba zakonca zaposlena (žena dela za skromno plačo v Merinki, mož pa “čaka na delo” v TVT s 70-odstotno plačo), si ne moreta najeti niti garsonjere. Svobodni sindikati na Štajerskem že nekaj časa pravijo, da je Maribor s 27 tisoč nezaposlenimi, 4 tisoč čakajočimi in več deset tisoč slabo plačanimi industrijskimi delavci prava socialna tempirana bomba Ali se je v letošnjem vročem juliju že prižgala njena zažigalna vrvica? Če se je, kdo jo bo ugasil? TOMAŽ KŠELA Kočevska ima v turizmu kaj pokazati V Jasnici sodeloval tudi predsednik TZS dr. Rožič KOČEVJE - V sredo, 14. julija, je bila na pobudo izvršnega sveta, občinske skupščine in turističnih dejavnikov v motelu Jasnica pri Kočevju seja predsedstva Turistične zveze Slovenije, ki jo je vodil predsednik dr. Maijan Rožič. Poleg članov predsedstva so se seje udeležili predstavniki nekaterih turističnih društev iz občine, predstavniki podjetij in gostinci. Obravnavali so programske usmeritve razveja turizma v občini do leta 2000. Usmeritve so bile narejene leta 1991 in jih bo potrebno glede na novo razmerje (državna meja) dopolniti. Kočevska občina s 766 km2 in z 19 tisoč prebivalci je zanimiva tudi kot turistična občina. Smeri razvoja turizma, ki ga je pripravil IS sloni na območju občine (dolina Kolpe), kjer živi najmanj prebivalcev. Do vzpostavitve državne meje je bilo to območje izredno zanimivo za turizem, žal pa se je z mejo marsikaj spremenilo. Na to je opozoril predsednik IS Alojz Petek, ki je tudi poudaril, da ima Kočevska kaj pokazati, ne samo nekoč zaprto območje, ampak tudi neokrnjeno naravo. Sedaj so njihove možnosti skorajda izčrpane, država, ki bi morala poskrbeti za to območje, pa se obnaša, kot da ji je to španska vas. DOLENJCI ŠE NAPREJ ZAPOSTAVLJENI - To je potrdil tudi petkov sestanek ministra za promet in zveze Igorja Umka in državnega sekretarja Marjana Dvornika z vodstvoma novomeške in trebanjske občine. Ne samo da sta dejala, da z nadaljevanjem gradnje dolenjske avtoceste ne bo nič, tudi glede magistralnih in regionalnih cest nista dala nobenih obljub. (Foto: Jerca Božič) Predvsem domačini, gostinci in predstavniki turističnih društev pogrešajo strokovno občinsko službo, ki bo skrbela za povezovanje, usklajevanje in delo turističnih društev v občini. Turizem kot pomembna gospodarska panoga, ki naj bi na Kočevskem rezala kruh štiristotim ljudem, zahteva predvsem spremembo miselnosti ljudi in predstavitev tega območja v svoji novi, spremenjeni podobi. Dr. Marjan Rožič je poudaril, da bo zveza nudila strokovno in svetovalno pomoč. Gostiteljem pa je svetoval, da je že na ravni krajevne skupnosti potrebno združiti vse dejavnike v prostoru. Gradivo, ki ga je pripravil IS, je dobra osnova in odpira nove smeri razvoja turizma na Kočevskem. M. G. PODPIS POGODBE O SODELOVANJU - Predstavniki krajev, ki ležijo v Sloveniji najsevemeje, najjužneje, najvzhodneje in najzahodneje, so v znak prijateljstva in povezovanja med seboj v Vinici podpisali pogodbo o sodelovanju. Kakšno bo to sodelovanje, pa se bodo najbrž dogovorili pozneje. (Foto: M.B.-J.) DR. KREFT IN DR. KOŽUHOVA V KOČEVJU KOČEVJE - Pred kratkim sta na povabilo kočevske Združene liste Kolpsko dolino obiskala dr. Lev Kreft in dr. Mateja Kožuh-Novak, poslanca v državnem zboru. Neizogibna tema pogovora v tem delu države z gostiteljema je bila tudi tokrat povezava s cestami. Zbranim nista mogla ničesar obljubiti. DELO ZA 150 SEZONCEV SEVNICA - Območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici obvešča vse iskalec zaposlitve, da Mercator-Agrokombinat Krško potrebuje večje število (od 100 do 150) delavcev za sezonska dela - obiranje sadja na območju Brestanice, Kostanjevice in Krškega. Delo bo predvidoma trajalo 60 dni. Agrokombinat nudi brezplačno malico in plačilo 130 tolarjev neto na uro. Vse podrobnejše informacije bodo dobili zainteresirani na sestanku s predstavniki M-Agrokombinata, ki bo v četrtek, 29. julija, ob 8. uri v sejni sobi A skupščine občine Krško. Za dekleta vse manj izbire Vse ne morejo postati šivilje in kuharice - Kaj pravi anketa NOVO MESTO - Vpisi na srednje šole so končani in tako kot leta nazaj so se na dolenjskem tudi letos pojavili stari problemi. Na srednie šole sc ni moglo vpisati veliko deklet, ki so osnovno šolo zaključila z nekoliko slabšim uspehom. “Fantje imajo pri izbiri nadaljnjega šolanja veliko več možnosti kot dekleta, s takšnim uspehom lahko izbirajo od kovinarskih do lesnih poklicev, medtem ko je izbire za dekleta veliko manj. Vsa le ne morejo postati šivilje in kuharice,” pravi Vlasta Tomazin, vodja poklicnega usmerjanja na novomeškem zavodu za zaposlovanje. Največ deklet je pri vpisu odpadlo na novomeški ekonomski srednji šoli. Že nasploh se je na to šolo vpisalo največ deklet, od 82 učencev, ki so odpadli, pa je kar tri četrtine deklet. Nekatera od teh deklet so se po sili razmer vpisala na srednjo gradbeno šolo, nekaj prostora je bilo tudi še na črnomaljski gimnaziji, kmetijski šoli in na nekaterih srednjih šolah izven Dolenjske in Bele krajine. Na zavodu predlagajo, da bi bila ena od rešitev za ta dekleta, če bi ekonomska šola odprla še dodaten program, npr. triletno šolo za poslovnega tajnika ali še en oddelek za upravnega tehnika Dodaten program bi lahko imela tudi kmetijska šola npr. za gospodinjske storitve ali program za cvetličarja, saj se za to dekleta pogosto zanimajo. Podatkov o tem, kakšne ljudi gos- podarstvo v regiji potrebuje, ni. Na zavodu za zaposlovanje menijo, da to tudi ne more biti glavno merilo za odločitev, temveč si je treba prizadevati, da bi si vsak osnovnošolec pridobil poklic, saj se mu s tem poveča možnost za zaposlitev. Srednja tehniška in zdravstvena šola, je glede na napovedi, da se veliko osnovnošolcev zanima za njihovo šolo poskrbela še za dodaten oddelek avtomehanikov, mizarjev in za kovinarski kombiniran oddelek ter dodaten oddelek medicinskih sester, medtem ko je gostinska šola zaradi prostorske stiske organizirala tudi popoldanski pouk. Že osnovnošolce svetovalci opozarjajo, naj razmišljajo tudi o samozaposlitvi, ki jo zavod spodbuja in za začetnike pripravlja tudi seminarje. Rešitev je tudi šolanje ob delu, seveda m brez šolnine ne gre. Takšno možnost ponuja v Črnomlju Zavod za izobraževanje in kulturo in v Trebnjem Center za izobraževanje. Na novomeškem zavodu za zaposlovanje žal nimajo podatka o tem, kako se je učencem iz dolenjske regije uspelo vpisati na srednje šole drugod po Sloveniji. Da pa bo potrebno glede tega v regiji nekaj storiti, potijujc tudi nedavna anketa, ki jo je zavod izvedel med učenci, ki so zaključevali osnovno šolo. Na vprašanje, ali se želijo po osnovni šoli zaposliti ali ostati doma na kmetiji, so od 1640 učencev odgovorili pritrdilno le trije. J. D. naša anketa Tolar tudi za Dolenjsko? Ko je vlada dala blagoslov za uvedbo cestnega tolarja, je tudi parlament soglašal s tem in je vladi ukazal, naj najpozneje do 15. avgusta podraži bencin. Cestni tolar je tako na samem začetku deležen posebno toplega sprejema. Očitno sodi k idejam o cestnem tolarju tudi načrt o pospešeni avtocestni gradnji, ki predvideva, da naj bi Slovenija zgradila v naslednjih šestih letih prek 300 kilometrov avtomobilskih cest. Nekaj ljudi z dvomom gleda na cestni tolar. Skeptiki verjamejo, da bo omenjena podražitev bencina, ki bo podlaga cestnemu tolarja, znatno povečala inflacijo. Toda na statistiko oprti pomisleki verjetno ne bodo zaustavili vlade in ukinili vladne zelene luči za cestni tolar. Dolenjcem pri vsem tem ostane po dosedanjih sprejetih in pozabljenih odločitvah o prednostni gradnji cest samo še upanje v pravičnost parlamenta in v to, da jih bo država le pustila na seznamu tistih, ki so med prvimi upravičeni do avtomobilskih cest. Toda vse kaže, da bo avtocestna gradnja, za katero je Slovenija bila prisiljena uvesti cestni tolar, sprva jiotckala pretežno na odsekih med Koprom in Lendavo. PETER STARIHA, rczkalec s Sod-jega Vrha pri Semiču: “Že velikokrat je menda šel denar od bencina tudi za ceste, a do naše vasi še vedno ni asfalta. Morda so nekaj tistega denarja res porabili za ceste, ne verjamem pa, da vsega. Tudi sedaj ne verjamem, da bo šel ves denar, ki ga bodo zbrali z dodatnimi 10 tolarji, za ceste, toda navadni smrtniki nimamo nadzora nad tem. Sem za takšen prispevek, toda le, če bo videti, kaj sc je naredilo.” IVAN PREŠIČEK, direktor Podjetja za vzdrževanje železniških voz Dobova: “Izkušnje z bencinskim denarjem so res slabe, vendar upam, da so nas kaj naučile. Vsaj to, da je treba vsa namenska sredstva porabiti, kot je bilo dogovorjeno. Na koncu bo namreč treba položiti račune in pokazati, kaj se je naredilo s tem denarjem. Edino na ta način bomo lahko obdržali zaupanje ljudi in kdaj pozneje od njih še kaj zahtevali.” IVAN RUS, zidarski obrtnik iz Metlike: “Če bodo bencinski tolar zares porabili za ceste, sem zanj, drugače ne. Ne verjamem pa preveč, da bo res IKL tako. Predlagam, da bi se denar, ki M* f W bi ga z bencinskim tolarjem zbrali na 1 > > Dolenjskem, vrnil za popravilo in la r gradnjo dolenjskih cest. Ne pa, da bomo * samo plačevali, dobili pa nič. Mislim tudi, da za kurilno olje in gorivo za kmetijske stroje ne bi smeli zaračunavati dodatnih cestnih tolarjev.” IVAN PUNTAR, poštar iz Krškega: “Če bi sodil po izkušnjah, bo z našimi cestami tudi v bodoče bolj slabo. Toda, kolikor jaz poznam delo sedanje vlade, mislim, da bo gospodarila bolj pametno, kot so včasih. Tako bo lahko z bencinskim denarjem marsikaj naredila in izboljšala na naših cestah. Zato se strinjam s pobiranjem tega denarje, čeprav vem, da po drugi plati ne bo prav, ko ima toliko ljudi tako nizke plače.” . . JANEZ GREGORČIČ, zaposlen v TPV Novo mesto: “Ne bi mogel reči kaj več o usodi cestnega tolarja. Zagotovo pa vem, da se z njim ne bo naredil niti milimeter dolenjske avtoceste. To se mi zdi še en dokaz za to, da smo Jug Slovenije. Cesta, ki bi jBBL bila lahko tlakovana z mrtvimi, bi morala biti v ospredju vseh programov o gradnji cest. Sam bi dal še kak tolar več, da bi se lahko po cestah vozil varneje.” DUŠAN ZAMIDA, zavarovalni agent K iz Kočevja: “Imamo čedalje slabše ceste, še posebej v kočevski občini. Cestni . , tolar ni najbolj posrečena rešitev iz teh razmer. Vlada bi morala najti sredstva drugje, tudi v najetju tujih kreditov. Posojila bi morala uporabiti po prednostnih potrebah. Občina Kočevje, tu na primer cesta od Petrine do Mirtovičcv, bi morala biti na prvem 'f mestu. Menda so imeli naših Cest polna j usta strankarski prvaki.” _ Ik IVAN ŠAKIČ, avtoclektrikar iz Ribnice: “Ko državi zmanjka denarja, ga vedno poišče pri davkoplačevalcih. Kaže, da se je tako odločila tokrat s cestnim tolarjem. Ta pomeni podražitev goriva in verjetno skokovito rast ostalih cen. Če bodo sredstva res namenjena izključno za ceste, je to hvalevredna akcija. Mislim, da bi del tega denarja lahko takoj uporabili v ribniško kočevski dolini. Ljudje se bojijo, da bo šel denar drugam.” NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ________ Ulica in hišna št.: __ Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:____ Sremiško vino seje pozlatilo Laškemu rizlingu iz kostanjeviške kleti je 28 enologov z vseh celin prisodilo veliko zlato medaljo - Kar dve od šestih v posavski vinorodni okoliš KRŠKO - V Agrokombinatov! poslovni enoti Vinogradništvo-klcti “Kostanjevica” ne skrivajo ponosa in veselja nad visokim mednarodnim priznanjem za njihovo vino. Njihov laški rizling, izbor, letnik 1991 je na letošnjem ocenjevanju vin za vinski sejem v Ljubljani že drugič v dveh letih prejel veliko zlato medaljo. To ni samo nagrada vinogradnikom in kletarjem za njihovo skrbno delo, ampak tudi priznanje posavskemu vinorodnemu rajonu. Ta je na letošnjem ocenjevanju prejel kar dve izmed desetih podeljenih velikih zlatih medalj za slovenska vina. Laški rizling letnik 1991, ki se je potrdil kot eno najbolj uspelih vin s tega območja, je zrasel na najboljših južnih legah Sremiča. Tu, kjer ima POVPREČNA LETINA HMELJA SEVNICA - Letina hmelja v nasadih družbe Mercator-Scvni-ca kaže srednje dobro in kot ugotavljajo bo pridelek letos zrel kak teden prej kot druga leta. Hmelj bodo začeli obirati 8. avgusta in ga bo odkupil na podlagi pogodbe Hmezad, ki ga bo izvozil. Omenjena zgodnejša zrelost letošnjega pridelka je posledica suše. Nasade sicer namakajo, vendar je tovrstna oskrba z vodo še pomanjkljiva Zdaj namreč celoten namakalni sistem še ne deluje, ker je povezan z verigo savskih elektrarn, ki je ta trenutek, kot vemo, močno nepopolna. • Ta čas ni bolno slovensko gospodarstvo, čeprav je v hudih težavah, ampak je bolna slovenska politika, ki ne zmore minimalne strpnosti (Bavcon) • Naša resničnost je res ničnost. (Fridauer) l NOVOMEŠKE TRŽNICE Ta teden so bila jajca 15, krompir 60, fižol 150, pesa 200, breskve 100, borovnice 200, med 300, kumarice 100, ncoluščeni orehi 350 tolarjev itd. Pri Sadju in zelenjavi velja korenje 115, paradižnik 130, cvetača 229, paprika 220, čebula 129 in zelje 89 tolarjev. Pri Beladiniju so marelice 220, breskve 250, lubenice 60, paprika 200, banane 90, marelice 180, hruške 100, jabolka 90, kumare 100, krompir 60, čebula 100, bučke 80, dinje 250, limone 120, pomaranče 110, arašidi 180, Bravo sok 95 in Hapy day 100 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 169 do tri mesece starih in 98 starejših prašičev. Prvih so prodali 123 po 300 do 320 tolarjev, drugih pa 67 po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže. Enolog Zdravko Mastnak v prenovljeni arhivski kleti kjer se žlahtna plesnoba počasi nabira tudi na steklenicah nagrajenega laškega rizlinga. Ječmena pol manj Letošnja zgodnja žetev in slaba košnja -Zadružna pomoč SEVNICA - Tudi na sevniškem območju so letos zaradi suše poželi pšenico prej kot prejšnja leta. Za kakšne količine pospravljene pšenice gre to leto, v sevniški kmečki zadrugi trenutno še ne vedo natančno. Znano je, da so pridelovalcem prodali za lansko setev 60 ton semenske pšenice. V preteklosti je zadruga včasih odkupila od kmetov tudi okrog 300 ton pšenice v sezoni. Med žiti pridelovalci sicer cenijo ječmen kot krmno rastlino. Čeprav so ga tokrat imeli precej posejanega, je bila žetev precej skromna. Nekateri kmetje menijo, da je suša zmanjšala pridelek za polovico. Krme, take ali drugačne, bo letos znatno manj kot ob običajnih letinah; to še kako velja tudi za seno. Kmečka zadruga Sevnica je znana med kmeti kot ustanova, ki v takih primerih pomaga. Lani je regresirala nakup sena in po nekaterih pričakovanjih bo s kmeti solidarna tudi letos. Da ji je mar za razmere v domačem kmetijstvu, vsaj deloma potijuje interno glasilo “Kmetovalec”. L. M. Kmetijski nasveti Zavrnjenega mleka bo več Zadnjič smo na tem mestu pisali o novem pravilniku za določanje odkupne cene kravjega mleka, ki zaostruje zahteve po kakovosti in dodatno uvaja še nagrajevanje po odstotku beljakovin v mleku. Že tedaj je bilo rečeno, da bodo natančno kakovost mleka ugotavljali le pri velikih rejcih, ki mlekarni oddajo nad 15.000 litrov mleka na leto, manjši rejci pa bodo s tem prizadeti, saj ne bodo imeli dostopa do najvišje kakovosti in najveejega pribitka pri ceni. Zaradi sorazmerno velikih stroškov z ugotavljanjem kakovosti bodo za njihovo mleko uporabljali le tako imenovani običajni reduktazni test, to pomeni, da se bo mleko manjših rejcev lahko uvrstilo kvečjemu v tretji kakovostni razred, ki ne pozna ne pribitka ne odbitka za kakovost. Seveda se bo lahko uvrstilo še slabše, tako da sploh ne bo odkupljeno, kar bo za kmetijo lahko velik udarec. Posebno zdaj, v poletni vročini, se mikroorganizmi kaj hitro lahko namnožijo čez dopustno mejo in rejci morajo storiti vse, da se to ne bo zgodilo. Da ne bo neprijetnih presenečenj, ki bi jih utegnilo povzročiti zavrnjeno mleko, je potrebno zlasti v poletnem času paziti na higieno in zdravje živali. Zdravo mleko lahko daje le zdrava krava, ki nima kronično vnetega vimena - mastitisa, te še vedno najhujše nadloge naših hlevov. Odločilno je tudi okolje, v katerem molznica živi. Hlev mora biti svetel, zračen, vsaj muh čim manj, nastilj primeren za krave. lev mora biti svetel, zračen, vsaj enkrat na leto prebeljen, im manj, nastilj primeren za krave. Najboljša je slama, najslabše pa žaganje iglavcev, ker draži nežno kožo vimena. Pomemben je tudi postopek pri molži. Umivanje vimena z umazano cunjo lahko naredi več škode kot koristi. Primerna je le čista vlažna kipa in mlačna voda. Občasno je potrebno prve curke mleka iztisniti v posodo s temnim dnom, da bi tako odkrili živali, ki imajo prikrit mastitis. Izjemnega pomena je tudi čistoča mlečnih strojev in pomožnih naprav, v katerih je mnogo skritih mest, kjer se namnožijo škodljive klice in uničujejo mleko. Brez sprotnega in temeljitega čiščenja si higiensko neoporečnega mleka splon ni mogoče predstavljati. Prav tako ni mogoče shajati brez vroče raztopine ustreznega detergenta in večkratnega spiranja, nujna pa je tudi pravilna uporaba vseh molznih naprav. Inž. M. L. Agrokombinat mlajše nasade v polni rodnosti, so žc trapisti vzgajali laški rizling, sovinjon in beli pinot. “Slovenski enologi so nagrajeno vino ocenili za posebnost, ker ni tako tipično agresivno in ne tako močno aromatično, kot so štajerske pozne • Očitno se laški rizling iz leta 1991 odlično stara, tako da lahko pjcgovi lastniki pričakujejo še kakšno nagrado. Dragocene steklenice bodo uporabljali le v propagandne namene, sicer pa jih bodo skrbno hranili v nedavno prenovljeni arhivski kleti. Klet v Leskovcu je žc od nekdaj služila za shranjevanje vina in sadja. Danes v arhivu hranijo predikatna vina od leta 1985 naprej, ko sc jih začeli pridelovati. Prvo vrhunsko vino je bila njihova modra frankinja iz leta 1983, kaže pa, da se ji bo v prihodnjih letih pridružilo vse več novih vrst vrhunske kapljice. trgatve. Vino jc bolj blago, kar je verjetno posledica posebne lege Rdeče vino manjša nevarnost srčne bolezni Najnovejša odkritja Uživanje vina, predvsem rdečega, zmanjšuje nevarnost koronarnih srčnih bolezni. Te novice ne sporoča senzacij željan tisk, ki mu ni ravno dosti do resnice in ki si tudi pri nas vse bolj vsiljivo utira pot na časopisno tržišče, izrabljajoč lahkovernost bralev, marveč Sodobno kmetijstvo, strokovno glasilo slovenske kmetijske stroke. Pri tem se sklicuje na najnovejše raziskave uglednih medicinskih ustanov oz. časopisov, kot so American Journal of Medicine, American Journal of Cardiology, British Medi-cal Journal in še nekatere druge, ki znanstveno potrjujejo izkustveno tezo, da je vino koristno zajeri in krvožilni sistem. Že dolgo je znano, da koronarne srčne bolezni mnogo manj prizadenejo ljudstva, ki v rednih hranilnih obrokih uživajo tudi zmerno količino vina. To velja predvsem za Francoze, ki so bili dolgo časa znani kot največji porabniki vina, použitega ob drugi nrani. Znanstveniki so odkrili vzroke ugodnega delovanja vina, predvsem tvorbo tako imenovanega HDL - lipoproteina, ki odstranjuje holesterol s sten arterij ter sodeluje pri njegovem metabolizmu. HDL - holesterol je “dober” holesterol, ki preprečuje tvorbo krvnih zamaškov in nastanek arterioskleroze. Koristnost zmernega uživanja rdečega vina ugotavljajo mnogi medicinski inštituti, pri tem pa poudarjajo zmerno uživanje, kar je zanje dva do tri kozarec na dan, decilitrske seveda. Vendar je vprašanje, če bi to zadoščalo za naše “zmerne” pivce. Naj bo kakorkoli: znanstveno potijena resnica o rdečem vinu bo z zadovoljstvom sprejeta zlasti pri naših pridelovalcih cvička, ki le s težavo spravljajo v denar z znojem pridelano žlahtno kapljico. - n AGRO d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta k. Staneta 3, Novo mesto Na zalogi imamo strniščne posevke: sudansko travo, mnogocvetno ljuljko, jaro grašlco, ozimno gra-šico, oljno redkev, krmni grah, krmno repico, repo, kolerabo, travne mešanice In vse vrste detelj. Nudimo vam tudi veliko izbiro zaščitnih sredstev za varstvo rastlin po ugodnih cenah. Pričakujemo vas med 8. in 19. uro, v soboto pa med 7. in 13. uro. Tel. (068) 24-132. Sremiča in mikroklime ob bližnji Savi,” pravi enolog Zdravko Mastnak. Vino je bilo filtrirano z metodo cross flow, ki omogoča, da zelo hitro pridemo do zorenja vina. Ker je proizvodnja predikatnih vin zelo draga, seveda ne gre iskati neposrednega dobička z njimi, veliko pa lahko taka nagrada pomaga k uveljavljanju osnovnega vina s tega območja - cvička. Od tod naprej je vse odvisno od sjiosobnosti in spretnosti kleti. Kostanjeviška klet je na ocenjevanje v Ljubljano poslala še lanski cviček in laški rizling, modro frankinjo iz 1990. leta in jagodni izbor laškega rizlinga iz leta 1992, ki je dobil zlato medaljo in za eno odbitno točko zgrešil višje priznanje. B. D.-G. Kmetijske šole so državi potrebne Pod Trško goro seja komisije Državnega sveta NOVO MESTO - V prostorih Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto je v ponedeljek zasedala komisija Državnega sveta Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Udeleženci seje so razpravljali o upravičenosti obstoja kmetijskih šol na posameznih območjih in pri tem menili, da šole potrebujejo posestva. Ugotovili so, da so Šole pomemben dejavnik v razvoju kmetijstva in da ima žal komaj odstotek slovenskih kmetov ustrezno strokovno izobrazbo. Na seji so obravnavali tudi pobudo navzočega predsednika komisije Toneta Hrovata, državnega svetnika in ravnatelja Srednje kmetijske šole Grm, glede vračanja stavbnih zemljišč naslednikom lastnikov. Na seji so bili med drugimi navzoči minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc, državni svetniki ter novomeška vladna delegacija, ki sta ju vodila župan Franci Koncilija in predsednik izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Narava nas s svojimi zgledi največ nauči V premislek vinogradnikom Samo tisti, ki ne premisli dovolj, lahko obsoja vinogradnika, ki ima zanemarjen vinograd. Najbolj presenetim vinogradnike, kadar trdim, da posameznik, ki ima močno okužen vinograd in nič ne ukrepa, pomaga njim, da imajo lahko dalj časa uspeh s škropljenjem, zlasti pri uporabi sistemikov. V vinogradu, ki ni škropljen, se namreč razmnožujejo glivice, ki so občutljive za vsak pripravek in se križajo z našimi neobčutljivimi, s tem pa se f>o-daljša učinkovitost posameznih pripravkov. Sami lanko ugotovite, da se kljub ugodnim vremenskim razmeram v zanemarjenih vinogradih bolezen ne razširi v tako velikem obsegu, kot bi na osnovi izkušenj iz skrbno negovanih vinogradov pričakovali. Kaj jc razlog, da je tako? Najprej moramo razlikovati med vinogradom, ki jc zanemarjen v vseh ozirih, torej tudi ni gnojen, vendar ne preobremenjen, in vinogradom, ki ni bil le pravočasno in temeljito poškropljen. V prvem primeru pustimo naravi, da sama vzpostavi ravnovesje, v drugem pa ji z delnimi in površnimi ukrepi to onemogočimo. Sedaj je čas, da se prepričamo, v koliki meri so neobdelani ali slabo obdelani vinogradi prizadeti od posameznih bolezni, in to primerjamo z okužbo v na pamet škropljenem vinogradu. Priznali bomo, da bi v primeru, če bi tak vinograd samo enkrat, seveda v najbolj primernem času, zavarovali pred naglim Siljenjem bolezni, bi lahko zdravstveno stanje primerjali z najbolj uspešno zaščito. Res pa jc, da bi v tem primeru pridelali manj. Vina iz množične pridelave in zato neustrezne kakovosti je na svetu veliko preveč. Žal skušamo to rešiti tako, da protestiramo proti uvozu slabega in cenenega vina. Četudi bi dosegli prepoved, pa s tem ne bi nič rešili, ker sc problemi kopičijo pri pridelavi grozdja. Marsikdo ne zmore več obvladati osnovnih bolezni, kot so pe-ronospora, oidij in botritis. Vem, da večina vinogradnikov ne prepoznava zanesljivo teh bolezni, in ko se pojavi nova bolezen ali znaki nezadostne preskrbljenosti s hranili, ukrepajo po svoje in zato narobe, pri tem pa se težave še stopnjujejo. Ojrozarjam vinogradnike, naj ne sklepajo prenaglo, zlasti če ima to za posledico škropljenje. Res je marsikje toča naredila škodo, vendar jc še več podobnih poškodb, ki pa niso od toče in jim še ne vemo vzroka. Vinogradniki, ki niso prepričani, da so poškodbe resnično od toče, naj pokličejo svetovalno službo občine, ki bo (v dogovoru z menoj) raziskala primer in skušala najti pravo rešitev. Prijioročam, da po toči ne uporabljate bordojske brozge ali celo hipermangan, ker obadva zažgeta ranjeno mesto, in namesto da bi sc lana zarasla oz. zazdravila, bodo jegode ob prvem dežju začele gniti. Toča povečuje predvsem nevarnost širjenja pcronosporc, zato moramo temeljito poškropiti listje in grozdje, najbolje je z antrakolom kombi ali kaplanom. Če so naslednji dnevi po toči deževni, pa je priporočljivo uporabiti euparcn. (Nadaljevanje prihodnjič) Inž. JOŽE MALJEVIČ Z rolomatom do pridelka vrtnin Kmet Jože Klepec s Krasinca je prepričan, da majhne kmetije lahko preživijo s pridelovanjem zelenjave - Rodovitnih po(j ob Kolpi je škoda za travo - Namakanje ob hudi suši KRASINEC - Pisali smo žc, da bodo prav polja okrog Krasinca prva v Beli krajini deležna umetnega zalivanja. Namakalni sistem naj hi pričeli graditi letos, da pa bi sc vsrg nekoliko ohranili pred poletno sušo, so za začetek na krasinško polje pripeljali rolomat, ki jc najprimernejši za zalivanje vrtnin. Uporabljata ga dva kmeta, Jože Klepec in Peter Starešinič, člana ljubljanske zadruge za proizvodnjo zelenjave Zeleni krog, ki imata zasajen vsak po poldrugi hektar vrtnin. Okrog četrtino stroškov za rolomat sta prispevala kmeta, ostalo država. Začela sta ga uporabljati konec maja in do sredine junija sta morala zalivati vsak dan. Sredi julija, ko jc zopet pritisnila huda vročina in z njo suša, sta ga zopet odpeljala na njivo. “Če ne bi zalivali, bi zagotovo vsa zelenjava, od fižola in solate do ohrovta in koromača, propadla. Dokaz za to je čebula, ki smo jo posadili marca, ko še nismo zalivali, in se jc popolnoma posušila, tako da smo ponovno pobranali njivo in posejali solato,” pove Klepec. Vodo za zalivanje črpajo iz Kolpe. Starešinič in Klepec kot člana Zelenega kroga, ki je kmetova zadruga v pravem pomenu besede, na krasinskem koncu orjeta ledino. Kmetje so kot člani te zadruge letos prvič posadili zelenjavo. Klepec, ki jc tudi član upravnega odbora in hkrati zastopnik za Belo krajino, prizna, da sc za to zadrugo sicer zanimajo mnogi vaščani, a v glavnem čakajo, kolikšen bo zaslužek s pridelovanjem zelenjave. Sedaj jc v tej zadrugi 20 Belokranjcev: 13 iz metliške, ostali iz črnomaljske občine. Pristopni delež je tisoč DEM. Cilj zadruge je, da je sveža zelenjava čimprej pri potrošnikih. “Odkup naše zelenjave je zagotovljen, žal pa razmere na zelenjavnem trgu močno kroji zelena mafija, za katero upamo, da ji bodo kmalu stopili na prste. V zadrugi nismo proti konkurenci, toda lojalni. To, kar počne omenjena mafija, HELENA MRZLIKAR pa presega vse meje,” pravi Jože Klepec. Klepec jc prepričan, da bo zadruga lahko dobro zaživala, če bo tudi slovenska vlada imela normalen odnos do kmetijske politike. Po njegovem mnenju so v Beli krajini ob Kolpi tako lepa polja, da bi bil greh, da bi na njih še naprej rasla trava. Ko se bo več kmetov odločilo za gojenje zelenjave in bodo zalivali več polj - seveda bo pri tem morala pomagati še država - bodo tudi ljudje ob mejni Kolpi bolj zadovoljni, saj si bodo z zelenjavo lahko prislužili marsikateri tolar. Še prej pa bodo morali spoznati, da sc s tremi kravami in s tako majhnimi kmetijami, kot so belokranjske, s klasičnim kmetijstvom nc da preživeti. M. BEZEK-JAKŠE gospodinjski kotiček Za zdrav in hiter obrok ROLOMAT PROTI SUŠI - Jože Klepec pred rolomatom, ki je en mesec počival na dvorišču, sredi julija pa je začel zopet zalivati zelenjavo na krasinskih poljih. Ni je gospodinje, ki si ne bi želela tako opremljene kuhinje, da bi delo opravljala z veseljem, brez večjih naporov,' hitro, varčno in tudi dobro. Koliko se pri pripravi hrane porabi energije in časa, je poleg mnogih dejavnikov odvisno tudi od vrste posode. Mnoge gospodinje že uporabljajo sodobno posodo iz AMČ programa, nekaterim pa še vliva nezaupanje in o njej vedo le to, da je precej draga, da je iz nerjavečega tekla in morda še, da v njej lahko kuhamo ali pečemo brez vode oz. maščobe. S prednostmi kuhanja v AMC posodi pa seje potrebno natančneje seznaniti, saj se le tako lahko odločimo zanjo. V njej je možno pripravljati hrano na vse do sedaj znane načine, kot je kuhanje, dušenje, pečenje, praženje in drugo, le načela priprave so različna. To omogočajo posebne lastnosti te posode. Izdelana je iz kakovostnega jekla, ima posebno kompaktno dno, ki je močan akumulator toplote. Tako za kuhanje zadošča le malo energije, ta pa se enakomerno porazdeli in je v posodo oddaja le toliko, kot je potrebno. Priprava hrane brez vode in maščobe je v tej posodi možna zato, ker se posoda ustrezno segreje in v njej neprestano kroži topel in vlažen zrak. Voda iz živil izpareva, se na pokrovki ohlaja in kaplja nazaj na dno. Živila se mehčajo pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča. Tista, ki se ne kuhajo v vodi, ohranijo vitaminsko-rudninsko vrednost, pa tudi soli potrebujejo dosti manj ali celo nič. Končni izdelek je lepšega videza, bolj prijetnega vonja in polnega okusa. Posoda ima tudi merilno napravo, ki je vgrajena v držalo pokrovke. Z njo je mogoče nadzorovati temperaturo v notranjosti. Posode AMC so primerne za pripravo varovalne, se posebno pa dietne hrane. Vzdrževanje posode je enostavno. Pomivamo jo v pomivalnem stroju ali pa ročno. Da ohrani lep lesk, jo takoj temeljito zbrišemo. ia 1993 DOLENJSKI UST 3 IZ NKŠIH OBČIN r«WB| Tm IZ NKŠIH OBČIN Protest “lakirane” soseščine Protestno iagavo zaradi onesnaževalca, ki ga povzroča lakirnica, podpisali predstavniki 49 gospodinjstev NOVO MESTO - Protestna izjava, ki jo je podpisalo 49 stanovalcev iz najbližje soseščine tovarne avtomobilov Revoz in jo poslalo na več naslovov, od vodstva Revoza, občine Novo mesto in zdravstvenih ustanov do ministra za varstvo okolja, postavlja v kaj čudno luč obljube predstavnikov Revoza. Ti so namreč ob začetku obratovanja nove lakirnice zagotavljali, da je to tudi velika ekološka pridobitev in da je šla kar četrtina celome naložbe ob gradnji lakirnice za varstvo okolja. Vplivi nove lakirnice na okolje naj bi bili po teh zagotavljanjih neznatni, tako rekoč zanemarljivi. Ljudje, ki so prisiljeni vsak dan živeti v neposredni bližini lakirnice, pa pravijo drugače. Za protestno izjavo so se, pravijo podpisniki, odločili zato, ker njihovi dosedanji protesti v Revozu niso naleteli na razumevanje in ker na pogosta vprašanja niso dobili odgovorov niti ni bilo pripravljenosti za pogovor z njimi. Podpisniki trdijo, da nova lakirnica od začetka obratovanja pred tremi meseci močno onesnažuje okolje, da pošilja v zrak fine drobce barv in lakov in da iz nje širijo neprijetne, predan pa močno dražljive vonja-e. Protestirajo zoper to, da imajo “polakirane” strehe hiš, avtomobile, vrtno pohištvo in, kar. je najhujše, zelenjavo, sadje, povrtnino, vse, kar raste na vrtovih, njivah, v sadovnjakih. Pritožujejo se, da jih podnevi in ponoči motijo ostre in dražljive vonjave, ki jih silijo h kihanju, kašljanju, marsikdaj, zlasti ob nizkem zračnem pritisku, pa povzročajo tudi vr- še vsem ve. Mar onesnažuje okolje tudi nova Revozova lakirnica? toglavico in slabost. Slabost in vrtoglavico jim, pišejo, povzročajo tudi smrdljivi in dražljivi plini, ki ob močnih nalivih prihajajo iz hišnih odtokov, se pravi iz kanalskega sistema, in smrdijo po mešanici razredčila, bencina in lakov. Podpisniki se zavedajo, da lakirnice ne bo nihče porušil in da ne bodo ustavili proizvodnje. “Tega tudi ne zahtevamo, pravico pa imamo zahtevati, da obe lakirnici (stara in nova) delata tako, da bosta v najmanjši možni meri onesnaževali okolje. Vsaj to lahko zahtevamo, če ima Novo mesto že to nesrečo, da ima tovarno avtomobilov sredi mesta.” Da gre v bistvu za milo in enjali, lakirnico zgradili brez potrebhih dovoljenj in da seveda tudi nima uporabnega dovoljenja. A. B. Zadolžnica ali uradna goljufija Kmetijska zadruga seje obvezala, da bo po sedmih letih vrnila denar, ki so ga kmetje neprostovoljno vložili v razvoj tovarne gnojil v Kutini - Denarja ni NOVO MESTO - KIT-Kmcfijska zadruga Krka Novo mesto TZO kmetovalce sc obvezuje, da bo ob predložitvi zadolžnice izplačala 100 dinaijcv s 16-odstotnimi letnimi obrestmi, vse v skladu s pogodbo o združevanju denarnih sredstev za dograditev tovarn mineralnih gnojil in o trajni prednostni oskrbi z gnojili. Tako piše na zadolžnici, ki so jo dobili slovenski kupci mineralnih gnojil, potem ko so pred leti ob nakupu gnojila morali plačati poleg vc(javnc cene še dodatek za razvoj tovarne mineralnih gnojil v Kutini. Devetnajstega julija 1993. leta te zadolžnice ne morete niti slučajno vnovčiti nikjer. Danes je povsem jasno, da je bilo izdajanje zadolžnic hotena ali nehotena goljufija. Zadolžnica z dne 12. maja 1983. leta, ki ima dva žiga novomeške kmetijske zadruge in originalen podpis, je danes papir brez vrednosti. Koliko je takih zadolžnic (bilo) pri slovenskih državljanih, se ne ve; obravnavana ima številko 24226. To verjetno pomeni, da je kutinska tovarna ob popolni podpori slovenskih ustanov, ki so podpisale ustrezno pogodbo o posojilu, zakonito ogoljufala vsaj 24 tisoč ljudi. Velika večina ali kar vsi od tistih, ki so takrat plačali omenjeni dodatek k ceni vreče mineralnega gnojila, tega denarja ne bodo videli nikoli. Omenjenih 100 dinarjev, ki naj bi jih dobili nazaj kupci Največjih bo letovalo v Istri Največ zanimanja za slovensko obalo * * Delavski turizem zamira -Povpraševanje po oddihu v Istri odvisno od političnih odnosov • Če se nam nikoli nič ne ponesreči, nismo zares inovativni. (Allen) • Tukaj leži človek, ki mu je bilo življenje predrago. (Nagrobni napis) NOVO MESTO - Časi, ko je največ Slovencev poceni letovalo v počitniških domovih, apartmajih in prikolicah svojega podjetja, so, kot kaže, minili. Veliko objektov, ki so jih za počitek svojih delavcev zgradila slovenska podjetja ob hrvaški obali, so zasedli hrvaški begunci, poleg tega pa še vedno ni rešeno vprašaje, čigava lastnina so ti objekti. Hrvaške oblasti bi si najraje mimo mednarodnih pravnih norm sloveč ske počitniške zmogljivosti kar p lastila. Zato tudi počitniški domovi, ki niso zasedeni z begunci, le stežka dobijo vsa potrebna dovoljenja za obratovanje. Čeprav bi morala vprašanje slovenske lastnine, kamor spadajo tudi počitniški domovi, v sosednji državi urejati vlada prek ustreznih ministrstev, je reševanje problema prepuščeno podjetjem samim, ki so v tem bolj ali manj uspešna. Kje bodo letos počitnikovali Dolenjci, smo sc pozanimali v nekaterih turističnih agencijah in v službah za družbeni standard podjetij, ki imajo AMD dobro krmari NOVO MESTO - Kljub močni konkurenci med podjetji, ki vzgajajo bodoče voznike motornih vozil, so pri Avto-moto društvu zadovoljni z lanskim poslovanjem. Pripravili s» 23 tečajev iz cestnoprometnih predpisov, ki se jih je udeležilo 514 kandidatov, in domala vsi so uspešno opravili teoretični del preiskusa. Za praktični del izpita sc je na AMD prijavilo 552 kandidatov. Vsi so uspešno opravili tudi ta del. V letu 1992 je bilo povprečno število ur za izpit kategorije B 32, za kategorijo A pa le dobrih 9 ur. Ker sc vsako leto število kandidatov zmanjšuje, so pri AMD za nekaj avtomobilov zmanjšali tudi svoj vozni park. V svojih garažah imajo 5 vozil Golf in R 5 ter eno motorno kolo Jamaha. Zaradi zmanjšanja obsega dela so nekaj svojih prostorov dali v najem podjetju Invcst. Dobro posluje tudi avtopralnica in okrepčevalnica Golf, ki so jo uredili v letošnjem letu. Na ARGENTINSKI SLOVENCI NA OBISKU - Triindvajset mladih Ar- nedavni skupščini pa so sc odločili, gentincev, maturantov iz Buones Airesa, si je za letošnje počitnice za da ustanovijo po je je , ■ ■ ■> mesec dni izbralo domovino svojih prednikov. Med potepanjem po Slo-j^bo“etar,rd^anRu«a: « nekaj dni Uidi gostje 'družinv Novem mestu ^er so jih taj za predsednika izvršnega odbora gostoljubno sprejeli frančiškani in pater Peter Lavrih. V četrtek so si pa so še za štiri leta izvolili Jožeta dodobra ogledali znamenitost, mesta sprejel pa jih je tud, novomeški rrosinečkega. župan Franci Koncilija (na sli/a). (I1oto: J. / avlin) Za začetek nujno vsaj stranišče Počivališča ob magistralni cesti - Bife pod karteljevskim klancem so dovolili postaviti -Ljubljančani so povedali premalo - Na črno tudi zato, ker je nejasno, kaj se sme peljati čez polno črto prav do bifeja. Za razliko od lastnika bifeja pri Poljanah je zaprosila za vsa upravna dovoljenja oseba, ki ima bife na Medvedjeku. Državljani torej tudi na črno opremljajo parkirišča ob cesti, ki je bila dolga leta ena glavnih državnih prometnic. Najbrž bi delali tudi kako drugače, če bi kdo v tej državi v vseh teh letih povedal, kaj se sme in kaj se ne sme dati na obcestni prostor za oddih voznikov. Zdaj sicer neki delni načrti obstajajo, vendar, ker očitno manjka celovita zasnova o teh parkiriščih, se znajde vsak po svoje in bifeji nastajajo in obstanejo. Vozniki na cesti, ki imajo za seboj že stotine kilometrov Evrope, pač ne vprašajo, ali provizorična točilnica nekje pod Ljubljano dela na črno. Ustavijo se ter pijejo in jedo, čeprav se tega mogoče pokesajo, ker taki bifejčki običajno nimajo stranišča, bližnji gozdič pa počasi postane preobljuden. M. LUZAR NOVO MESTO - Ob magistralni cesti med Ljubljano in Obrežjem je malo urejenih počivališč, kar velja tudi za območje ob avtocesti na širšem območju Novega mesta. Nekatera počivališča obstajajo in nekaj od teh ima tudi priložnostne bifeje. Kaže, da te točilnice nastajajo tako, kot se komu zazdi. Ob omenjeni cesti na območju Novega mesta, in sicer pod karteljevskim klancem, je že nekaj let lepo urejeno počivališče s senco in bifejem. Od daleč je videti, da ima gost tu na voljo tudi sanitarije. Lastnik ima za objekt potrebno upravno dovoljenje, ki so ga izdali v občini v Novem mestu. Nekako na črno posluje precej večji bife pri Poljanah, oddaljen od omenjenega kaka dva kilometra v smeri proti Trebnjemu. Stoji na dokaj velikem parkirišču in se postopoma širi, k čemur mu očitno pomaga dokaj anonimen lastnik; baje gre za nekega Lampiča, ki je domnevno doma iz Ljubljane. Tega bifeja in vsega, kar bo še spadalo zraven, upravni organ ni dovolil postaviti. Dejstvo je, da je prošnja za izdajo ustreznega dovoljenja o tem prispela v Trebnje na dokaj nenavaden način, ki je razkril kaj čudno ozadje. Iz Ljubljane so zaprosili v Trebnje, naj bi tu izdali lastniku bifeja dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti pri Poljanah. Ko se je občina pozanimala malce širše, je prišlo na dan, da omenjeni Lampič že daljši čas nima obrtnega dovoljenja. Če bi občina izdala soglasje glede bifeja, bi pomagala obiti predpis, kar so hote ali nevede od nje zahtevali Ljubljančani. Lastnika očitno ne moti, da počivališče ureja brez potrebnih papirjev. Nasprotno, dela sc je lotil zagnano in premišljeno in je obdržal, če ne naredil, tudi parkirišče na nasprotni strani ceste, kjer se lahko ustavi žejen voznik, ki si ne upa na nepreglednem delu magistralke za- gnojila, je že zdavnaj izgubilo vsakršno vrednost. Poleg tega se je v denarništvu na tleh nekdanje Jugoslavije zgodilo v zadnjih letih veliko prelomnih dogodkov in omenjenim 100 dinarjem je danes praktično nemogoče poiskati ustrezno tolarsko protivrednost. ob hrvaški obali največ objektov, namenjenih dopustu delavcev. V novomeški poslovalnici Kompasa je povpraševanje po počitnicah približno enako kot lani in v letih pred vojno. Največ zanimanja je za Slovensko primoijc, najbolj pa sc prodaja precej cenejša severna Istra - Kanegra, Savudrija, Umag in Poreč, Rovinj že precej slabše. Od otokov je največ zanimanja za Krk, Lošinj pa je predrag. Za Pulj in kraje v Kvarnerskem zalivu ni posebnega povpraševanja. Od tujine, ki predstavlja eno osmino prometa poslovalnice, sc dobro prodajata le Španski turistični središči Palma de Malorca in Costa Brava. Za Turčijo v Novem mestu ni zanimanja. Podobno je tudi v zasebni agenciji Mana, kjer uspešno prodajajo tudi turistične kraje v notranjosti Slovenije. V turističnih poslovalnicah pravijo, da zanimanje za letovanje na Hrvaškem zelo niha v skladu s političnimi odnosi med Slovenijo in Hrvaško. V dneh, ko časopisi bolj obširno pišejo o nesporazumih med sosednjima državama, ljudi z željo po potovanju na Hrvaško skorajda ni. Medtem ko v turističnih agencijah poslujejo dokaj uspešno, je stanje v podjetjih, ki svojim delavcem ponujajo letovanje v lastnih apartmajih in domovih ob hrvaški obali, povsem drugačno. Krški Videm, ki je v stečajnem postopku, ima v Ncrezi-nah na Lošinju v apartmajskem na-sciju Bočanjc 230 postelj. V predsezoni so imeli prazno, v sezoni, med 10. julijem in 20. avgustom, pa so njihove zmogljivosti skoraj zasedene, vendar le z zunanjimi gosti, predvsem iz Maribora in Ljubljane. V Ncrczinah bodo letovali le redki Vidmovi delavci, saj so cene najema apartmaja letos precej višje kot prejšnja leta, ker je oddelek, ki v Vidmu skrbi za letovanje, od letos samostojno podjetje in delavcem obubožane tovarne ne more ponuditi posfcbnih ugodnosti. Podobno se godi delavcem v novomeškem Pionirju. Upravljanje počitniških zmogljivosti je prevzela agencija Pionir tours. Do srede junija se je za letovanje prek njihove agencije zaradi visokih cen prijavilo manj kot 20 Pionirjevih delavcev. Na Hvaru in v červarju imajo v gosteh begunec, za Vrsar, Stinice in Poreč je povpraševanje zelo majhno, nekaj več letovalcev se odloča le za Ncrczinc. Povsem drugače je v Krkinem oddelku za oddih in rekreacijo. V sezoni imajo stalno zasedenih 350 lastnih ležišč v Ncrczinah, Vrsaiju, Strunjanu, Bohinjski Bistrici, Maredi pri Novem Gradu in delno celo v Gajcu na otoku Pagu. Zaradi izjemnega zanimanja delavcev, ki imajo letovanje regresirano in ga odplačujejo na več obrokov, so morali najeti še več kot 100 ležišč prek turističnih agencij. Svojim delavcem so pod istimi pogoji ponudili tudi letovanje in izobraževalne programe v tujini. Letos bo prek njihovega oddelka letovalo več kot tri četrtine Krkinih delavcev. Povsem normalno posluje tudi njihov dom v Vrsarju, kjer so letos kot pomožnega kuharja zaposlili univerzitetnega profesorja iz Zadra, ki je za precej večjo plačo zamenjal delo na fakulteti z delom v kuhinji. Krkini delavci, ki so se že vrnili s počitnic na Hrvaškem so z letovanjem zelo zadovoljni. Z domačini niso imeli težav, k dobremu počutju pa je svoje prispevalo tudi lepo vreme konec junija. I. VIDMAR • Očitno jc, da novodobna Slovenija popolnoma podpira rokovnjaško politiko proizvajalke mineralnih gnojil iz Kutine. Ta tovarna namreč še vedno lahko prodaja mineralno gnojilo Sloveniji. Je monopolist in veliko več kot polovico vseh mineralnih gnojil, ki jih kupi slovensko tržišče, izdela kutinska tovarna. Ob tem ko posel cvete, se očitno malokdo od pristojnih v Sloveniji spomni na zadolžnico, na katero so bili slovenski kmetovalci v osemdesetih letih prisiljeni polagati za najmanj sedem let in očitno povsem brez jamstva svoj lastni denar. Pozabljivost kajpak ne spremeni dejstva, da jc vsak od ncprostov(jnih slovenskih posojilodajalcev dejansko lastnik delčka tovarne na Hrvaškem. Tudi če je bil “posojeni” znesek celo za tiste čase zelo majhen, je to nepomembno. Pomembno jc, da vedno na tem svetu izumljajo načine, kako zakonito - slednjega pa običajni smrtnik največkrat ne more preveriti - čimbolj ožeti državljana. Če bi se komu zazdelo, da je način vsaj malce nezakonit, bi svoj prav seveda lahko dokazoval s sodiščem, a to se ponavadi ne obnese. MARTIN LUZAR DRUGAČNE POČITNICE NOVO MESTO - Pod geslom “Zaigrajmo in zapojmo” so mladi Novomeščani doživeli tri prijeme počitniške dopoldneve v Dolenjskem muzeju. Pod vodstvom Tomaža Zorka in Dušana Obra-dinoviča se je 12 otrok od petega do štirinajstega leta naučilo s ksilofoni, flavtami, ropotuljami in trstcnkami zaigrati in zapeti nekaj ljudskih pesmi. Za konec so zložili lastno skladbico s naslovom: “Počitnice”. V naslednjih dneh pripravljajo v Dolenjskem muzeju še oblikovanje nakita, spoznavanje grafike, ogled kulturno zgodovin-skihznamcnitosti Novega mesta in okolice ter kiparjenje z glino. INTEC SE PREDSTA VI - Mednarodno podjetje za razvoj in trgovino Intec iz Trebnjega, ki ga uspešno vodi mladi direktor Mitja Kopina (na sliki) je v hotelu Metropol v Novem mestu prvič predstavilo svojo dejavnost. Med najbolj zanimivimi rečmi so bili prav gotovo izjemno uporabni predalčniki, kjer se lahko na majhnem prostoru shrani veliko stvari Predstavili so tudi telefonske in telefaksne naprave, računalniško programsko opremo in še marsikaj. Obiska ni bilo preveč, zato pa so vsi zamudniki ki jih takšna ponudba zanimva, vabljeni v Trebnje. (Foto: J. P.) • Ljudje vse vedo. Sredstva javnega obveščanja tega niso kriva. (Jurič) •Bolje je biti dobro obešen kot dobro poročen. (Shakespeare) • Dve vrsti ljudi sta, ki jih mora človek uničiti kot mrčes - novinarji in policisti. (DeIon) ŽIVALI - V Bučni vasi sta ležala iri bifeju ob terasi dva mlada mucka, :i ju je doletela smrt. Mimoidoči so opozorili osebje gostilnice na mačjo smrt pred vrati. Toda ženski osebek za točilnim pultom sc ni dal presenetiti in je rekel, da v bifeju vedo za poginula mačka, ker da ležita tam zunaj že daljši čas. Menda ju niso hoteli pospraviti, ker ju bodo ponudili gostom pečena namesto odojka. ZAKAJ PA NJIM?! - Od Dolža preko Pangrč Grma do Gabija bodo zelo verjetno naredili cesto, kot je treba, saj jc zdajšnja pot preslaba celo za vseh neprehodnih stez vajene osličke. Novo prometnico so mojstri že narisali in zdaj o cestni mojstrovini razlagajo domorodcem podrobnosti. Vsi so bili navdušeni nad omenjenim cestnim načrtom, le Stopičam so nekam nejevoljni. Kar malce užaljeni so predstavniki Stopič na javni razpravi o tej cesti rekli, naj bi denar dali raje za stopiško kanalizacijo, kot da bi ga dobili Pangrčani za tisto cesto. Če ga bodo Stopičani še takole sračkali s takimi izjavami, ne bodo potrebovali samo kanalizacije, ampak tudi čistilno napravo. KAR PO DOMAČE - V Šentjerneju dajo veliko na tradicijo in temu primemo si urejajo tudi kraj. Tako si je ta podgorska naselbina omislila tudi dva lokala z izrazito šentjemejskima imenoma. To sta Bacardi club in Cukero. Govori se, da v teh dneh neki Američan italijanskega porekla ureja prijeten domač lokal na Manhattnu. Ime mu bo dal “Šcntjemcjski petjeln”. Ena gospa je rekla, da je Revoz nedavno peljali predsednika Milana Kučan tudi z novo lakirnico. Ne ve pa, če so predsedniku povedali, da si je tako ogledal naj večjo črno gradnjo v Sloveniji. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 24. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo meški: od 7. do 19. ure: PC Zagrebška od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragoiska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, UL Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita ■ mlečni diskont Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mri market Pri kostanju, Prečna od 8. do 16. ure: mini market Pero,, Stopiče od,8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru •Šentjernej; od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba •Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Meralor-KZ Krka, Prodajalna Vrelec •Žužemberk; od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market •Straža: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka Samopostrežba V nedeljo, 25. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: •Novo mesto: od 8. do 11. ure: Dolenjka Samopostrežba Glavni lig od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, UL Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12 ure: Perko, market v Šentpetru NA DVORU GRADIJO DVOR - V Kotih, so se pri cerkvi sv. Antona lani začela dela za izgradnjo mrliške vežice, ki jc, v programu krajevne skupnosti Žužemberk že več let. Da bo ta letos dobila končno podobo, bodo morali svoj delež prisjsevati tudi krajani. Mladi pa so začeli na kraju, kjer je bilo včasih odlagališče odpadkov, urejati igrišče. Tako naj bi Dvor dobil lepšo okolico, otroci prostor za igro, Nogometni klub Fužina pa svoje igrišče. S. M. [LmomaljsRi drobir J VESELICE - Da jc sedaj nesporno čas veselic in veselih večerov, ni potrebno posebej poudarjati. Poleg prej napisanih in dolgo pnpravljanin scenarijev teh prireditev jih včasih ljudje obogatijo tudi z nepričakovanimi vložki. Tako jc bilo tudi minulo soboto v Radencih ob Kolpi. Ce so nekdaj hodili v naših krajih preganjat zvonjenje v cerkvah, so v Radencih pritekli iz cerkve preganjat in ukinjat igranje na veselici. In če je bilo v dobrih starih časih v navadi, da so se stepli na zaključku veselice, torej za desert, so se tokrat kar za aperitiv. Novi časi, novi običaji. ZAMUDE - Za vse bolj ali manj turistične prireditve po Beli krajini, ki se na koncu končajo z veselicami, je značilno, da sc nikoli ne začno ob napovedanem času. Tako jc bilo tudi na prireditvi “Spoznajmo se” v Vinici. In ker je bila vročina neznosna, obiskovalci pa se za razliko od organizatorjev niso hoteli kuhati v lastnem znoju, so sc šli osvežit v prijetno Kolpo. Ko sc je prireditev le začela, so pritekli na prireditveni prostor kar v kopalkah. Skoda, da niso prireditelji postavili odra kar ob Kolpi. VINO IN VODA - Črnomaljci, ki želijo vedno tekmovati z Metličani, so le našli nekaj, s čimer bodo šli lahko v korak s sosedi. Metličani so vedno bolj znani in priznani naokrog po belokranjskem vinu. Toda tudi Črnomaljci imajo svoj adut belokranjsko vodo. “Sedaj pa naj vsak sam presodi," se muzajo Črnomaljci, “kaj je zanj pomembnejše.” j j s * fiA A OBČINA JE POSKRBELA za ureditev parkirnih prostorov v trgo-vsko-posfovnem središču, posamezni šoferji pa za to, da kljub lepim belim črtam ni pravega reda. Najdejo se vozniki, ki pustijo avto pač tam, kjer se jim slučajno ustavi. Pri tem prednjačijo lastniki mobitelov, ki bi z napačnim parkiranjem radi dokazali, kako hudo zaposleni so. Morda pa jih srbi denar, za katerega bi bilo prav, da se vsaj delno preseli iz njihovih nabitih denarnic v blagajno policijske postaje. V krvi Metličanov je, da pričnejo spoštovati zakone in predpise šele takrat, ko jih doleti kazen. V OKVIRU PRIREDITEV “Pridi zvečer na grad” bo avgusta tudi razgovor z novinarjem Marjanom Jermanom, Belokranjcem, ki jc poročal z domala vseh bojišč nekdanje Jugoslavije. Za srečanje vlada že zdaj veliko zanimanje, a ne zgolj med x vadnimi smrtniki, temveč tudi med policisti. Le-ti imajo z Marjanom še nekaj nerazčiščenih zadevščin, povezanih z Vinsko vigredjo in napačnim parkiranjem. DANES NA RADOVIČI ni več osnovne šole, morala je pa biti hudo dobra in učinkovita. Trdtev ni izvita iz trte, če vemo, da so doma z Radoviče Martin Vrviščar, Martin Janžekovič in Jože Matekovič. Prvi je bil metliški župan domala celo desetletje, drugi županuje v Črnomlju, slednji pa jc predsednik metliške vlade. Kdor razmišlja o bodočnosti Bele krajine, bo storil umno potezo, če se prične zavzemati za ponovno “aktiviranje" radoviške osnovne šole. NJIVE - Občinskega odbornika Boža Kravcarja iz prvaka Slovenske kmečke zveze v Trebnjem v teh dnevih pasje vročine še kar naprej cukajo za rokav, češ zdaj boš pa dal za kakšen brizganec ali pivo, ko ste ubranili Domače njive pred predvidno pozidavo. Kravcar jc kolege odbornike gostil po občinski skupščini, na kateri je “kmečki lobi” prepričljivo porazil predlagano urbanistično zasnovo Trebnjega in pridobil naklonjenost velike večine kolegov. MLEKO IN VINO - Po otvoritvi poslanske pisarne inž. Alojza Metelka in njegovih kolegov v Trebnjem so gostje čebljali o marsičem. Poslanka SKD Vida Čadonič-Špeiič jc razglasila občestvu, da pije mleko, ker je krava del kmetijstva. Njen strankarski kolega Ciril .Kolešnik, predsednik brežiške vlade, je dodal, da raje pije vino, saj je tudi vino del kmetijstva. Kaj bi dodal Marjan Dvornik, ni znano, na uho pa so si nekateri šepetali, da bi se spodobilo, ko bi prišel kaj naokoli, da pa je bolje tako, ker bi ga sicer nekateri stresli iz hlač, češ da Umkovo in njegovo ministrstvo ni dovolj žago varjalo nujne potrebe po posodo bitvi dolenjske avtoceste. FILM - Udeleženki 5. etnološkega raziskovalnega tabora Šentrupert 93 Daša Hribar in Nadja Valentinčič sta posneli z videokamero za okrog 9 ur gradiva, z intervjuji z domačini in celo s posnetki iz zraka. Iz tega bo nastal okrog 40 minut dolg film. rsarai i Ulili Metlika ima še enega odvetnika Za samostojno advokaturo seje odločil bivši sodnik za prekrške Igor Fortun METLIKA - Metlika, ki je bila dolga leta brez odvetnika, zadnje desetletje pa jc shajala z enim, jc v začetku tega meseca dobila še drugega. Za odvetniško dejavnost v Metliki se jc odločil Črnomaljec Igor Fortun, ki je bil zadnji dve leti in pol sodnik za prekrške v metliški in črnomaljski občini. Svojo odvetniško pisarno jc odprl v novem poslovnem centru. “Samostojna dejavnost mi bolj ustreza, še vedno pa jc ta služba, tako kot moja prejšnja, sestavni del pravosodja. Da pa sem odšel v Metliko, sem sc odločil zato, ker sem tudi sam del mladosti preživel v tej občini in jo dobro poznam. Poleg tega sem menil, da občina z Igor Fortun osem tisoč prebivalci potrebuje vsaj dva odvetnika, kar dokazuje tudi to, da so mnogi doslej iskali pravno pomoč v črnomaljski ali novomeški občini. Ne nazadnje pa je v Črnomlju že pet odvetnikov, kar jc za sedanje razmere najbrž dovolj,” jc bil odkrit Fortun. Poleg vseh storitev, ki jih sicer opravljajo v odvetniških pisarnah, Igor vidi v prihodnje precej dela predvsem pri zadevah, ki se odpirajo v zadnjem času. To so denacionalizacija, lastninjenje, postopki, vezani na delovno in socialno varnost ter stanovanjsko zakonodajo. Čeprav je za začetek zaposlen sam, jc prepričan, da bo kos delu, saj vse zadeve vodi računalniško. M.B.-J. PRITOŽBE STARŠEV ČRNOMELJ - Zaradi zadnjega povečanja ccn v vrtcih, ki sc sicer že od lanskega maja niso povečale, so predstavniki staršev, ki imajo otroke v semiškem vrtcu, naslovili na občinski izvršni svet pritožbo. V njej so navedli, da sc z novo ceno ne strinjajo oz. da izračun, ki izhaja iz povišanja plač v republiki, za črnomaljsko občino ni sprejemljiv, saj so plače v tej občini rasle počasneje kot v republiki. Občinska strokovna služba je imela s predstavniki staršev več razgovorov, a niso prišli do skupnega zaključka. Prav tako tudi izvršni svet ni mogel upoštevati pritožb staršev. Janko Oheržan Manj nerganja televizijskih gledalcev Bela krajina v celoti “pokrita” s signalom TV Slovenija ČRNOMELJ, METLIKA - Ko je pred približno sedmimi 'leti začel oddajati oddajnik na Gorjancih, je bila Bela krajina v glavnem pokrita z slovenskim radijskim in televizijskim signalom. Ostalo je le nekaj belin lis in ljudje, la so tam živeli, so začeli kmalu nergati, da želijo tudi oni spremljati program slovenske RTV. Zato so pred štirimi leti začeli temeljiteje iskati prostor za pretvornik. Najprej so izbrali Kučar, kot alternativo pa Veliko Plešivico pri Adlešičih ter se končno odločili za drugi predlog. Pretvornik, za katerega sta denar prispevali metliška in črnomaljska občina, opremo pa RTV Slovenija, so pričeli postavljati lani jeseni, oddajati pa je začel prejšnji mesec. “Tako lahko sedaj v centru Črnomlja, ki ga signali s Trdinovega vrha niso dosegli, ker je bil zakrit, lahko spremljajo prvi in drugi program slovenske televizije. Prav tako ic to sedaj omogočeno prebivalcem vasi od Semiča proti Jugorju in Lokvici. In sicer oddaja pretvornik na Veliki Plešivici prvi TV program na 24. kanalu, drugega pa na 31. kanalu,” jc povedal Janko Ober- žan, vodja področnega centra oddajnikov in zvez v Novem mestu. Boljšo slišnost vseh treh radijskih programov pa naj bi tem prebivalcem omogočili prihodnje leto. “Tako jc sedaj skoraj vsa Bela krajina “pokrita” s signalom slovenske TV. Probleme imajo le še na Sinjem Vrhu in v okoliških vaseh, za katere pa tudi že iščemo rešitev,” jc v tolažbo Belokranj cem, ki sedaj lahko spremljajo le oddaje zagrebške in beograjske televizije, povedal Oberžan. M.B.-J. Veliko ovir do čistilne naprave V Črnomlju opozarjajo, da čistilne naprave ne bo moč zgraditi v enem letu ali dveh, ker jim ne bo uspelo zbrati denarja - Sanacija semiške naprave ČRNOMELJ • Iz raziskav kakovusti voda v Sloveniji jc moč sklepati, da Kolpo, ki sicer veija za eno čistejših slovenskih rek, najbolj oncsnažpjejo pritoki Bilpa, ki prinese vanjo umazanijo iz Rinžc, ter Lahiiga in Krupa. Glavni onesnaževalci so torej kočevska kemična industrija, mesto Čmomcfj z industrijskimi in komunalnimi odplakami ter poliklorirani bifenili, ki sc izpirajo v Krupo iz podzemfja v semiški okolici. V Črnomlju vidijo možnosti za saniranje Kolpe predvsem v tem, da zgradijo kanalizacijo in čistilno napravo v Črnomlju ter tako pripomorejo k čistejši Lahipji. Možnosti za saniranje Krupe so po njihovem povezane z republiškimi sredstvi, Bilpc pa z denarjem in voljo kočevske občine. Vendar so sc v Črnomlju že pred začetkom gradnje čistilne naprave srečali s težnjami. Krajani, ki živijo v bližini bodoče čistilne naprave, so pri Ustavnem sodišču RS dali pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo ter njegove spremembe in dopolnitve, ki jo jc sprejela občinska skupščina. Zaradi tega tudi ni bilo moč pričeti s pripravljalnimi deli. Vendar jc Ustavno sodišče rešilo obe pobudi v prid skupščine. Toda s tem tažav še ni konec, saj je pri pridobivanju posojil in nepovratnega denarja največja ovira lastna udeležba investitorja. To pa pomeni, da bi morali v občini zbrati okrog 3 milijone DEM, delno kot lastno udeležbo, ostalo kot vračila kreditov. Ta vsota pomeni kar polovico letošnjega občinskega pro- računa. Zaradi priključitve na bodočo čistilno napravo bo potrebno posamezne kanalizacije v Črnomlju združiti tako, da bodo odpadne vode preko “S” kanala pritekle do čistilne naprave. Pri izdelavi idejnih projektov za povezavo kanalizacije v južnem delu mesta in kanalizacije v komunalno-industrijski coni v severnem delu, ki bi jih morali končati pred zgraditvijo čistilne naprave, so v Črnomlju zopet naleteli na oviro. Tokrat pri pridobivanju soglasja direkcije za varstvo okolja in urejanje voda pri Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora. To namreč zahteva predhodno kompleksno rešitev kanalizacije v Črnomlju, na podlagi katere bi lahko projektirali posamezne kanalizacije. Ker zaradi razgibanosti terena in razvejenosti poselitve takšno projektiranje zahteva premišljene odločitve, se bodo v Črnomlju potrudili in čimprej izdelali takšen dokument oz. ugotovili, ali v prc- • V črnomaljski občini imajo le eno čistilno napravo, in sicer v Semiču, vendar ta že od samega začetka ne deluje pravilno, pa tudi uporabnega dovoljenja nima. V Sloveniji jc še ena tovrstna naprava, ki prav tako ne ustreza predpisom glede čistosti odtoka odplak. Zato jc že izdelan projekt sanacije semiške čistilne naprave. Gre za zamenjavo strojne opreme, medtem ko gradbeni del ostane isti. Predvideni so kompresorska postaja in vpihovala zraka, kar n^j bi omogočilo učinkovitejšo biološko razgradnjo strupenih snovi v odpadni vodi. Vendar so na izvršnem svetu zahtevali, naj ima ta naložba prednost, sicer si bodo naredili le medvedjo uslugo, tako kot z deponijo komunalnih odpadkov, in Ijucfjc bodo imeli odpor tudi do drugih čistilnih naprav. teklih desetletjih izdelane rešitve še ustrezajo današnjim in predvsem bodočim razmeram. M. BEZEK-JAKSE Objestnost namesto dobrodošlice? Miljavčeva iz krasinskega mlina se bojita, da bodo tudi turisti, ki bodo prihajali na Kolpo, doživeli takšno “dobrodošlico” kot stajo doživljala onadva KRASINEC - Mlin na Krasiricu je obstal pred dvema desetletjema, ko je umrl gospodar Jure Fortun, saj žena Marija dela ne bi zmogla. Danes, pri 83 letih, pa že zase težko skrbi, zato se je hčerka edinka Vladka Miljavac odločila, da se iz Zagreba, kjer si je kot dipl. ekonomistka prislužila pokojnino, vrne na domačijo. Prišla je z možem Ljubkom, upokojenim dipl. pravnikom, sicer hrvaškim državljanom, ki ima dovoljenje za enoletno bivanje v Sloveniji, upa in želi pa, da bi pridobil slovensko državljanstvo. Čeprav bi se zdel komu ta uvod nekoliko čuden ali celo nepotreben, pa jc jx> Ljubkovem mnenju še kako pomemben za razumevanje njegove in ženine zgodbe. Čeprav sta se vrnila na ženin dom, pa sc, kot pravita, počutita kot tujca. Zdi se jima, da bi se ju očitno kdo rad znebil ali pa gre morda zgolj za mladostno objestnost. Res jc predvsem, da sc na svoji domačiji ne počutita več preveč varna, saj sta v zadnjem letu doživela vse preveč incidentov. “Na našem dvorišču in dovozni cesti jc sedaj v kopalni sezoni vse polno parkiranih avtomobilov, tako da marsikdaj niti ne moremo od hiše. Na zelenici, ki jc sicer tudi naša last, pa se gnetejo kopalci. Nihče ne vpraša, čigavo jc kaj, kar pridejo in zasedejo okolico hiše. A to nas niti tako ne moti, dokler je obnašanje teh ljudi normalno, in v glavnem lahko rečemo, da takšno tudi v resnici jc. Nikakor ne mislim, da bi si mi dovolili zapirati obrežje Kolpe. Nasprotno, smo za to, da jc na voljo vsem. Zato sem na občini celo predlagal, da bi tukaj, kjer je očitno - vsaj po številnih kopalcih sodeč - zelo atraktivna točka, uredili mini kamp. Sami smo pripravljeni za te namene odstopiti del od svojega poldrugi hektar velikega zemljišča, saj je sedaj, resnici na ljubo, tu divje kopališče. Z ženo se zavedava, da sama takšnega kampa s hrvaškima jxikojninama ne bi mogla urediti,” razpreda o svojih predlogih Miljavac. Ta ideja o mini kampu je bila -vsaj tako jc slutil Ljubek - tudi na občini sprejeta z odobravanjem. Do tod bi bilo vse v redu. Moti pa ju, izruvali, medtem ko je voziček s krmo za zajce čez noč pristal v Kolpi,” našteva Ljubek. “Ne le da sc ob takšnem obnašanju počutiva z ženo nedobrodošla, v naju gloda, kaj bi bilo, če bi takšno obnašanje morali prenašati tudi turisti. Večkrat sva že klicala policiste. Kdo vse to počne, nama niso sporočili, gotovo pa storilci niso od daleč. Boli naju takšno obnašanje,” je bolj zaskrbljen kot ogorčen Ljubek. M. BEZEK-JAKŠE Korist tudi za prihodnje rodove Pospešena gradnja kanalizacije v Trebnjem - Bo iz Ljubljane kaj denarja tudi za vodovod na Trebelnem? - Za ceste v 14 krajevnih skupnostih 48 milijonov? TREBNJE - Izdatne zalogaje proračunskih izdatkov oz. odhodkov v letošnjem trebanjskem občinskem proračunu predstavljaj0 predvsem predvidena dela pri izgradnji in vzdrževanju komunalnih naprav in cest Letos naj bi obnovili in zgradili veliko kanalizacije, vodovodov in cest, če bodo v občinsko, bolj shirano blagajno prispelo kaj denarcev tudi od zunaj, predvsem iz Ljubljane. Potem ko so na zadnjem zasedanju občinske skupščine odborniki odločili, da zsaj še ne bi dovolili pozidave Domačih njiv v mestu, so sklenili, da bodo pripravili načrte za pospešeno nadaljevanje izgradnje -S-kanala (glavnega koclektoija) v Trebnjem. S tem bodo Trebanjci odpravili zagate pri odvajanju odpadnih in padavinskih voda iz dela naselja pod osnovno šolo, ki že ima sekundarno kanalizacijo. Po izgradnji 1.020 metrov S-kanala od obstoječega začetnega jaška pri trebanjski kmetijski zadrugi, med železniško progo in Temenico, do gasilskega doma, bo možna takojšnja priključitev in neposredna povezava z osrednjo čistilno napravo v Trebnjem. Skupna vrednost naložbe je po besedah Štefana Velačiča 24,6 milijona tolarjev. Po javnem razpisu pa so stroški, neposredno vezani na to naložbo, predvideni v višini 17 mili-|jonov. Poldrugi milijon naj bi pris- pcvala trebanjska krajevna skupnost, 9 milijonov investitoiji gradnje bencinskih servisov v Trebnjem, 6 milijonov naj bi v občinsko malho primaknilo ministrstvo za okolje, 500 tisočakov pa bi k zapiranju finančne konstrukcije pripomogla amortizacija Komunale Trebnje. Hkrati bodo lahko nadaljevali zgraditev dela primarnega kanala MG v dolžini okrog 1.500 m, ki ga že obdelujejo projektanti. Že pozidana območja mesta Paradiž, Pekel, Cviblje in širitev naselja v novem zazidalnem kompleksu Cviblje z okrog 70 gradbenimi parcelami pa terjajo gradnjo krog 1.200 metrov A-kanala za odvodnjavanje iz Cvibelj. Za to, okrog 16 milijonov vredno investicijo morajo pridobiti še ustrezne listine, in tudi zato (ne le zaradi pomanjkanja denarja) računajo, da bi lahko začeli graditi šele prihodnje leto. Letos bodo popravljali in dogradi- li kanalizacijo tudi Mokronožani, Mircnčani pa naj bi pričeli graditi kolektor od čistilne naprave do starega naselja pri cerkvi. Trebanjci upajo, da se bodo lahko lotili gradnje oz. obnove primarnega vodovoda v Starem trgu, ki bo zagotovil nemoteno oskrbo obrtne cone v Trebnjem, hkrati • K vsoti 48 milijonov tolarjev, predvidenih za obnovo oz. posodobitev krajevnih in lokalnih cest v KS Dobrnič, Dolcivja Nemška vas, Knežja vas, Mima, Mokronog, Račje selo, Scla-Šumberk, Šentrupert, Trebelno, Trebnje, Veliki Gaber in Velika Loka, je prištetih tudi 7,1 milijona iz programa za demografsko ogrožena območja. Od tod pa bo še posebej dobrodošla pomoč za obnovo 2 km lokalne ceste v KS Sela-Šumberk in 2.800 m ceste od Or-nuške vasi do meje občine. i----------------------------- z gradnjo telefonske kanalizacije oz. PIT kinete. Pri obnovi vodovoda na Trebelnem računajo tudi na pomoč iz naslova demografsko ogroženih območij. Podporo pričakujejo ob gradnji zajetja za ta vodovod in vodovoda za naselja Drcčji Vrh in Vrh z Zabukovjem. P. P. Vladka in Ljubek Miljavac ker sta, kot pravita, žrtvi objestnosti. “Nagajajo nam, kjer le morejo, zlasti ponoči. Obirajo še nezrelo sadje, ogenj so zakurili tik ob lesenem poslopju bivše žage. Pod okno mečejo petarde, električnega pastirja, s katerim sva ogradila pašnik za koze, so PRODALI LE 8 STANOVANJ NOVOPEČENIM SLOVENCEM TREBNJE - Odgovor na odbor-niško vprašanje v trebanjski občinski skupščini, koliko občanov, ki si je pridobilo državljanstvo, je kupilo oz. pridobilo stanovanjc po novem stanovanjskem zakonu, je nepopoln, kajti občinski sekretariat za družbeno planiranje razpolaga zgolj s podatki o “občinskih’’ stanovanjih, ne pa tudi z evidenco prodanih stanovanj, katerih lastniki so podjetja. Od 19. oktobra 1991 do 20. maja letos je občina proda'a 8 stanovanj novim državljanom Slovenije, najemno pogodbo pa je sklenila s štirimi občani. KS Šentlovrenc izgubila pravdo za peskokop Vlada bo plačala tožniku Francu Novaku ŠENTLOVRENC - Krajevna skupnost Šentlovrenc jc tudi na sodišču 2. stopnje izgubila pravdanje s Francem Novakom iz Trnja 4, čigar peskokop je izkoriščala od leta 1989 brez lastnikovega soglasja. Novak je tožil KS Šentlovrenc za motenje posesti in protipravni odvzem gramoza. KS sc jc pritožila, sodišče pa je odredilo, da mora KS takoj ustaviti odvoz gramoza, sanirati teren in ponovno omogočiti dostop na Novakovo parcelo. Enakega mnenja je bilo tudi sodišče 2. stopnje, zato jc dovolilo izvršbo, in sicer tako, da upnik sam ali po tretji osebi opravi sanacijo škode, seveda na stroške KS. V ta namen je sodišče KS naložilo tudi, da mora založiti predujem v višini 300.000 tolarjev. Takrat ic imela KS na žiro računu borih 58 tisočakov, ki s jih nakazali lastniku zemljišča. Kot smo že poročali, v KS Šentlovrenc ni samoprispevka niti drugih virov za. kritje nastale škode. Zato so.-se na trebanjskem izvršnem $včtu predstavniki KS in Franc5$ovak dogovorili, da mu bo$o izplačali še 242.000 tolaijcv kot delež, s katerim bo Novak sam prevzel sanacijo zemljišča. Te obveznosti KS Šentlovrenc bo zagotovila vlada deloma iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, deloma pa z denarjem za ceste. Kakorkoli že, v vodstvu KS menijo, da se jim je zgodila krivica. Ta draga šola bo gotovo prispe vala, da bodo tudi drugod pošteno premislili, kaj pomeni zasebna lastnina. Dejstvo pa ic, da še v marsikateri krajevni skupnosti delajo hudo po domače. P. P. Zasebniki gospodarijo bolje Družbeni sektor gospodarstva dosega slabše rezultate kot zasebni - Kako od države vse pobrati in ji nič dati? - Pretakajo kapital - Podatki govore tako, življenje pa drugače KOČEVJE, RIBNICA - Podružnica SDK je te dni nekoliko podrobneje ugotavljala, kaj se je dogajalo v zasebnem podjetništvu v občinah Kočevje in Ribnica od leta 1990, v nekaterih primerih do preteklega meseca, in kaj to podjetništvo predstavlja v gospodarstvu obeh občin oz. kaj povedo te primerjave, če jih primerja mo z republiškim povprečjem. V občini Kočevje je leta 1990 " " do dobaviteljev, hkrati pa se prav tako srečujejo z likvidnostnimi težavami kot družbena podjetja. Če bi veijeli vsem podatkom, ki so jih zasebna podjetja posredovala SDK, bi to pomenilo, da so precejšnje stvarne možnosti za večje zaposlovanje v zasebništvu. Dejansko stanje pa je tako, da je zaposlenih v zasebnih podjetjih precej več, a niso prijavljeni, da se tako zasebni podjetniki izognejo plačevanju prispevkov iz osebnih dohodkov. Podatki tudi kažejo, da ti podjetniki plačujejo delavce v obliki dnevnic, avtorskih honorarjev, kilometrin itd. V občini Ribnica so v glavnem zabeležili podobne rezultate kot v Kočevju. Število zasebnih podjetij je narastlo od 22 na 96. Je pa nekaj poslovalo le 36 zasebnih podjetij, konec minulega leta pa že 170. Med njimi jih je bilo največ s področja finančnih in drugih storitev, trgovine, industrije itd. V vseh teh podjetjih je po uradnih podatkih zaposlenih le 313 delavcev ali slabih 8 odst. vseh, zaposlenih v občinskem gospodarstvu. Kar 73 podjetij ni imelo niti enega, nadaljnih 52 pa le po enega zaposlenega delavca. Zasebna podjetja dosegajo dokaj dobre poslovne rezultate, ki so občutno boljši kot v družbenih podjetjih. Tako zasebniki dosegajo ob dobrem 12-odstotnem deležu v prihodkih občinskega gospodarstva kar nad polovico akumulacije gospodarstva, hkrati pa tudi le 3,3 odst. izgube celotnega gospodarstva. Zasebna podjetja so imela za prek 20 odst. večje tcijatve do kupcev od obveznosti razlik, nekatere kažejo tudi na slabosti ribniškega družbenega gospodarstva. Tako je prikazanih občutno manj zaposlenih v zasebnem podjetništvu kot v kočevski občini. Delež akumulacije zasebnih podjetij znaša le 2,4 odst. prihodkov. Zasebna podjetja so ustvarila dobrega pol odstotka izgub celotnega gospodarstva. Tudi iz podatkov ribniškega zasebnega podjetništva bi sc dalo sklepati, da so še velike možnosti za zaposlovanje v zasebnih podjetjih. Iz neuradnih podatkov pa je znano, da pridni ribniški ljudje že od nekdaj, posebno pa še v teh težkih časih, pridno delajo doma ali pri zasebnikih, dohodkov ne prijavljajo, niso prijavljeni kot zaposleni (tako dobivajo še pomoč za brezposelne) in tudi tu dobivajo plače oz. nagrade izplačane v obliki raznih nematerialnih stroškov, da sc tako delodajalci izognejo plačilu prispevkov iz plač. Zanimiva je tudi razlika med prikazanimi izplačanimi plačami, ki je v ribniški občini znašala 22.922 tolarjev (zasebno podjetništvo) proti 30.441 tolarjev (družbeno gospodarstvo), v kočevski občini pa je to razmerje še precej večje in znaša 22.105 proti 46.008 tolarjev. J. PRIMC PIKNIK ZDRUŽENE LISTE KOČEVJE - Združena lista SDP Kočevje je pripravila v lovski koči na Bregu pri Kočevju za svoje člane preddopustniški piknik. Srečanja se je udeležil tudi Borut Pahor, predsednik Združene liste, predsednik skupščinske komisije za mednarodne odnose in vodja slovenske delegacije v Svetu Evrope. Čeprav je bil piknik zabavnega in družabnega značaja, se zbranih kakih 200 članov Združene liste ni moglo v pogovoru izogniti nekaterim aktualnim vprašanjem, kot je pomen združevanja sil levice, o pravicah borcev, ki so sodelovali v antihitlcrjevski koaliciji oz. v NOV, in o vračanju odlikovanj. ODPRLI KLUB PAGAT KOČEVJE - V soboto zvečer so v obnovljeni stavbi na Trgu zbora odposlancev 50 odprli prostore kluba Pagat. Gre za povsem nov oz. drugačen lokal od tistih, ki jih je v Kočevju zares veliko. Klub združuje Kljub pozivu bili nesklepčni Družbenopolitični zbor se zopet ni zbral - Res kriva nezdružljivost funkcij predsednika skupščine? KOČEVJE - Čeprav je vodstvo ka občinske skupščine, saj, kot za- svoje nudi gostom možnosti za zabavo na klubski ravni. Vstop v prostore bo možen le s klubsko kartico. Letna članarina znaša 200 tolaijev. Člani bodo imeli posebne ugodnosti. slancem družbenopolitičnega zbora poslalo nekakšen apel, naj se vendar le v polni zasedbi udeležijo ločenega zasedanja svojega zbora, se to ni zgodilo. Zbor je bil vnovič nesklepčen. Tako še naprej visi v zraku letošnji proračun in s tem realizacija oz. financiranje nekaterih naložb, javnih zavodov, programov cestno - komunalne infrastrukture in drugo. Nedorečen ostaja tudi statut občine, ki naj bi po zagotovilih predlagateljev dokončno premaknil delo z mrtve točke. Nazadnje spričo bližajočega se praznovanja 600-lctnice kočevske župnije se zastavlja vprašanje, ali bodo sploh preimenovali ulice. Kaže, da se bodo poslanci tega zbora še naprej izogibali delu skupščine, saj je ozadje takšnega početja povsem jasno. Koalicija štirih strank (LDS, DS, SS, SLS) zahteva kot pogoj za sklepčnost in seveda nadaljevanje zasedanja najprej odstop predsedni- doma. “Treba je povedati, da je bil naš zbor vedno sklepčen. Težave so nastale, ko so poslanci dobili mnenje ministra brez listnice Lojzeta Janka o (ne)združljivosti dveh funkcij. Stranka SKD zaradi tega ne zahteva odstopa predsednika občine. Menim, da so težave te občine v politiki, ki jo vodi izvršni svet. Naša stranka je to javno povedala in je svoj čas terjala ukrepanje do IS m njegovih članov,” pravi predsednik SKD in podpredsednik DPZ Alojz Košir. M. G. Strah videl “rušenje” spomenika Budni kočevski borci KOČEVJE - Spet se je izkazalo, da so kočevski borci, predvsem še borke, budni. Občinsko vodstvo ZZB NOV je te dni dobilo nekaj telefonskih pritožb, zakaj nič ne ukrene, ko sredi mesta rušijo spomenik Svobode, največji spomenik NOB v kočevski občini, ki je izdelan po zamisli akademskega slikaija Zorana Didka; avtor osrednje figure “Mlaj” je Božidar Pengov, stranskih skupin pa še Lojze Lavrič (“Mati s kurirčkom”), Matjan Keršič (“Borec s puško”) in Stane Keržič (“Bombašica”). Tudi z republiškega vodstva ZZB NOV so vprašali na kočevsko občinsko organizacijo, če je kaj resnice glede rušenja spomenika. O rušenju so namreč dobili več anonimnih telefonskih obvestil. Kot že nekajkrat pa se je tudi tokrat izkazalo, da ni bilo vzroka za preplah. Pri spomeniku je namreč vreme naredilo svoje, predvsem pa zamakanje za veliko težko ploščo z napisom, ki se je pred kakima dvema mese- cema zato odluščila od ozadja in odpadla. Težki stroj, ki je bil pri spomeniku, ni bil namenjen rušenju spomenika, kot so nekateri domnevali, ampak je bil tam le zato, da bo dvignil ploščo, ki jo je kočevski kamnosek Erjavec vzidal, da danes spet stoji tam, kjer je bila prej. Res pa je, da je na njej vidna razpoka. Zanimiveje, da nobenega, tudi borcev, ni motilo, da je polomljena plošča ležala dva meseca ob spomeniku. Za Kočevje namreč ni nič posebnega, da “neznani storilci” polomijo to in ono, ker je pač razdejanje v Kočevju že nekaj običajnega. J. PRIMC Kabelska jeseni Tudi lastniki zasebnih hiš med interesenti za KTV KOČEVJE - Podjetje Link iz Ljubljane, ki bo izvajalec del za izgradnjo kabelske televizije v Kočevju, je te dni obvestilo vse, ki so podpisali pogodbe z njim, da bo datum veljavnosti podpisanih pogodb 1. september. S tem dnem bo začel teči rok izgradnje in tudi obveznost vplačil po položnicah, ki jih bodo naročniki prejeli v septembru. Podjetje Link je prejelo vrnjenih približno jrolovico v podpis poslanih pogodb. To je manj, kot je bilo predvideno in pogojeno za začetek del. Vendar se je medtem prijavilo za priključitev na kabelsko televizijo še veliko zasebnih hiš, ki bodo prišle na vrsto v drugi fazi izgradnje. Podjetje se je zato odločilo, da bo izgradnjo sistema začelo in da bodo za pričetek del založili svoj denar. Med akcijo zbiranja interesentov za kabelsko televizijo so namreč kar mnogi menili, naj podjetje najprej začne delati in bodo potem zač%li plačevati obroke. Prvotno je bilo predvideno, da bi prvi naročniki dobili kabelsko TV že v juliju. Vendar so se dela zavlekla, ker je bilo potrebno pridobivati dokumentacijo, soglasja, opraviti meritve signalov itd., seveda pa tudi zbrati j»dpisane pogodbe naročnikov. Medtem se je pričela sezona letnih dopustov, zato se bodo dela začela takoj po končanih dopustih. • Oblast te kaj hitro lahko spravi ob last. (Fridauer) • Ljubezen je sad narave, zakonski stan pa plod razuma. (fVeber) SEPTEMBRA LIKOVNA DELAVNICA KOČEVJE - Od 6. do 17. septembra bo v Kočevju likovna delavnica, na kateri bodo sodelovali kiparji Stane Jarm iz Kočevja, Mojca Smerdu iz Ljubljane in Franko Vccchict iz Trsta. Domačin Jarm bo ustvarjal v lesu, kiparka iz Ljubljane v kajnnu, glini in lesu, Tržačan pa v kombinaciji lesa in železa. HALAPUA IN SOTOŠKOVA ŠE DIREKTORJA SEVNICA - Scvniška občinska skupščina je dala soglasje za imenovanje 55-lctncga dr. med. Željka Halapijc iz Sevnice, dosedanjega vršilca dircktoija sevniškega zdrav-stvenga doma, za direktorja tega javnega zavoda. Podobno soglasje ie dobila Sevničanka Breda Drcnck-Sotošek, magistra farmacije, za direktorico sevniške lekarne. Zaradi pokvarjene diskete? Polemnika poslanca Alojza Zalaščka in sevniške županje Brede Mijovič zastran ceste Grahovica - Novi grad SEVNICA - Ali je na zadnjem zasedanju sevniške občinske skupščine prišlo do žolčne polemike med poslancem boštanjske krajevne skupnosti Alojzom Zalaščkom in županjo Bredo Mijovič zgolj zaradi “tehnične” napake (tako bi lahko imenovali pokvarjeno, prazno disketo) ali zaradi premišljenega ravnanja Občinarjev, ki po mnenju Bo-štanjčanov sploh niso posredovali prošnje KS Šoštanj v Ljubljano za dodelitev pomoči pri posodobitvi ceste Grahovica - Novi grad. Zalašček je potem, ko je nastopil z dokaj mrlo inačico zahteve svoje KS, lahko slišal očitke, češ kaj si misli najbogatejša KS Boštanj, ki je že dobila cesto Konjsko -Laze, čeprav je bila šele 3. f>o prioriteti, nastopil z močnejšim besednjakom. Zatrdil je, da zaradi 12 milijonov tolarjev, ld naj bi jih Boštanjčanom uspelo v Ljubljani zbezati po nekih zvezah, ne bi bila prikrajšana nobena KS v občini. Županja se je vprašala, od kod naj bi prišli do tega denarja, saj je že enkrat Občinarje na podoben način “okoli prinesel” minister. Zada bo ugotovila, vloga KS ni pris- Ministcr za okolje Jože Kolar nam je v četrtek povedal, da so iz Ljubljane dobili navodila, da morajo vse podatke o kandidatih, posebej za komunalno in cestno rnfra-strukturo in posebej za obrt in kmetijstvo, za natečaj iz naslova demografsko ogroženih območij na dven priloženih disketah vrniti v Ljubljano. Po Kolarjevih besedah je računalničar iz republike čez čas javil, da je disketa z infrastrukturo povsem prazna oz. jrokvarjena, zato Je 9. julija, na dan zasedanja sevniške občinske skupščine, sam zanesel • Predsednik gradbenega odbora za posodobitev ceste Grahovica - Novi Grad, Vinko Pešec, nam je v ponedeljek povedal, da im^jo na območju vaškega odbora Jablanica že 7 km makadamskih cest pripravljenih za asfaltno preprogo. Veliko so prispevali in naredili sami vaščani, pomagala pa jim je tudi boštarjjska krajevna skupnost iz krajevnega samoprispevka. Prednost so dali 3,5 km dolgem odseku Jablanica - Novi Grad. Seveda gre za velike denaije, zato so računali na pomoč iz republike. Te jim je, po Peščevih besedah v Ljubljani nihče ni obljubljal “pod mizo”, kaj šele, da bi na republiki zagotavljali 12 ipilljonov tolaijev za cesto Grahovica - Novi Grad. Je pa Pešec izrazil obžalovanje, ker njihova vloga ni pravočasno prispela na pristojno republiško ministrstvo, da bi morebiti le spulili kakšen tolar iz naslova demografsko ogroženih območij. vse dokumente v Ljubljano. Na ministrstvu so se le čudili in jezili, od kod te govorice, da bi v Ljubljani obljubljali 12 milijonov za omenjeno cesto. P. P. LISICA Z LISCE - Podobno kot smučarkam na Pohorju izročijo zlato lisico, so lisico izročili tudi zmagovalni ekipi na nedavni nogometni tekmi med posavskimi politiki in direktorji na Lisci. Razlika je v tem, da so vikend nogometaši prejeli lisico iz testa za torte. Slastno "živalco ” so zmagovalci použili družno s poraženci in nekaterimi gledalci. Na fotografiji: trofeja v rokah poslanca v državni zbor Braneta Janca (levo) in Kristijana Janca, direktorja Gostinskega podjetja Sevnica. V sredini (v ozadju) je Marjan Kurnik, predsednik sevniškega izvršnega sveta, idejni oče nogometnega poraza direktorjev. (Foto: P. Perc) Ničesar niso delali “pod mizo” VODO BODO PODRAŽILI SEVNICA - Čeprav so se poslanci sevniške občinske skupščine zavedali, da občina nima več pristojnosti za podražitve komunalnih storitev, so zahtevali od sevniške vlade, da naj podraži vodo, ne glede na to, kaj poreko o tem na republiki. Za to zahtevo so se poslanci odločili, da bi Komunala imela več denarja za jx>sodobitev sevniškega vodovoda. Na skupščini je predsednik zbora združenega dela Slavko Vilčnik navkljub pomirjajočim pojasnilom direktorja Komunale Mira Dobovška, da so le naredili novo drcnažno zajetje, ki obeta boljšo oskrbo s pitno vodo, menil, da bi izvršni svet moral v Komunali uvesti “mehko ali trdo prisilno upravo, ker je komunala nikakva/’ Vilčnik je izrazil domnevo, da se del sredstev v Komunali troši negospodarno. Letos bo pri naložbah na demografsko ogroženih območjih v sevniški občini vendarle na prvem mestu razširitev telefonskega omrežja v Mirenski dolini - Neutempcni očitki? SEVNICA - Letos v sevniški občini računajo, da bodo po natečaju za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji dobili iz Ljubljane 15,7 milijona tolaijev za sofinanciranje gradnje objektov lokalne infrastrukture. Že dve leti zapored so krajani Mirenske doline zaman pričakovali, da bo le prišla na vrsto njihova naložba za razširitev telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Tržišče, Krmelj in Šentjanž, za kar so doslej že sami zbrali precej denaija. Letos naj bi sc to naposled vendarle zgodilo, kajti sevniška vlada je sklenila, da bo razširitev telefonije v tem predelu občine imela vso prednost, tudi kar zadeva že omenjeni republiški finančni vir. Po besedah sekretarja občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora inž. Jožeta Kolarja so na republiki zahtevali, da na občini določijo prednostni vrstni red sofinanciranja naložb s stvarnimi podat- ki, in ne z ”mšnimi” številkami. Občinarji so dobili občutek, kot da bi v Ljubljani spet ne bilo pretiranega navdušenja za naložbo v telefonijo v Mirenski dolini, a so le vztrajali pri sprejetem sklepu. Prednostni vrstni red naložb je že lani predvideval razširitev krajevnih avtomatskih telefonskih central v Krmelju in Tržišču, a je dobila prednost lokalna cesta Radna - Laze, medtem ko sc je letos pojavila kot druga prioriteta trans- formatorska postaja Rupa (v krajevni skupnosti Šentjanž) s pripadajočim visokonapetostnim omrežjem, na tretjem mestu pa cesta Grahovica -Novi Grad. Slednja naložba v boš-tanjski krajevni skupnosti je bila lani šele na 6. mestu, transformator v Rupi, ki ne bi zgolj omogočil lažjega kmetovanja Kosovim, pa za korak pred Rupo. Med ljudmi in delno tudi na seji sevniške vlade je bilo slišati nekaj opazk, da so sevniški Občinarji po svoje prikrojili prioriteto naložb, ki računajo na “demografski tolar”. Na ta način naj bi poniknila na nesrečno 13. in hkrati zadnje mesto tudi posodobitev ceste Studenec - Roviščc. Minister Kolar taka namigovanja odločno zanika. P. PERC ODPRLI AVTOSALON HYUN-DAI - Na železniški postaji v Kočevju, kjer bo septembra osrednja proslava ob 100. obletnici prihoda prvega vlaka v Kočevje, so v petek odprli avtosa-lon Hyundai. Tu bodo prodajali vse avtomobile te tovarne, jih servisirali in prodajali zanje nadomestne dele. Prodajali bodo tudi vozila škoda in lada. “Rozal komerc” vodi Stane Rozman in zagotavlja kvalitetne storitve in vse ostalo. Vozila prodajajo prek Slovenijalesa. Seveda čaka prve kupce nekaj zanimivih nagrad, ki bodo znane potem, ko bodo izžrebali srečnike. KAČARJI IN SUHOROBARJI SO SE IZKAZALI - Ekipi malega nogometa iz Ribnice in Kočevja sta prijetno presenetili na pikniku Združene liste v Mostecu. Ribniško-kočevska naveza je bila trd oreh vsem ekipam. Ko je kazalo, da jih bodo Primorci “počistili”, so te zlahka ugnali z rezultatom 2:0. V finalu je bilo sila razburljivo, kajti trdoživi Gorenjci so ves čas napadali, a so suhorobaiji in kačaiji na koncu le zmagali in jioželi veliko aplavza. V dresih moštva, ki je zmagalo, so igrali: Oberstar, Maršič, Zamida, Hojč, Indihar, Kersnič, Nosan. Pokal je izročil predsednik ZL Kocijančič. SPET TRGOVINE? - Skorajda v enem dopoldnevu sta sc v krempljih -adbenih strojev v samem središču ibnice znašli dve starejši stavbi. Do tal sta bili v rekordnem času porušeni: Šekovi ulici Pirkovičeva niša, kjer je bila v spodnjih prostorih nekoč trgovina Ona-on, in v Vrvarski ulici ližini stavbe obrtniškega združenja stara, že razpadajoča hiša. Morda bosta na teh mestih že to jesen zrasli dve trgovsko-poslovni stavbi. Zop>et dve novi trgovini, ki v Ribnici tako hitro nastajajo, da je glavna ulica z njimi že skoraj prenasičena. DRUGAČNE POČITNICE - Tisti šoloobvezni otroci, ki letos ne bodo odšli na klasične letne počitnice, bodo zaradi iznajdljivosti centra za socialno delo letos prvič v Ribnici preživeli enomesečno jročitnikovanje nekoliko drugače. Od 20. julija do 20. avgusta bodo namreč potekale prve vesele počitnice za vse otroke od 7. do 15. leta. Otroci se bodo vsak dan dobili ob desetih v ribniškem gradu in sc udeleževali filmskih predstav, likovne kolonije, glasbene matineje, obiska pri lončarju, v konjušnici. Povzpeli se bodo na vrh Sv. Ane in obiskali lovce. Počitniški program se bo začel in končal s plesom. PLAVANJE PO ASFALTU? SEVNICA - Vrlim organizatorjem 8. triatlona Lisca '93 se tisti, ki so v roke dobili (že kakšno uro po tekmi je podatke obdelal KIN-PIC, d.o.o., Sevnica) bilten prireditve hudomušno hahljali. V začetku biltena je namreč tudi stavek: “Tek in plavanje poteka po asfaltni cesti po dolini Sevnične." Škrat se očitno bolj kot za kolesarjenje v tej vročini ogreva za plavanje, ki je bilo seveda v bazenu. KALIŠOVEC? - Scvničani ustanavljajo družbo Plinovod Sevnica. Plin bo pritekel že letos, so nam zagotovili na sevniški krajevni skupnosti. Pa ne zato, ker bi sc ustrašili besed poslanca Slavka Vilčnika na zadnjem zasedanju občinske skupščine, da bo “v Sevnici Kališovec, če ne bo plina še letos, kajti ljudje so zelo veliko vlagali v plinovod”. Plin bo preprosto zato, ker je tako rekoč že vse nared, s pomočjo strokovnjakov Minerve in iz Ljubljane odpravljajo še zadnje pomanjkljivosti. Seveda bodo morali vsi, ki bi sc radi že letos greli s plinom, to svojo željo javiti na KS, da bodo strokovnjaki pregledali, če je vse pripravljeno za zagon. S plinom ni šale! POLICAJ - Vaščan Kremna, ki sc že po naravi svoje službe spozna na ceste in promet, je v bližini svoje domačije zabetoniral dva “ležeča po: licaja”, da bi na ta način nekoliko ublažil strasti mimo-vozečih avtomobilistov. Ker vaščan za izdelavo policajev ni imel dovoljenja, ie še pravi čas lastnoročno odstranil betonske pragove, zaradi katerih so domačini odkrito negodovali. TERMINAL - Na informacijah novomeškega PTT podjetja, konkretno na številki 988, včasih hladnokrvno trosijo tudi napačne informacije o telefonskih naročnikih. Navkljub 22. junija letos iz tehničnih razlogov najavljeni spremembi in 6. julija tudi dejansko spremenjeni telefonski številki (od 81-660 na 41-660, so namreč na informacijah lastnika spremenjene številke prepričevali, da je njegova številka 81-660, ker spremenjene številke še ni v terminalu. H §>-WiMKWITl nfrdi likki 6 DOLENJSKI UST Krške novice ) : **y » KV*. ;: . J KINO - Ni še dolgo tega, kar smo se naposlušali gesla, da na cesti nisi sam. Mnogi so to tudi v živo in s hudimi posledicami okusili. Zdaj je, vsaj v Krškem, še eno mesto, na katerem nikdar nisi sam. Kot govorijo sveže obešeni plakati, je to mesto v kinu. Toda v kinu si lahko tudi sam - če edini kupiš vstopnico! , ZA VSE LJUDI - Študija izvedljivosti predčasnega zapiranja NEK je, kot se spodobi, primemo debela. Za javnost so zato pripravili izvlečke. Kot so povedali na tiskovni konferenci, na kateri so novinarje na mizah čakala raznobarvna poročila, je zeleno poročilo izvleček Študije. Rumena knjižica je izvleček izvlečka in je menda za tiste, ki radi na hitro in bolj površno preberejo. Pri tej točki so se novinaiji zgrozili. Oni niso imeli pred sabo ne zelene in ne rumene knjižice, ampak oranžno in rdečo. “Če oranžna za tiste, ki slabo berejo, je rdeča za nepismene!” so sklepali. V resnici je bilo malo bolje. Oranžna je bila izvleček izvlečka izvlečkov, rdeča pa je vsebovala samo najpomembnejše zaključke študije. SPUSTI - V Krškem bomo kmalu Rriča nenavadnemu spustu s čolni. Ce bi sklepali iz vabila na spust, bi lahko rekli, da se bodo udeleženci “spustili” po Savi od Krškega proti Sevnici. K sreči gre samo za pomoto, pa zato čolnarjem ne bo treba veslati proti toku. Raje se bodo zapeljali do Sevnice po cesti in od tam proti Krškemu po valovih Save. Za varnost bodo poskrbeli gasilci, ki tudi organizirajo prireditev. Seveda, vode bodo imeli dovolj, dom nevarno pa, da tudi tiste tekočine, ki gasi drugačne vrste požare. BO SKUPŠČINA TOKRAT SKLEPČNA? KRŠKO - Za prihodnjo sredo popoldan je sklicana seja krške občinske skupšine, na kateri nai bi sprejeli zaključni račun za leto 1992, odlok o ustanovitvi sklada za razvoj malega gospodarstva in o razglasitvi Valvasorjevega kompleksa za kulturni in zgodovinski spomenik. Ce bo seja sklepčna, bodo razpravljali še o spremembah dveh ureditvenih in enega urbanističnega načrta za mestno jedro ter o zazidalnem načrtu Polšca - vzhod. Na dnevnem redu je še poročilo o varnostnih razmerah in o delu Policijske postaje Krško ter razrešitev sedanjega komanditja postaje Štefana Hrena in imenovanje novega. Za mesto komandirja je predlagan Branko Tucovič, sedanji komandir Postaje prometne milice v Krškem. V ZNAMENJE SPRAVE ? KALIŠOVEC - V soboto popoldne so vaščani Kališovca pri domačiji Plahuta pripravili družabno srečanje, na katero so povabili številne novinarje, občinske funcionarje ter tudi državnega sekretarja za energetiko Borisa Soviča. BALONČKI - V Brežicah ugotavljajo, da v lokalih točijo pijačo pijanim osebam. Gostincem so zato zapretili, naj bolj pazijo in naj jim ne točijo alkoholnih pijač. Grožnja je morda upravičena, toda gostinci se zdaj sprašujejo, kako naj ugotovijo, kdo je pijan in kdo ne. Eden izmed bolj inovativnih gostincev je že predlagal, da bi za sanki namestili balončke, kakršnih smo vajeni pri policistih. Gostinci bi se za idejo takoj ogreli, samo ne vedo še, kako bi ljudi pripravili do tega, da bi pihali. Morda bi se to dalo urediti s kakim odlokom. Ali z napisom na vratih: Obvezno pihanje. "S®* ŠEKA - Brežiško kmetijstvo je na psu. Kmetje ječijo pod raznimi bremeni in klonijo pod konkurenco poceni uvožene hrane. Ko so že skoraj obupali, so vendarle našli rešitev. Gre za kravo posebne vrste. Njena prednost je, da ne je, torej kmet ne potrebuje nobene krme, da ne onečedi hleva in da na koncu ne da nič mleka. Tudi to je v današnjih razmerah namreč pozitivna reč, kajti kmetje tako in tako nimajo kam z mlekom, če pa ga že oddajajo, ga nihče ne plača. Pričakovati je, da bo take vrste šek v brežiških hlevih vre več. Konzorcij največjih kmetov je že sklenil, da bo govedino pošiljal v parlamentarno kuhinjo. Velika vsebnost celuloze bo morda le pospešila polenjeni organizem države. r$m iffliit Nuklearka naloga štl za Krško Ureditveni načrt NEK - edini adut krške ot>čine - Scenarij za vzporedne naloge države in občine je v bistvu izsiljevanje - Bo zaleglo? KRŠKO - Posebna ekipa krškega izvršnega sveta (Herman Kunej, Franc Glinšek in Franc Jenič) je pripravila “scenarij za konfrontacijo z državo”. Dejstvo namreč je, da občina s številnimi apeli, zahtevami in opozorili ni dosegla nič. Ker je trenutno edino ona pristojna, da izda dovoljenje za širjenje začasnega skladišča NSRAO znotraj nuklearke, se je zatekla k izsiljevanju. Zgoraj omenjena komisija je opredelila štiri faze in v vsaki časovno določila naloge republike in občine. Če ena od njiju v posamezni fazi ne izpelje zadane naloge, postopek ne steče naprej. Pri tem pa skoraj ni dvoma, da občina ne bi opravila svojega dela, vprašanje pa je, ali bo imela na drugi strani aktivnega partnerja in če bodo zanj sprejemljivi postavljeni roki. V Krškem računajo, da bodo, saj brez začasnega skladišča NEK ne more obratovati. Kakšen je scenarij po vsebini? Republika naj bi do 1. septembra v okviru že sprejetega finančnega načrta zagotovila sredstva za nuklearko in s tem njeno varno obra- ŠTIRJE PEVSKI ZBORI ŽE 21 LET BREŽICE - Pevski zbori Kulturno umetniškega društva iz Brežic-so končali sezono z gostovanjem v Stražišču pri Kranju, kjer so na 21. srečanju zapeli skupaj sv tremi pevskimi zbori: iz Stražišča, Železne Kaple in Proseka-Kontovela. Sodelovanje se je začelo z običajnim gostovanjem m je preraslo v trajno prijateljstvo. tovanje, poravnala zaostale terjatve in zagotovila redno plačevanje obveznosti do Sklada stavbnih zemljišč občine Krško ter zagotovila, da NEK poravna dolgove do krškega gospodarstva. Če sc bodo te zahteve uresničevale, bo občina do 15. septembra dopolnila osnutek sprememb ureditvenega načrta za širitev začasnega skladišča NSRAO in ga pripravila za obravnavo na izvršnem svetu. Po izpeljani prvi fazi naj bi republika do 1. oktobra letos pripravila osnove za pravično rento na vplivnem območju NEK, osnove za ločitev enote začasnega skladišča NSRAO od NEK in določila odškodnino, ki pripada okolju, ki bi za čas do zgraditve trajnega odlagališča sprejelo odpadke. Izvršni svet bi istočasno obravnaval osnutek sprememb spornega dokumenta in ga v primeru izpolnjenih obveznosti države dal v javno obravnavo. Do 15. decembra letos naj bi država ustanovila sklad za dekomisijo NEK, izdelala revizijo pogodbe med Slovenijo in Hrvaško ter pripravila predlog pravične rente na vplivnem območju NEK. Občinske strokovne službe bi do 15. januarja 1994 pripravile dopolnitve osnutka doku- menta, ki ga bo obravnaval izvršni svet. Do začetka marca naj bi republika v dogovoru z lokalno skupnostjo določila pravično rento na vplivnem območju NEK in opredelila vlogo NEK v strategiji razvoja energetike v Sloveniji. Do istega datuma bo občinska skupščina sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za NEK, ki bo omogočil širitev začasnega skladišča NSRAO. B. DUŠIČ-GORNIK 40. ROJSTNI DAN - Združenje šoferjev in avtomehanikov Brežice je praznovalo 10. julija 40 let obstoja. Na dan šoferjev in avtomehanikov so razvili prapor ter podelili plakete “Vzorni voznik” in priznanja ZŠAM Brežice. Ob svojem prazniku so pripravili tudi parado uniformiranih članov, praporščakov, vozil in vseh udeležencev prireditve od avtobusne postaje skozi mesto do Integralovih garaž. Valvasoija le ne bodo pozabili Za to jesen pripravljajo vrsto prireditev ob 300. obletnici smrti Janeza Vaj-karda Valvasoija - Ustanovili naj bi Valvasoijevo štipendijo za nadaijene KRŠKO • V krški občini so oblikovali predlog programa prireditev, ki naj bi sc zvrstile ob bliži\ji 300. obletnici smrti Janeza Vgjkarda Valvasoija. Izvršni svet je tudi imenoval komisijo, ki bo takoj začela s pripravami na prireditve, končno pa my bi program potrdili še delegati skupščine, ki bodo zasedali 28. julija. Zaradi političnih zdrah v občini in kronične nesklepčnosti skupščine se je pri Valvasorjevih prireditvah zataknilo in zdaj ne bodo imele tako vseslovenskega predznaka, kot so načrtovali, saj je do 17. septembra, ko bo osrednja proslava, premalo časa. Ob obletnici Valvasorjeve smrti bodo krški cerkvi sv. Križa postavili arheološko razstavo "Ajdovska jama”, ki bo osvetlila razmere in življenje okoliških krajih pred 5.000 leti. Pozneje bo potovala v Ljubljano in nato menda še v tujino, nakar sc bo vrnila v Valvasorjevo hišo v TRI VELIKE NAGRADE -Mladi harmonikar iz Dobove Uroš Vučajnk je pred kratkim uspešno končal četrti razred osnovne šole in si ob tem v zadnjih štirih meseedt prislužil prve nagrade na. treh velikih tekmovanjih. Osvojil je prvo mesto v svoji kategoriji na državnem tekmovanju, si priigral kot absolutni zmagovalec pokal mesta Pulja in končno še osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v italijanskem mestecu Pro Loco Camalo. Osvojil je pokal, dve plaketi in denarno nagrado v višini 100.000 lir. Uroš si bo zdaj malo oddahnil, jeseni pa bo spet nadaljeval učenje harmonike na brežiški glasbeni šoli ter igranja pri prof. Slavku Magdiču na Srednji glasbeni šoli v Mariboru in še doma pri svojem učitelju Božidarju Bogolinu, s katerim vadita vsaj trikrat tedensko. (Foto: B. D.-G.) Krškem, kjer je predvidena stalna postavitev. V prazničnem času bo v krški Galeriji odprta tudi razstava “Slava vojvodine Kranjske 1991”, avtorski projekt akademskega slikaija Jožeta Marinča. V brestaniškem gradu bodo • Kot predlagajo v krškem sekretariatu za družbene dejavnosti, nijj bi poskrbeli tudi za promocijo občine. Izdali nqj bi publikacijo, v kateri bi zbrali tekste znanih avtorjev o Krškem, finančno omogočili izdajo vsaj petih razglednic mesta in navezali stike z drugimi “Valvasorjevimi mesti”. Krajevna skupnost Krško in Občinska turistična zveza n;y bi s posebnimi tekmovalnimi akcijami poskrbela za urejeno, čisto in lepo mesto. pripravili razstavo “Trapisti v Raj-henburgu”, v kulturnem domu razstavo del domačih avtorjev in v Valvasorjevi knjižnici še knjižno razstavo Valvasotjevih del. Galerija Božidarja Jakca se bo vključila v prireditve z organizacijo orgelskega koncerta v grajski cerkvi. Občina Krško naj bi ob tej priložnosti ustanovila “Valvasorjevo štipendijo” za izjemno nadaijene otroke na enem izmed umetnostnih področij. Zveza kulturnih organizacij Krško bo v septembru organizirala vrsto različnih prireditev, na katerih bodo nastopili pihalni orkestri, big bend, pevski zbori, okteti, Društvo za plesno dejavnost, folklorna skupina, recitatorske skupine in gledališke skupine. Glasbena šola Krško pripravlja koncert simfoničnega orkestra, Žvcza prijateljev mladine pa različne aktivnosti za mlade: raziskovalne tabore, kvize, natečaje. B. D.-G. Hočevaijev trg pod spomeniškim varstvom? Zgodovinsko najbogatejši del mesta bi zaščitili KRŠKO - Krški poslanci bodo na prvi sklepčni seji razpravljali med drugim tudi o tem, da bi razglasili kompleks Valvasorjeve hiše, cerkve sv. Janeza Evangelista in kapele sv. Duha za kulturni in zgodovinski spomenik. V tem delu so namreč najstarejše ohranjene stavbe v mestu, na katerih so našli elemente poznega 16. oz. zgodnjega 17. stoletja. Med njimi je meščanska Valvasorjeva hiša iz začetka 17. stol. z značilno tlorisno razporeditvijo, bogato oblikovano fasado ter arkadnim dvoriščem. V kompleks sodita še Jarnovičeva in Kaplanova meščanska hiša s poznogotskimi elementi, župnijska cerkev sv. Janeza Evangelista, kamnito stebrasto znamenje iz leta 1635 ob cerkvi, baročna kapela sv. Duha s turjaškim grbom in letnico 1777 na portalu, Valvasorjev spomenik, delo kiparja Vladimirja Štovička iz leta 1966, spomenik kulturnemu mecenu Martinu Hočevarju iz leta 1895, lipa in drevored na Valvasorjevem nabrežju ter rondo na Hočevarjevem trgu z lipo, vodnjakom in spomenikom. Če bodo poslanci odlok sprejeli, se bodo morali lastniki tega prostora ravnati po strogih določilih, ki služijo ohranjanju zgodovinske dediščine. Morali bodo ohranjati, varovati in redno vzdrževati naravne in zgodovinske spomenike na tem območju. To bo veljalo tudi za občino, ki bo slej ko prej morala poskrbeti za obnovo zdaj že precej propadlih stavb. B. D.-G. Toča spet neizprosno pobira davek Tokrat klestila v vaseh na robu Gorjancev BREŽICE, KRŠKO - Zaenkrat še ni znano, kdo in na kakšen način bo ublažil škodo, ki jo je v ponedeljek, 12. julija, podvečer v vaseh na robu Gorjancev povzročila toča. Občinska sekretariata za kmetijstvo v obeh občinah sta za zdaj samo ocenila škodo, o pomoči prizadetim kmetom pa bosta odločala izvršna sveta. V brežiški občini je toča oplazila krajevno skupnost Sentlcnart, del Krške vasi, medtem ko je zelo močno prizadela krajevni skupnosti Skopice in Cerklje ob Krki. Najbolj so poškodovane vrtnine, saj ocenjujejo, da je uničeno 70 odstotkov pridelka. Tudi na nekaterih drugih pridelkih je škoda 60 odstotna. Stolčena je koruza, posebej pa velja poudariti, daje močno prizadet tudi pridelek pšenice in jarega ječmena. V teh krajih so zaradi velike suše zelo pozno orali in zato tudi žito sejali pozno, tako da ob toči še ni bilo požeto. V legah nad Cerkljami je toča močno poškodovala tudi vinograde. Prijave o škodi v brežiški občini zbirajo še do 30. julija. V Krškem ocenjujejo, da je toča prizadela okrog 600 ha povšin v okolici Podbočja. Največjo škodo so utrpeli ljudje s Planinc, Gradca, Brezjega in Brezovice. Posebna občinska komisija je ocenila, da je škoda na pšenici in ječmenu 80-odstotna, na koruzi 60- do 100-, na krompirju 60- do 70- in na travinju od 30- do 40-odstotna, medtem ko je letošnji pridelek vrtnin in grozdja v omenjenih vaseh popolnoma uničen. Komisija bo pripravila poročilo za prvo sejo izvršnega sveta, kjer naj bi sc odločili, ali bodo za ublažitev posledic te toče namenili kaj pomoči iz sredstev za elementarne nesreče. V vsakem primeru so najbolj prizadeti krajani upravičeni vsaj do oprostitve davkov. Prijave o škodi bodo zbirali na krajevni skupnosti. B. D.-G. TRLI E NOVI LOKALI KOSTANJEVICA - V soboto, 24. julija, ob 10. uri bodo v bivši gostilni Jcvnik poleg Restavracije pod Gorjanci odprli tri nove lokale. Zlatar in graver Joško Kranjc iz Novega mesta bo imel poleg zlatarstva in gra-verstva tudi prodajalno ur, Andrej Avsenik fotokopirnico in papirno galanterijo, Branka Cvek pa Grecn Vasi bodo zaživele s turisti Življenje ob turističnem središču zahteva drugačno delo turističnih društev -Prvi zametki nove ponudbe - Obujanje običajev privlači turiste BREŽICE - Terme Čatež že drugo leto potrjujejo, da se razvijajo v drugo obalo. Vse bolj se tega zavedajo tudi trgovci, podjetniki, gostinci in kulturniki v brežiški občini. Turistom namreč ni dovolj samo območje Term Čatež, njihovi hoteli, kamp, hišice, termalna riviera in drugo, ampak želijo tam, kjer letnjejo, videti in doživeti še kaj več. Že nekaj let visi v zraku misel, da bo treba tudi v delu Občinske turistične zveze in krajevnih zveze turističnih društev veliko spremeniti. Vasi v bližini toplic imajo veliko možnosti, da turistom popestrijo dopustniške dneve. Prvi zametki so 'i V. KDO BO DLJE ZALUČAL KAMEN? - V Krški vasi so se pomerile ekipe Gorice, Kapel, Bizeljskega, Velikih Malenc, Čateža in domačinov. To ni bilo navadno tekmovanje, saj so sekali drva, plezali po žrdi, molzli kravo, metali kamen, se vozili v samokolnici ter razstavljali in sestavljali kmečki lojtrski voz. Kmečke igre bi bile ob širši zasnovi lahko zanimive tudi za marsikaterega gosta Term Čatež (Foto: B. D.-G.) po nekajletnem zatišju na področju prireditev spet tu. Morda na začetku res nekoliko amaterski in brez nujno potrebne reklame, vendar zanesljivo kažejo, da se domačinom in obiskovalcem brežiške občine obetajo zanimiva poletja. Preteklo soboto so tako v Krški vasi proslavili 70-lctnico domačega gasilskega društva in pripravili zadnje čase zelo priljubljene kmečke igre. Kot napoveduje Vili Pavlič, tajnik Občinske turistične zveze, načrtujejo več podobnih vaških iger tudi v drugih krajih občini. Velike načrte imajo predvsem v krajevni skupnosti Čatež, kjer so že za letos v dnevih okrog krajevnega praznika (18. do 25. julija) pripravili vrsto prireditev. To nedeljo bodo vaške igre v vasi Čerina, v začetku avgusta pa pri Mostecu Ohcet na Savi. Minulo nedeljo so pripravili Čateško noč, s katero želijo spet obuditi nekdaj znano prireditev čateških Term. Pripravili so tekmo čolnarjev na starih savskih čolnih, dolgih 6 do 7 metrov, ki se upravljajo s palico in jih nekateri domačini še imajo. Tekmovalci so morali prečkati strugo Save, veslati malo proti toku in se nato spet vrniti čez strugo. Prireditveni prostor je bil pri novem mostu čez Savo, pri gostilni Budič, kjer je bilo nekdaj rimsko pristanišče. “Obisk je bil zelo dober, saj je bilo na prireditvenem prostoru stalno okrog tisoč obiskovalcev, medtem ko si je v celem popoldnevu prireditev gotovo ogledalo kakih dva tisoč ljudi,” je povedal Vlado Križman, predsednik Turističnega društva Čatež. Pozno popoldne so pripravili skoke s savskega mostu (14 metrov višine) in zvečer še prihod splava in okrašenih čolnov z baklami. “Na Čatežu bi spet radi obudili nekatere običaje in spomnili na nekdanje življenje na Savi, hkrati pa sc vključili v turistično ponudbo," meni predsednik Občinske turistične zveze Brežice Vlado Dcržič. Splavi, savski čolni, flosarji in flosarski golaž so le začetek. Prireditelji so namreč prepričani, da bo Čateška noč spet .prihodnje leto. B. D.-G. SREČANJE NOVINARJEV KRŠKO - Uredništvo Našega glasa, medobčinskega časopisa s sedežem v Krškem, je pripravilo 13. julija srečanje novinarjev iz Posavja in Dolenjske. Navzoči so sestavljali listo najbolj negativnih in najbolj pozitivnih osebnosti iz občin Brežice, Krško in Sevnica. Gostoljubje je zbranim časnikarjem ponudilo krško gasilsko društvo, ki je dalo na voljo pred leti obnovljeni dom. kultura in izobra- ževanje PRIDI NA GRAD METLIKA - V soboto, 24. julija, ob 20.30 bo vvMetliki nastopala jazz pevka Mija Žnidarič z ansamblom. Nastop sodi v sklop metliških poletnih prireditev z naslovom “Pridi zvečer na grad”. Prireditve so na dvorišču metliškega gradu, v primeru slabega vremena pa v Kulturnem domp. SLAVNIH 35 LET - V tej stavbi, nekdaj osnovni šoli in ljudski knjižnici, je dobil prostor Lamutov likovni salon, ki je ponesel glas o kostanjeviškem kulturnem dogajanju širom po Sloveniji. (Foto: T. Jakše) 35 let Lamutovega likovnega salona Salon, ki je iz Kostanjevice napravil dolenjski kulturni center - Več kot 150 razstav - Razstavljala in nastopala najimenitnejša slovenska kulturna imena KOSTANJEVICA NA KRKI - V zadnjih desetletjih smo Kostanjevico, ta biser Dolenjske na otočku sredi zelene Krke, nekako samoumevno sprejemali za kulturni center Dolenjske. Vendar pa na začetku le ni bilo vse tako samoumevno, ampak je bilo za pridobitev tega slovesa potrebno vložiti veliko naporov. Zasluga za to gre nedvomno nekdanjemu ravnatelju kostanjeviške osnovne šole in sedanjemu ravnatelju Galerije Božidarja Jakca Ladu Smrekarju, ki je temu slovesu postavil prve temelje in ga gojil vse do današnjih dni. Vse sc je pričelo v prostorih nekdanje stare osnovne šole in ljudske knjižnice. Zdaj mineva že 35 let, odkar je tu pričelo redno delovati kostanjeviško likovno razstavišče, sprva imenovano “Salon”, od leta 1962, po smrti slikar- Ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona je bila v cerkvi sv. Miklavža pri kostanjeviškem gradu odprta še ena razstava. To je razstava z naslovom “Zemlje na juti” ljubljanskega slikarja Toneta Lapajneta, posvečena tudi umetnikovi šestdesetletnici. Lapajne je slikar Barja. To izražajo tudi njegova razstavljena dela, nastala v zadnjih dveh letih. Kot slikarski material uporablja barjansko zemljo, ki jo s posebno tehniko nanaša na napeto juto, ob tem pa ustvarja presenetljive barvne in reliefne učinke, ki so naravnost neverjetni, zlasti za tistega, ki je bil do sednj prepričan, da je barva zemlje pusta in enolična. ja Vladimirja Lamuta, pa “Lamutov likovni salon”. Čeprav je bil salon uradno odprt po preureditvi leta 1958, pa so bile razstave v njem že tri leta prej: prva je bila knjižna razstava o Janezu Trdini. Že leta 1956 je Lado Smrekar namreč ustanovil tudi Dolenjski kulturni festival, intermedialno kulturno prireditev, v kateri so si sledile gledališča, koncerti, recitali, večeri poezije in druge prireditve, največkrat kombinirane z likovno razstavo v salonu. Dolenjski kpl-tumi festival je trajal petindvajset let. “Salon je bil odprt v organizaciji društva Lojze Košak na močno osebno pobudo Lada Smrekaija, ki je iz njega kmalu napravil vrhunsko profesionalno ustanovo, kjer so sc zbirali umetniki iz cele Slovenije, zato ni bil nikoli samo regionalnega pomena. To je bilo zlasti za petdeseta leta, obdobje najhujšega centralizma pri nas, pravzaprav čudež. Njegov nacionalni pomen so še poudarile nekatere velike retrospektivne razstave, ki bi morale pravzaprav biti v Ljubljani, tako Franceta Kralja, Toneta Kralja, Božidarja Jakca, Borisa Kobeta, Franceta Miheliča, Mihe Malcša in tudi mlajših, na primer Jesiha, Jeraja, Zaplatila in nekaterih drugih,” MLADI NIZOZEMSKI GLASBENIKI NAVDUŠILI - Nizozemski mladinski simfonični orkester, ki šteje 94 članov, sicer študentov nizozemske glasbene akademije, je v prvi polovici julija vadil v Črnomlju. Preden so odšli na turnejo po Evropi, so se minuli teden mladi glasbeniki predstavili občinstvu v Beli krajini in Brežicah. V Metliki je zaradi pomanjkanja prostora nastopil le 35-članski komorni orkester “Holberg" pod taktirko Arjana Tiena (na fotografiji), ki je hkrati tudi oodprl metliško kulturno poletje pod naslovom “Pridi zvečer na grad". V Črnomlju se je predstavil celotni orkester pod vodstvom francoskega dirigenta Roberta Benzija, v Brežicah pa so Nizozemci izvedli oba programa, s katerima so že nastopili v Beli krajini. Na vseh nastopih so s svojim izrednim glasbenim izvajanjem navdušili občinstvo. (Foto: M.B.-J.) Spet Kostanjeviška noč V soboto v Kostanjevici zbor slovenski pustnih skupin KOSTANJEVICA - “Šclmarji.” kulturnega društva Lojze Košak iz Kostanjevice nameravajo v soboto, 24. julija, pošteno razburkati Kostanjevico. Prirejajo “Kostanjeviško noč” z 2. srečanjem pustnih skupin Slovenije. Program sc bo pričel ob 11. uri dopoldne v gostilni Žolnir s sprejemom sodelujočih pustnih skupin, nadaljeval pa sc bo s programsko predstavitvijo in načrti posameznih skupin, strokovnim predavanjem ter ustanovitvijo skupščine pustnih skupin Slovenijc.Popoldne ob 15. uri se bo začel zabavni del srečanja s športnimi igrami na kopališču Otok. Ob 19. uri bo povorka pustnih skupin po ulicah Kostanjevice, ob pripoveduje kustodinja Jakčeve galerije, umetnostna zgodovinarka Ida Tomše. Salon je v teh letih pritegnil iz Ljubljane in iz drugih slovenskih kulturnih središč skoraj vse, kar v likovni, glasbeni, gledališki in še kateri kulturni zvrsti pomeni. Priložnosti za to je bilo dovolj, saj je Ida Tomše, ki se je ob obletnici lotila evidentiranja dosedanjega dela salona, naštela že preko 150 razstav, vedno pospremljenih z bogatim kulturnim programom. Pri tem poudaija, da ne smemo gledati samo na to, kdo je prišel od drugod, ampak sc je. treba zavedati, da je salon z leti pritegnil k otvoritvam in k ogledu čedalje več domačinov in si tako vzgojil tudi zvesto domačo publiko. T. JAKŠE Nov Način Trgowanja Ne jezite se! To ni tiskarski škrat, ampak smo naslov namerno napisali tako, kot ste ga prebrali. Zgledovali smo se po katalogu mariborskega -podjetja Kastner & Ohler, ki na naslovni strani z velikimi črkami oznanja Nov Način Nakupa, znotraj pa ima še celo vrsto podobnih napak. Očitno je, da je bil katalog natisnjen v tujini, kjer je tudi matična družba omenjenega podjetja, a to ne more biti opravičilo. Jasno je tudi, da se je odpošiljatelj kataloga, ki reklamira poštno prodajo svojega blaga, zavedal grobih jezikovnih napak v njem, sicer se ne bi strankam za pravopisne napake že vnaprej opravičeval z na katalogu nalepljenim listkom. A to ne more biti opravičilo. Ob vsej poplavi imen novih podjetij in firm, največkrat v angleščini naj bi zdaj dobili še reklame in prodajne kataloge v spakedrani slovenščini. To je pa že preveč! Tisti, ki je že vložil toliko denarja, da z reklamami prodira na naš trg se bo pač moral toliko potruditi, da bo plačal še lektorja, ki bo poskrbel za lep in pravilen jezik v publikacijah. Strošek pač ne bo velik, saj je znano, da so kulturne storitve v tej naši ljubi domovini med finančno najnižje cenjenimi. Hujše pa je, če sploh ne gre za materialni strošek, temveč le za nemaren in morda celo namerno podcenjevalen odnos do jezika. Na podcenjevalnost kaže že to, da se nekdo upa poslati v javnost izdelek s takimi napakami in misli, da bo vse poravnal že z drobcenim vnaprejšnjim opravičilom, ko bi katalog pravzaprav moral uničiti. Če bomo že sedaj pustili tako blatiti naš jezik lahko kmalu pričakujemo še kaj hujšega. Na Svidenje Nad Zvvezdicami! T. JAKŠE Poljanska noč ima moč ..... , ....................... Na “Poljanski noči” prikazali svoje možnosti RADENCI - Vroči poletni dnevi privabijo k sveži Kolpi v slikovito Poljansko dolino kar lepo število obiskovalcev, pa naj si bodo to taborniki, ribiči ali pa čisto navadni dopustniki, ki iščejo miren kotiček za sprostitev in oddih. Žal vsem tem dolina poleg lepot in dokaj čiste narave, če izvzamemo že dokaj poznanega Madroniča v Prelesju, ne nudi kaj dosti. To žalostno resnico se trudi spremeniti Turistično društvo Poljanska dolina, ki jo že nekaj let vodi mladi Martin Lindič iz Srednjih Radencev. Nekaj uspehov je pri tem že imelo, saj je vsaj za silo uredilo dostope do Kolpe in postavilo nekaj kemičnih stranišč, ki jih kopalci in taborniki tukaj še posebej pogrešajo, pri opuščenem mlinu v Radencih pa je Martin Lindič postavil tudi začasni bife z osvežilnimi pijačami. Vse to je seveda šele začetek, saj si društvo prizade- va dobiti prostor za kampiranje in spremljajoče objekte ob Kolpi, pri tem pa so težave, saj še ni ureditvenega načrta za dolino, pa tudi vsi lastniki parcel niso enako zagreti za projekt. V soboto zvečer je Turistično društvo Poljanska dolina organiziralo prireditev Poljanska noč. Po tem, da je bilo med številnimi udeleženci, ki jih je prireditev pritegnila, kar lepo število gostov od drugod, je moč soditi, da je Kolpa tudi tu, čeprav še ni urejena, kar močan magnet. Namen prireditve je po besedah Martina Lindiča predstavitev možnosti, ki jih nudi dolina, pa tudi posebnosti, ki jih še premore. Nekaj od teh je v verzih posredovala publiki domača pesnica Marija Volf, na svoj način je goste z utripom doline in Bele krajine nasploh seznanil Toni Gašpcrič, mnoge pa je k veselemu rajanju na Poljanski noči privabil ansambel Jožeta Skubica iz Grosupljega. [■■■m _ POLJANSKA NOČ - Med domačimi dejavnostmi, ki so jih Poljanci prikazali obiskovalcem, je bilo tudi pletenje ribiške mreže, imenovane sak. Ludvik Kobe (na sliki) je povedal, da takega lova v dolini ne poznajo več, le spomin nanj še živi. (Foto:. T. Jakše) SLAVNOSTNA GOSTA - Ob 35-letnici ima kostanjeviški Lamutov likovni salon v gosteh dve imenitni imeni iz slovenske likovne zakladnice - razstavo del slikarjev Ferda Vesela in Ivane Kobilce, ki je pritegnila že lepo število obiskovalcev. (Foto: T. Jakše) POAART “ZA MIR” NA POHORJU MARIBOR - Galerija Mak iz Maribora prireja IV. mednarodno slikarsko kolonijo POAART ’93 “ZA MIR”, ki bo potekala od 23. do 30. julija v Poštarskem domu na Pohorju. Slikarji iz Avstrije, Francije, Hrvaške, Italije, Kitajske, Luksemburga, Madžarske in Slovenije bodo en teden ustvarjali v čudovitih naravnih okoljih, ki jih nudi Pohorje. Za kolonijo je iz leta v leto več zanimanja. Ali znamo prisluhniti odmevu časa? “Poezije” Nikolaja Šivica trideset let po njegovi smrti - Novomeški gimnazijec, partizan, domobranec, emigrant in pesnik strt v kolesju življenja NOVO MESTO - Marsikdo, ki sc jc prejšnji četrtek napotil v atrij kapiteljske pro.štjjc, zadnje čase priljubljeno prizorišče novomeških kulturnih prireditev, jc gotovo ugibal, kdo pravzaprav jc ta Nikolaj Šilih, katerega knjiga “Poezije” nnj bi bila ta večer predstavljena javnosti. Radovednost jc bila kmalu potešena. Knjiga je pravzaprav knjižica, Nikolnj Šivic pa jc pred tremi dcsctlciji preminuli slovenski emigrant, zato ni čudno, da je nepoznan. Čeprav so stvari na ta način enostavno pojasnjene, pa se jih ne da tako enostavno odpraviti. “Pesem se prebije skozi čas, če je v njej pesnikovo srce,” pravi v razmišljanju pod naslovom “Stara mlada poezija Nika Šivica” pesnik Tone Pavček in s tem postavi jasno mejo tistemu, ki jc obsojeno na pozabo. Skromna knjižica “Poezije" Nikolaja Šivica pa je po tolikih letih le izšla. So njegove pesmi tudi tolikanj žive? Stvari bomo bolje razumeli, če bomo spoznali Šiviccvo življenjsko zgodbo. Rojen je bil v Martinji vasi pri Mokronogu, a so sc starši preselili v Novo mesto, kjer se je šolal na gimnaziji. Že takrat jc pisal pesmi. Oče mu jc kmalu umrl, tudi mati je bila bolehna, zato je moral zgodaj skrbeti za družino. Spomladi 1941 jc prekinil študij in sc zaposlil pri železnici. Leta 1942 je odšel k partizanom, kjer je videl nekaj krivičnih likvidacij, zato sc jc vrnil domov in sc priključil nasprotni strani. Po vojni je zbežal v Avstrijo, potem pa v Italijo, kjer jc v Bologni študiral slavistiko. Spet je pisal pesmi, a njegova duša jc bila od posledic vojne in izgnanstva razrvana, tako da je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico. Tam jc leta 1962 umrl. V Italiji je napisal sonetni venec in ciklus pesmi Velika noč v tujini. Pesmi so preko Argentine našle pot v domovino, kjer so s prizadevanjem pesnikove sestre Slave Tomljanovič našle pot v tisk. V zadnjem času smo doživeli pravi preporod tako imenovane zamolčane literature, ki jo je val demokratizacije vrgej na plan. Tudi pesmi Nikolaja Šivica sodijo v ta val. Kako visoko sežejo v tem valu, pa nam spet najbolj odkrito pove pesnik Pavček: “Glas, ki ga obujajo kakor od mrtvih objave teh pesmi, morda res ni velik ne mogočen. Jc eden izmed vsemogočnih človeških glasov, a je prepoznaven, človeški, slovenski, naš in pesnikov. Tudi če mu odvzamemo vse zunanje, aktualistično, bo v njem, kdor zna prisluhniti, slišal odmev časa.” T. JAKŠE 21. uri pa prihod splava m okrašenih čolnov na prireditveni prostor ter predstavitev in parada posameznih pustnih in okrašenih čolnov. Ob 22. uri bo podelitev nagrad najlepše okrašenim čolnom, opolnoči pa bo mesto razsvetlil ognjemet. Že prvo tako srečanje jc lani med društvi, ki se ukvarjajo z ohranjanjem tega dela bogate slovenske kulturne dediščine, na zelo lep odziv, saj so se ga poleg domačinov udeležili predstavniki pustnih skupin iz Cerknega, Markovcev, Ptuja in Mozirja. Prireditelji se zavedajo, da je za kvalitetno delo samo entuzi-azem premalo, zato so na srečanju zagotovili tudi prisotnost strokovnjakov. SREČANJE SLIKARJEV TREH GENERACIJ KOČEVJE - Sredi kočevskega pragozda so sc v Podstcnah na mednarodni likovni koloniji zbrali slikarji treh generacij. Srečanje z neokrnjeno naravo močno odmeva tudi v njihovih delih. Kolonijo jc pripravilo Gozdno gospodarstvo Kočevje v okviru prizadevanj za novo predstavitev Kočevske. .V slikarskem jeziku je svoja občutja izrazilo dvanajst slikarjev: Vida Slivnikar, France Peršin, Marjan Tršar, Polde Oblak, Janez Knez, Herman Gvardijančič, Borut Jesih, Jože Tisnikar, Zdenko Huzjan, Ante Katus, Giovanni Valvasso-ri in Huiquin Wang. Likovna kolonija se bo nadaljevala s kiparsko formo vivo in s skupno razstavo del, nastalih v tem okolju. G. OŽIVLJANJE PESNIKA - Poezijo Nikolaja Šivica je v atriju proštijskega doma na Kapitlju recitiral Tomaž Koncilija. Na kitaro je igrala pesnikova nečakinja Klara Tomljanovič, v programu pa sta sodelovali še recitatorka Greta Gačnik in napovedovalka Estera Dvornik, tudi pesnikovi nečakinji (Foto: T. Jakše) Koliko turizma zdrži dolina? Uskladitev z naravo STARI TRG - Ta teden sc jc skupina mladih zanesenjakov, med njimi naj bi jih bilo sedem iz tujine, že spopadla z naravovarstvenimi in razvojnimi vprašanji Poljanske doline. Sedež tabora je v Starem trgu, organizira pa ga privatno podjetje Ojkos iz Ljubljane, katerega lastnik je sedmerica oseb, med njimi predsednik družbe Roman Šimec, ki jc tudi vodja tabora. “Naša družba jc uresničila že več ekoloških projektov v ljubljanski okolici in na Celjskem, za katere so naročniki predvsem občinske službe. Ukvarjamo se s problemi ravnanja z odpadki, kartografiranjem divjih odlagališč in projekcijami z okoljem usklajenega razvoja. Tudi naloga tabora v poljanski dolini je predvsem napraviti posnetek dejanskega stanja in ugotoviti najbolj primerne in z okoljem usklajene smernice nadaljnjega razvoja, pri čemer bomo naše ugotovitve primerjali in vzporejali z že sprejetimi dognanji. Naš poglavitni cilj je najti primeren način za gospodarsko preživetje doline s poudarkom predvsem na turističnem razvoju, pri čemer bomo morali ugotoviti, kje jc tista zgornja meja obremenitve, ki bi ga neokrnjena narava lahko še prenesla," pravi vodja tabora Roman Šimec. Tabor je pričel z delom 19. julija in bo trajal do 31. julija, udeležili pa sc ga bodo srednješolci in študentje, ki so sc prijavili zanj na podlagi razpisa v mednajodnem katalogu taborov. Med bivanjem v Poljanski dolini bodo napravili tudi kartografijo možnih kolesarskih in pešpoti po dolini ter drugih vrst rekreacije in turistične ponudbe. T. J. Roman Šimec ODPELJAL AVTOMOBILSKO PRIKOLICO - V času od 8. do 9. julija je neznan storilec ukradel avtomobilsko prikolico T 600, ki jo je imel lastnik A. R. iz Novega mesta parkirano na zelenici pred stanovanjskim blokom. Neznanec je lastnika oškodoval za 20.000 tolarjev. OB KOLO - V času od 11. do 12. julija je neznan storilec ukradel kolo z motorjem, ki ga je imel lastnik V. P. z Mirne parkiranega pred stanovanjsko hišo na železniški postaji na Mimi. Lastniku je storilec povzročil za okoli 30.000 tolarjev škode. VLOMIL V AVTO, VZEL SVETILKO - V noči na 12. julij je neznan storilec vlomil v kombiniran avto znamke Traffic T 1200 D, ki ga jc imel lastnik Z. A. z Dolenjega Mokrega Polja parkiranega na dvorišču, in mu ukradel ročno svetilko. Z vlomom in tatvino je lastniku povzročil za okrog 30.000 tolarjev škode. UKRADEL KASETE IN JAKNO - 18. julija ponoči je neznan storilec na parkirnem prostoru železniške postaje v Gradcu vlomil v osebni avto ter ukradel kasete in jeans jakno. Lastnika J. D. je oškodoval za okrog 20.000 tolarjev. OB OKRASNE POKROVE -. V noči na 18. julij je neznan storilec na parkirnem prostora pred stanovanjskim blokom v Cankarjevi ulici v Črnomlju iz osebnega avta ukradel štiri okrasne pokrove ter s tem lastnico R. K. oškodoval za 4.000 tolarjev. ODŠEL Z VETROBRANSKIM STEKLOM - V noči na 17. julij je neznan storilec na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom v Semiču iz osebnega avtomobila Zastava 101 odmontiral vetrobransko steklo. Lastnika D. Z je prikrajšal za 25 tisočakov. ODNESEL NI NIČESAR - V času od 14. do 16. julija je neznan storilec vlomil v vikend v Jerneji vasi, vendar ni odnesel ničesar. Z vlomom je povzročil za 5.000 tolarjev škode. “Mlada mehanika” sta se znašla Vlomila sta v delavnico Goijancev in odnesla več materiala za popravilo avtomobilov - Tatovi ne počivajo NOVO MESTO - Minuli teden beležijo policijska poročila še posebej veliko tatvin, ki so zelo različne V času med 10. in 12. julijem je neznan storilec v avtokampu Breza v Metliki vlomil v stavbo ter odmontiral 2 vodovodni pipi, sifon lijaka in odnesel s sabo. Gostinstvo turizem Metlika - hotel Bela krajina jc oškodoval za okrog 20.000 tolarjev. Veliko večjo škodo pa je napravil nepridiprav, ki jc 11. julija na dvorišču pred stanovanjsko hišo v Orehovici iz osebnega avta ukradel športno torbo, v kateri jc imel lastnik S. F. tri teniške loparje, žogice za tenis, očala in športna oblačila. Lastnika je oškodoval za okrog 100.000 tolarjev. V času od 14. do 15. julija jc neznan storilec vlomil v osebni avto, ki ga je imel lastnik D. T. iz Leskovca parkiranega pred bungalovom na Otočcu, in ukradel žensko torbico, v kateri so bili dokumenti in denar. Storilec jc povzročil za 50.000 tolarjev škode. Tudi naslednja kraja sc je zgodila na istem kraju in prav tako nekje med 14. in 15. julijem. Neznanec je vlomil v osebni avto, ki ga je imel lastnik G. G. iz Novega mesta parkiranega pred bungalovom na Otočcu in mu ukradel poslovni kovček, v katerem je imel dokumente, devize ter nekaj drugih predmetov. Lastnika jc oškodoval za 175.000 tolarjev. V svoje poglavje pa sodi naslednja kraja dveh pctnajstlctnkov, ki sta utemeljeno osumljena, da sta januarja in junija letos vlomila v prostore podjetja Gorjanci v Vavti vasi ter ukradla avtolak, avtokit, prenosno svetilko, pozicijske luči, mast za ležaje, papirnate brisače, gobice za pomivanje itd. Omenjeno podjetje sta oškodovala za več kot 35.000 tolarjev. Fanta sta tudi osumljena, da sta sredi junija s športnega kolesa lastnika I. R. iz Straže odmontirala več delov in s tem lastnika oškodovala za 8.000 tolaijev. J. D. Prijeli vlomilca v zidanice 48-letni M. P. iz Hrvaške vlamljal v posavske in dolenjske zidanice in vikende - Poškodoval policista NOVO MESTO - Na območju Dolenjske in Zasavja se je v zadnjem času zgodilo več vlomov v vikende in zidanice. Storilec sicer ni odnesel ničesar, v glavnem sc je le najedel, nekaj popil in sc naspal. Prejšnji teden, točneje v četrtek, 15. julija, so policisti s pomočjo radijskega opisa in hitro akcijo osumljenca malo pred poldnevom prijeli v Gorenjih Kamcncah. Možakar je policistom poskušal uteči, vendar jc kljub odporu končal za zapahi. Za kar nekaj vlomov naj bi bil kriv 48-letni M. P. iz Flrvaške. Prvič je bil opažen 13. julija v Velikih Brusnicah, ko je vlomil v vikend in na štedilniku kuhal kosilo. Med kuhanjem gaje presenetil lastnik I. S. iz Novega mesta in ga jc prepodil. Tudi naslednjega vloma v vikend lastnice B. M. iz Novega mesta na Trški gori jc osumljen isti storilec. V času od 14. do 15. julija je vlomil v vikend, v njem prespal, odnesel pa ni ničesar. Lastnici jc povzročil za 1000 tolaijev škode. Ko so imeli policisti prvi opis domnevnega storilca: da je to moški, ki govori hrvaško, star približ- no 40 let, vitke postave, oblečen v svetlo jopo, temne hlače, s sabo pa ima potovalko, so to objavili po radiu in kmalu so dobili obvestilo nekega krajana, da sc takšen moški nahaja v Gorenjih Kamen-cah. Ko sta policista prišla do njega in ga hotela legitimirati, je pobegnil, vendar sta ga ujela. Pri tem sc jč branil in grozil z lovskim nožem, ki ga jc imel pripetega okoli pasu, ter s svojim otepanjem poškodoval enega od policistov. Storilec, ki ga bremeni več vlomov v zidanice in vikende, jc 48-letni M. P., hrvaški državljan, ki pa jc zaradi takšnih dejanj Slovenijo pred nekaj mesecev že moral zapustiti, zaradi tega pa jc bil že tudi v zaporu. Takrat je vlamljal na območju Trbovelj. V začetku julija jc moral ponovno ilegalno prestopiti slovensko mejo. Najprej naj bi vlamljal v vikende in zidanice v Zasavju, pred dnevi pa jc prišel na Dolenjsko. Kot jc po prijemu povedal, je bil namenjen v Francijo. Pustolovstva željni popotnik se bo moral zagovarjati ne le zaradi vlomov, ampak tudi zaradi napada na policista. J. D. SPREJEM NOVIH KADETOV - Načelnik novomeške uprave za notranje zadeve Borut Likar je v ponedeljek v prostorih UNZ v Novem mestu sprejel 29 kadetov, ki so zaključili šolanje na Srednji policijski šoli in prišli na Dolenjsko in v Belo krajino v svojo prvo službo. Seznanil jih je z njiho\’o organiziranostjo, s posebnostmi terena, ki ga pokrivajo, z državno mejo s Hrvaško, opozoril pa jih je tudi na slabe plati policijskega dela. Predvsem pa je poudaril, da, če bodo delali vestno, humano in po predpisih, pri svojem delu ne bodo imeli posebnih težav. (Foto: J. Domiž) ČELNO STA TRČILA - 12. julija nekaj po trinajsti uri se je 57-letni Maks Badovinac iz Novega mesta peljal z osebnim avtom od Ragovskc ulice proti Ulici Majde Šilc v Novem mestu. Ko je pripeljal po klancu navzdol, je zapeljal na levo stran, v tem trenutku pa je iz nasprotne smeri z osebnim avtom pripeljal 29-letni Franci Gorenc iz Novega mesta, ki sc jc umikal, vendar je vseeno prišlo do čelnega trčenja. V nezgodi se jc huje poškodoval Gorenc, lažje pa Badovinčcv sopotnik 26-lctni Milan Pevec. Oba se zdravita v novomeški bolnišnici. Na vozilih je za okrog 200.000 tolarjev škode. ZGUBIL OBLAST NAD KRMILOM - 17. julija nekaj po 19. uri jc 14-letni Uroš Dejak iz Prigorice vozil kolo z motorjem po lokalni cesti od Meniške vasi proti središču Dolenjskih Toplic. Na Pionirski cesti je zaradi obračanja zgubil oblast nad krmilom ter z motorjem zadel v škarpo, padel po cesti in obležal nezavesten. Na glavi ni imel čelade. Zaradi hudih telesnih poškodb se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za okrog 7.000 tolarjev. ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI NA BANKINO -17. julija ob 13.30 se je 28-lctna Milena Vidmar -Ilar iz Stranske vasi peljala z golfom od Novega mesta proti Stranski vasi. Ko je z neprimerno hitrostjo peljala po klancu navzdol, je zapeljala v levem ovinku na bankino, zato jo jc začelo zanašati. V tem trenutku je iz nasprotne strani pripeljal voznik osebnega avta Zastava 101,59-letni Stjcpan Spudič iz Ozlja, ki je zaviral in se umikal, vendar je med vozili vseeno prišlo do trčenja. V nesreči se je hudo poškodovala Milenina sopotnica 6-let-na Anja Ilar in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode jc za okrog 120.000 tolarjev. ZBIL KOLESARKO - 19.julija ob 5.45 uri se je 21-letni Janez Žnidaršič iz Grobelj peljal od Grobelj proti Šentjerneju. Ko jc pripeljal v Šentjernej, je dohitel kolesarko, 47-lctno Marijo Kirn iz Gor. Prekope, in jo začel prehitevati. Med prehitevanjem mu je z leve strani na cesto pritekla mačka. Voznik je zavil v desno, pri tem pa zbil kolesarko, ki se je pri padcu huje poškodovala. PO DOLENJSKI DEŽELI • Časi so taki, da si marsikdo težko privošči kakšno stvar, ki jo sicer potrebuje. Vendar s krajo si tudi ne gre pomagati, slej ko prej človek potegne kratek konec. Kakšne razloge za dolge prste je imela A. R. z Grma, ne vemo, vendar so jo pri njenem delu prijeli. Prejšnji teden je v trgovini Dolenjka Tekstil na Glavnem trgu ukradla nekaj spodnjega perila, iz Dolenjkine samopostrežne trgovine, tudi na Glavnem trgu, pa nekaj prehrambenih izdelkov. Pro-dajalka je tatvino opazila in ženska je morala ukradene predmete vrniti. • Na kopališču na Primostku je prejšnji teden pred vhodom v gostinski lokal izginil igralni avtomat Pikado. Tisti, ki je okrog 180.000 tolarjev vreden igralni avtomat ukradel, ga je po vsej verjetnosti odnesel s sabo zato, da se na samem izuri v metanju pikada ali pa zato, da ga bo postavil v svoj gostinski lokal oz., da ga bo prodal. Verjetno pa je prevladoval dobičkonosen namen. • Tudi naslednja dva fanta sta se spravila nad lastnino gostinskega lokala, odnesla pa nista igralnega aparata, ampak sta v Črnomlju s terase bifeja Picolo s stolov vzela 10 prevlek. Lastnika sta prikrajšala za 20.000 tolarjev, vendar so ju policisti kmalu odkrili. Za tatvino bosta odgovarjala M. G. iz Kanižarice in V. Z. iz Kočevja. S SEKIRO NAD FIČKA MIRNA PEČ - 20-Ietni T. Š. iz Vrhovega pri Mirni Peči je utemeljeno osumljen, da je 13. julija okoli 2 JO, potem ko se je sprl z J. B. iz Petan, s sekiro udaril po prednjem steklu in pokrovu motorja zastave 750. Z nogo pa je brcal po prednjih vratih in razbil levo stransko ogledalo. Lastniku je povzročil za 35.000 tolarjev škode. DIREKTOR PONAREJAL LISTINE KRŠKO - V minulem tednu je kriminalistična služba krške UNZ ovadila Temeljnemu javnemu tožilcu v Novem mestu 56-letnega Š. V., državljana Flrvaške, direktorja Invest projekta, d.o.o, iz Brežic zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. ŠT V. naj bi na sežanski občini predložil ponarejeno odločbo o izpolnjevanju pogojev iz varstva pri delu svojega podjetja. v Odločbi je uporabil neveljaven žig občine Brežice in ponarejen podpis pristojnega delavca. POBEGNIL S KRAJA NEZGODE GOLEK - 18. julija ob 15.45 se je 36-letni voznik transporterja Ivan Prešeren peljal iz smeri Velikega Trna proti Krškemu. V kraju Golck jc iz nasprotne smeri pripeljal voznik s stoenko, ki je zaradi vožnje po sredini ceste zadel v transporter, vendar se pri tem ni ustavil in je vožnjo nadaljeval v smeri Velikega Trna. Policisti so na podlagi sledov in zbranih podatkov kmalu po nesreči odkrili pobeglega voznika; s kraja nezgode je pobegnil 27-letni Martin L.iz Trške Gore. ZARADI NEPAZLJIVOSTI SE JE OPEKEL SEVNICA - 18. julija nekaj po peti uri zjutraj je v Kopitarni Sevnica prišlo do delovne nezgode. 54-letni strojnik Pavel L. je pred zaključkom službe pričel s čistiti peč, pri čemer ni izklopil naprave za avtomatsko dodajanje lesnega prahu. V trenutku čiščenja se jc peč vklopila, dodajanje lesnega prahu in žaganja pa je povzročilo vžig. Plameni so delavca poškodovali po nezaščitenih delih telesa. Zaradi opeklin so ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Konj seje splašil Voznik in en sopotnik sta se huje poškodovala ŽUŽEMBERK - 16. julija ob 14.35 je 45-letni Franc Pucelj iz Žužemberka vozil vprežni voz v centru Žužemberka. Ko je pripeljal v križišče, je zavil v desno na ulico Breg po klancu navzdol. V tem trenutku je za njim pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila, ki je peljal proti Dvoru. Konj sc je po vsej verjetnosti ustrašil vozila in začel dirjati. Pucelj jc poskušal konja ustaviti, vendar sc je vajet utrgala in konja ni mogel več usmerjati, zato jc z voza najprej skočil sopotnik Borut Mohorčič, nato pa še voznik, ki sc jc pri padcu hudo poškodoval. Sopotnik 15-lctni Vojko Hrovat iz Žužemberka je ostal na vozu, ker zaradi poškodb, ki jih je dobil pred kratkim pri delu, ni mogel skočiti z voza. Konj je dirjal naprej in voz jc v levem nepreglednem ovinku pri stanovanjskem bloku št54 zaneslo v desno, kjer sc je prevrnil, Hrovat pa jc padel z voza in sc hudo poškodoval. Konj se je ustavil šele po okrog 500 metrih. Hrovata in Puclja so odpeljali v novomeško bolnišnico. PODLEGEL POŠKODBAM BREGE - 18. juljja ob 2. uri zjutraj se je 44-letni Matija Potušek prijal z avtomobilom iz Ljubljane proti Čatežu. V bližini naselja Brege je zaradi utrujenosti in verjetno vožige pod vplivom alkohola zapeljal na bližajo njivo s koruzo. Pri tem se je prevračal in padel iz vozila. Zaradi hudih poškodb je potem v brežiški bolnišnici umri. Njegov sopotnik 27-letni Slavko Za-tražnik je pri prevračanju obstal v vozilu; za poškodbami se zdravi v brežiški bolničnici. Na balkon je priletel izstrelek K sreči ni zadel gospo ČRNOMELJ - Prav ste prebrali, to se ni zgodilo kje na Hrvaškem ali v Bosni, kjer je takšnih izstrelkov več kot preveč, ampak v Črnomlju, kjer kaj takega človek ne bi pričakoval. 17. julija je 35-letna Zvonka G. iz Čardaka v Črnomlju sedela na pragu balkonskih vrat v svojem stanovanju, ki ga ima v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka. V tem trenutku je na balkon priletel izstrelek, zadel cvetlični lonček, ga prebil in se ustavil v zidu poleg podboja balkonskih vrat oz. le 30 cm stran od kraja, kjer je sedela gospa. Policisti neznanca, ki je streljal, še iščejo. Dogodki v sliki in besedi PREDSEDNIK KUČAN MED VOJAKI - V petek, 16. julija, je predsednik Republike Milan Kučan obiskal pokrajinski štab in enote Teritorialne obrambe Slovenije v vojašnici v Novem mestu in vojašnici v Cerkljah ob Krki Predsednika je zanimala stopnja bojne pripravljenosti in izurjenosti vojakov, ki se jim izteka služenje vojaškega roka, in v kakšnih materialnih razmerah poteka urjenje. O propadajočemu letališču v Cerkljah je dejal, da se bo zavzel za čimprejšnji dogovor vseh zainteresiranih, ki naj bi opredelili nadaljnjo namembnost tega ogromnega kompleksa. (Foto: M. Vesel) 5. ETNOLOŠKI RAZISKOVALNI TABOR - Preteklo soboto pozno zvečer se je pred župniščem v Šentrupertu s priložnostno razstavo (na posnetku) in predvajanjem video posnetkov intervjujev s krajani končala že 5. etnološka delavnica Šentrupert 93’, kot so poimenovali tudi zbornik, ki bo nastal po obdelavi gradiva lanskega in letošnjega tabora študentov etnologije iz različnih slovenskih krajev. Vseh, z organizatorjem Markom Kapusom in mentorji (med temi je bila tudi umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič iz novomeškega zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine) je bilo 15. Kapus se je ob zaključku zahvalil omenjenemu zavodu, oddelku za etnologijo pri ljubljanski filozofski fakulteti, za gostoljubje pa šentruperškemu župnišču in posebej tamkajšnjemu župniku Janezu Vidicu ter seveda vsem ljudem, brez katerih ne bi bilo tabora. Dražumeričeva je povedala, da so bili ljudje do študentov tokrat še bolj odprti in prijazni kot lani kar jim je še olajšalo delo. (Foto: P. Perc) o S 'M ITALIJANSKI OTROCI V METLIKI - Na desetdnevnem letovanju v metliški občini je osem otrok iz pobratenih italijanskih Ronk, medtem ko se otroci iz avstrijske Wagne letos sicer dolgoletne in ustaljene počitniške izmenjave otrok med pobratenimi občinami niso udeležili. Otroci bodo skupaj s svojimi vrstniki gostitelji spoznali Belo krajino in Dolenjsko, se kopali v Kolpi, gostiteljica, občinska zveza prijateljev mladine, pa jim bo pripravila nekaj družabnih večerov. Ob prihodu v Metliko preteklo soboto sta jih sprejela tudi predsednik občinske skupščine Metlika Branko Matkovič in predsednica ZPM Vladka Škof. (Foto: M.B.-J.) KONJI V ČEŠČI VASI - Konjeniški klub Novo mesto je v konjeniškem centru v nekdanjih vojaških skladiščih pri Češči vasi nastanil 20 konj in začel s turistično in tekmovalno dejavnostjo. Mlade tekmovalce vadi trenerka iz Zagreba Silvana Kuščič, ki v Češči vasi vodi tudi šolo jahanja za začetnike. Člani kluba v svoje vrste vabijo tako tiste, ki bi se radi naučili jahati, kot tudi lastnike konj, ki iščejo domovanje za svoje živali V klubu imajo še velike načrte, najprej pa želijo urediti hipodrom za preskakovanje ovir, kjer bi lahko prirejali tudi večja tekmovanja. (Foto: I. Vidmar) Trebnje: odstopil odbor za šport Odstopa odbora za šport in sekretaija Športne zveze ogrožata razvoj športa v občini - Trebanjski izvršni svet odločal brez mnenja strokovnih organov ŠPORTNA OBVESTILA TENIS - Teniški klub Novo mesto bo v petek, 23. julija, ob otvoritvi novega igrišča in postavitvi reflektorjev za razsvetljavo pripravil družabni turnir dvojic. Na prireditev vabijo vse člane kluba in druge ljubitelje tenisa. TENIS - Športni center Vita v Trebnjem bo v petek, 30. julija, pripravil tradicionalni nočni teniški turnir dvojic, namenjen rekreativnim igralcem tenisa. Vsak par bo odigral najmanj dve tekmi. Prijave in informacije v športnem centru Vita na telefon 44-990. NOGOMET - Nogometni klub Straža bo v soboto, 24. julija, ob 19. uri na travnatem igrišču v Straži pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali na igrišču do začetka tekmovanja. NOGOMET - Nogometni klub Bistro Zajc bo v nedeljo 25. julija, ob 8. uri v Jumi vasi pripravil turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali uro pred začetkom tekmovanja. NOGOMET - Nogometni klub Stari grad bo v soboto, 31. julija, ob 19. uri na igrišču pri gasilskem domu v Otočcu ob Krki pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijave bodo zbirali uro pred začetkom tekmovanja. TREBNJE - Zaradi neurejenih odnosov med izvršnim svetom trebanjske občine in strokovnim organom Športne zveze Trebnje se je odbor za šport odločil za kolektivni odstop. Za tako odločitev člani odbora za šport navgjnjo več razlogov. Izvršni svet še vedno ni potrdil verodostojnosti odbora za šport kot strokovnega organa. Pri pomembnih projektih občine, ki so vezani za šport in so zanj vitalnega pomena, so odločali brez posvetovanja z odborom za šport. 3 ZMAGE NOVOMEŠČANOV MENGEŠ - Na regijskem prvenstvu v tenisu za igralec do 12. leta so uspešno nastopili tudi igralci teniškega kluba Novo mesto. Mladi tenisači so tekmovali razdeljeni v skupine po kakovosti in starosti. Pri dečkih -nastopilo jih je 52 - je v 2. skupini, ki je bila enakovredna 1., B. Turk zasedel 2. mesto, v 3. skupini je zmagal Markovič, v 7. Bende in v 9. skupini Pucelj. Pri deklicah - nastopilo jih je "" je bila v prvi skupini Zupančičeva n v 2. skupini Blaznikova 2. 20-3. in Po upokojitvi sekretarja Zveze kulturnih organizacij je po sklepu izvršnega sveta poleg nalog na področju športa sekretar športne zveze prevzel še delo na področju kulture, čeprav je temu nasprotovalo tako predsedstvo Športne zveze kot tudi Zveza kulturnih orga- • V odstopni izjavi člani odbora za šport opozarjajo, da strokovno delo na področju športa ni le razdeljevanje skromnih denarnih sredstev društvom in klubom, temveč predvsem skrb in odgovornost za športni razvoj celotne populacije od predšolskih otrok, šolske športne vzgoje, športne značke pa vse do tekmovalcev v klubih in društvih ter rekreacije odraslih. O vsem tem pa odločajo ljudje, ki se na šport ne spoznajo, zato se člani odbora za šport čutijo nepotrebne. Ob vseh naštetih vzrokih za oba odstopa pa gre poglavitni razlog zanju iskati v zakonsko neurejenem statusu Športne zveze in njene strokovne službe v odnosu do upravnih organov. nizacij, svoje nezadovoljstvo pa so izrazili tudi člani aktiva učiteljev športne vzgoje. Marko Kapus, sekretar in strokovni sodelavec Športne zveze meni, da so bili v maju in juniju z ravnanjem izvršnega sveta, ki hoče strpati šport v isti koš s kulturo in tako onemogočiti učinkovito delovanje Športne zveze, odpravljeni minimalni pogoji, ki lahko prinesejo pričakovane rezultate strokovne službe in zaradi katerih je še smiselno delovno mesto sekretarja in strokovnega sodelavca zveze, zato je 7. julija dal odpoved. Do 1. januarja 1990 so politiko na področju športa in kulture vodile samoupravne interesne skupnosti, kjer sta bila zaposlena tudi oba tajnika. Po njunem prestopu v upravne organe sta bila oba razporejena v sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, izvršni svet pa je prevzel odgovornost za politiko na področju športa in kulture. Na podlagi ugotovitve, da se delo tajnikov obeh zvez bistveno razlikuje od dela upravnih delavcev, so ju sred maja 1990 prerazporedili v Center za izobraževanje in kulturo. S tem je občinska uprava ostala brez strokovnjakov za šport in kulturo. Vrzel bi lahko zapolnila svetovalna organa v obliki strokovnih odborov. Medtem ko je predsedstvo Športne zveze ustanovilo odbor za šport, ki pa ga izvršni svet kljub podpori in soglasju ob ustanav-ljanu nikoli ni potrdil, kulturniki odbora še vedno nimajo. Odbor za šport je bil sestavljen tako, da so bila zastopana vsa strokovna in delovna jrodročja športne dejavnosti. Dve zdravnici, dva profesorja športne vzgoje, učiteljica in organizatorica rekreacije ter dva amaterska športna delavca bi lahko zagotavljali močno strokovno podporo izvršnemu svetu pri odločanju na področju športne dejavnost, zato je nerazumljivo, da izvršni svet njihovih predlogov ni upošteval oz. jih ni niti obveščal o projektih, kot je “Trebnje zdravo mesto” ali pa projekt o razvoju športa. Izvršni svet je leta 1991 brez zadržkov sprejel koncept organiziranosti športa v občini Trebnje. Marca letos je organiziranje in izvajanje nacionalnega programa v trebanjski občini zelo pohvalno ocenilo tudi ministrstvo za šolstvo in šport, pomisleke so imeli le na nekritično in pavšalno zmanjševanje sredstev, kar bi po njihovem mnenju lahko v zelo kratkem času uničilo doseženo stopnjo razvoja. 1. VIDMAR Mednarodna dirka Sevnica 93 Močna mednarodna udeležba - Tomije s prototipom osela SEVNICA - V organizacijo največje športne prireditve letos v Sevnici, mednarodne gorsko hitrostne dirke, je vključeno skoraj celo mesto. Prizadevni Sevničani so progo med Im-poljco in Studencem že pripravili za nastop 99 dirkačev iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Slovenije. Očistili so čestišče in gozd ob cesti ter s • Ljubitelji hitrih dirkalnih avtomobilov in drznih voznikov bodo lahko prišli na svoj račun že v soboto, ko bodo ob 9. uri dopoldne neuradni, ob 12., 14. in 16. uri pa še trjje uradni treningi. V nedeljo bodo dirkači ob 9. uri odpeljali vožnjo za ogrevanje, ob 11. uri in 30 minut bo uradna otvoritev dirke. Prvi štart za točke bo ob 1230, drugi ob 1430 in tretji ob 1630. tem zagotovili gledalcem varen ogled tekmovanja. Zaradi nastopa bolidov formule II, ford, opel lotus in super VW so morali postaviti dvojno zaščitno ogrado. Poleg vrste tujih tekmovalcev so prijavljeni tudi najboljši domači gorski vozniki - Šuster, Lulik, Komelj in Pirjavec. Rekorder sevniške proge Matjaž Tomlje iz Dolenjskih Toplic bo nastopil s prototifiom osela, ki mu ga bo za to priložnost posodil Italijan Aguzzoni. V soboto in nedeljo bo zaradi dirke cesta med Impoljco in Studencem zaprta. Gledalci iz dolenjske strani se do proge lahko pripeljejo prek Rake do parkirišča pri Studencu, vsem ostali pa proko Sevnice do Impoljce ali iz Krškega prek Arta do cilja ali do sredine proge. ZAHVALA BELOKRANJCEM IN OSTALIM! TREBNJE - Za odlično izpel- hvaljuicm članom organizacijskega odbora in naslednjim sodelujočim: Rafdng klubu Novolcs, Kmečkemu turizmu Madronič iz Prelesja, Klubu belokranjskih študentov iz Vinice, tabomjkom iz Damlja, ribiški družini iz Črnomlja, nogometnemu klubu Kolpa in pokroviteljem SKB - enoti Kočevje in Novo mesto, VGP Pionirju, Kolinski, Juliji iz Metlike, Diskoteki iz Metlike, Studiu D, Dolenjskemu listu, Akripo-lu Trebnje, Tomu Mirna, Trimu Trebnje^ Induplati Mokronog, Hrastu Sentlovrenc, Dani Mirna, Kovinoprodaji Trebnje, PGP Trebnje, Barlogu Trebnje, Termam Čatež, Gredi Mirna, Komunali Trebnje, Mercatorju Trebnje, Trelesu Trebnje, Novolesu Račje selo, MIP, Bifeju Tone Grahek, Gostinstvu in turizmu iz Metlike, Tiskarni Novo mesto in Sekretariatu za obrambo Trebnje. Z vašo pomočjo bom zmogel še večje podvige. Hvala! Plavalec MARTIN STREL iz Trebnjega Igor Kogoj že šestič zmagal Igor Kogoj edini izmed 52 tekmovalcev na 8. triatlonu Lisca ’93 pod 2 urama - Pohvale organizatoijem SEVNICA - Na 8. triatlonu Lisca ’93 je preteklo soboto v Sevnici spet zmagal 34-letni Novomeščan Igor Kogoj. Šesta zaporedna zmaga najboljšega slovenskega triatlonca v konkurenci 52 tekmovalcev je bila sicer • Mladi novomeški triatlonci so na mednarodnem triatlonu v Gos-scldorfu v Avstriji med 165 športniki iz Avstrije, Nemčije, Italije, Češke, Švice in Slovenije dosegli lep uspeh. Na 500 m plavanja, 31 lan kole-saijcnja in 7 km teka je Dejan Celič zmagal; Jaka Švent je bil trenji, Pešič 6, S. Dcbjjkovič 9., Jakša 10. Fajdiga 13. in Horvat 14. pričakovana, nekoliko presenetljivo je le to, da je bil Kogoj tokrat najhitrejši v vseh treh disciplinah. Najhitreje je preplaval 1000 metrov v sevniškem olimpijskem bazenu (tokrat so organizatorji na željo tekmovalcev ponovno skrajšali progo plavanja za 500 m!), prekolesaril 42 km in pretekel 10 km po asfaltni cesti po dolini Sevnične. Vroče sonce ni toliko motilo Kogoja, ki se je na havajskih preizkušnjah Ironmanov že nekoliko privadil na mnogo težje podnebne in tekmovalne razmere. Igor je [»stavil čas 1:52:17, medtem ko so njegovi Martin za las ob olimpijsko medaljo šport iz Kočevja JL O ■ Košarkani Snežnika iz Kočevske Rek 4. mesto Derganca na olimpyskih dnevih mladih lahko postavimo ob bok zmagi Papeža na balkanskem prvenstvu in 3. mestu Finka na mladinskem svetovnem prvenstvu. NOVO MESTO - Mladi novomeški kolesar Martin Derganc jc na olimpijskih dnevih mladih na Nizozemskem zasedel nehvaležno četrto mesto, a s tem dokazal, da med mladinci sodi v sam svetovni kolesarski vrh. V Valkenswaardu se je med 3. in 9. julijem v desetih športnih panogah pomerilo več kot 3.500 mladih športnikov iz 42 evropskih držav. Nizozemci so dneve mladih organizirali po vzoru olimpijskih iger. V atletiki, kolesarjenju, gimnastiki, plavanju, nogometu, košarki, odbojki, tenisu, judu in hokeju na travi so tekmovali vsi najboljši športniki s stare celine, zato v nekaterih š[>ortnih panogah resno razmišljajo, da bi zmagovalce olimpijskih dnevov mladih v prihodnje proglašali tudi za evropske prvake. Pravico nastopa na igrah so imeli šfiortniki, rojeni leta 1976, in mlajši. Novomeški šjx>rt sta v slovenski reprezentanci zastopala kolesar Martin Derganc in atletinja Dalja Tratar. Od njiju nihče ni pričakoval medalj, glede na njuno izjemno nadarjenost in dobro formo pred igrami pa sta imela lepo priložnost za dobro uvrstitev. Mlada novomeška atletinja Darja Tratar, ki je v kvalifikacijah v teku na 100 m z ovirami nastopila v najmočnejši skupini, je kljub odličnemu rezultatu in osebnemu rekordu 14,42 sekunde Martin Derganc spada med najboljSe mlade kolesarje na svetu. Kolesarjenje trenira tretje leto. Kljub vsakodnevnim treningom in 20.000prevoženim kilometrom na leto je uspešen tudi v šoli. izpadla z nadaljnjega tekmovanja. Zmagovalka je v finalu tekla le dobri 2 desetinki sekunde hitreje, Darjin čas pa bi v polfinalu zadostoval za 10. mesto, ob ugodnem razpletu pa bi se s tem izidom lahko uvrstila celo v finale. Martin Derganc je imel veliko več sreče. Na cestni dirki je nastopilo 150 kolesarjev iz 30 držav. Že takoj po štartu 72 km dolge proge so Nizozemci, Belgijci in Litvanci poskušali s jiobegi, vendar nobeden od napadov ni bil uspešen, tako so najboljši prispeli na cilj v skupini, o zmagovalcu pa je odločil Sprint. Pred ciljem je bila cesta zelo ozka, saj so organizatorji dirko speljali po ozkih ulicah, zato je bito na tekmi precej padcev. Martin je zadnji ovinek speljal nekoliko slabše kot si REPČEVA IN ŠTAFETA 4 X 100 M DRŽAVNI PRVAKI RADOVLJICA - Na mednarodnem prvenstvu Slovenije v plavanju, ki je hkrati štelo tudi za absolutno državno prvenstvo so se imenitno odrezale plavalke krškega Celulozarja. Med posameznicami je zablestela Natalija Repec, ki je na 100 m prosto zmagala, na 200 m prosto pa osvojila srebro. Urška Slapšak je bila tretja na 50 m prosto in 100 m hrbtno, Maja Kraševec pa na 800 m prosto. Da so Krške plavalke tudi kot ekipa med najboljšimi v državi, so dokazale v štafetah 4 X 100 m prosto (N. Repec, A. Repec, Kraševec in Bizjak) s prvim mestom in naslovom državnih prvakinj ter 4 X 200 m prosto (N. Repec, A. Repec, Kraševec in Slapšak) s srebrno medaljo. Dobro so plavali tudi krški fantje, ki so na državnem prvenstvu dosegli več osebnih rekordov. NOČNA ZMAGA KMN HOM TREBNJE - Na nočnem turnirju v mini nogometu v športnem centru Vita v Trebnjem je med osmimi moštvi zmagala 1. ekipa KMN HOM, ki je v finalu premagala Otroke sonca z izidom 6:5. V tekmi za tretje mesto so Nočni čuki premagali Vesele ventilčke s 6:2. je želel. V ciljni ravnini je sicer napredoval za nekaj mest, a več od četrtega mesta ni mogel doseči. Če bi bil cilj le nekaj metrov bolj naprej, bi Martinu obesili okoli vratu najmanj bronasto medaljo, napaka v zadnjem ovinku pa ga je najbrž stala zmago. Izgubljena priložnost ni zadnja. Martina letos čaka še nekaj pomembnih mednarodnih dirk. Rad bi nastopil v Avstriji na mladinski dirki Jun-gentour, je kandidat za mladinsko svetovno prvenstvo, zanj pa bosta pomembna tudi cestno državno prvenstvo in etapna dirka po Istri. I. VIDMAR pit Snežnika, zadel trojko in izenačil. Po Presenečenje v Mariboru MARIBOR - Novomeški atleti so toliko medalj na prvenstvu Slovenije nazadnje osvojili pred več kot 15 leti. Tomaž Božič jc po 2. mestu v teku na 100 m, kjer ie z izidom 10,94 letos že tretjič izboljšal dolenjski rekord, na enkrat daljši razdalji postal državni prvak. Tomaž je do naslova prišel s trdim delom, saj v Novem mestu velja za atleta, ki največ in najbolj trdo trenira. Povsem drugače je z Igorjem Primcem. V metu diska jc zmagal z veliko prednostjo nad vsemi tekmeci in tako še enkrat dokazal svoj izjemni talent. Ze leto in pol zaradi poškodbe ne trenira, a kljub temu dokazuje, da je po 13 letih še vedno daleč najboljši metalec diska v Sloveniji. Tretjo zmago na državnem prvenstvu je Atletskemu klubu Novo mesto priborila Mateja Udovč v teku na 3.000 m, ki je pred tem že imela bronasto medaljo na 1.500 m. Nekdaj zelo obetavna mladinka je že skoraj zapustila tekmovalni šport, zadnje čase pa spet resno vadi. Atletski trening jemlje bolj kot razvedrilo in sprostitev, zato ima še precej rezerv. Ker je z 22 jeti Še precej mlada za dolgoprogašico, se ji ob trdem delu obeta še lepa bodočnost. V metu kladiva Brcžičani niso imeli dostojnih nasprotnikov. V klubskem obračunu je bil ponovno boljši Branko Grubič. Matej Podvinski je kljub osebnemu rekordu (55,32 m) za dobrega pol metra zaostal za someščanom. Brežičani bi lahko osvojili prva tri mesta, če ne bi bil Vladimir Kevo zaradi napake skre-tarja IBL Olimpije, za katero tekmuje, kaznovan s prepovedjo nastopa. Tekmoval je izven konkurence in bil z metom 62,16 m za dobrih 6 m boljši od državnega prvaka. Trener novomeških šprinterjev Matjaž Zupančič je s časom 14,75 le za stotinko sekunde zaostal za zmagovalcem. Presenetil je bivši skakalec v višino Novomeščan Goran Vučkovič, ki je z atletike presedlal na squash. Nastopil je v skoku v daljino in z odličnih 722 cm osvojil srebrno medaljo. Brcžičanka Katja Tomažin je bila 2. na 100 m in 3. na 200 m. Gordana Djurič iz Dolenjskih Toplic ie v troskoku jxmovno zaostala za mladinsko državno rekorderko Ribačcvo, ravno tako pa je bil v moškem troskoku drugi njen klubski kolega Boštjan Šimunič, ki je za svojim rekordom 13,00 m zaostal le 3 cm. Novomeščanka Nataša Podkrižnik je v skoku v daljino za 1 cm premagala tretjeuvrščeno ter z rezultatom 568 cm osvojila srebro, do zlate medalje pa so ji manjkali le 3 cm. Bronaste kolajne so osvojili še Novomeščana Aljoša Počič v teku na 3.000 m z zaprekami in Slavko Malnar v metu kladiva ter Sevničanka Bregarjeva v teku na 3.000 m. I. V. tekmeci, Ljubljančan Šentjernejčan Janez A magali Vzhod s 120:110. Najboljši igralec srečanja je bil Nurkanovtč s 36 točkami. Klub malega nogometa iz Dolenje vasi bo v soboto, 31. julija, in nedeljo, L avgusta, na novem igrišču v Dolenji vasi pripravil nogometni turnir. Prijavnina znaša 5.000 tolarjev, prijavite pa se lahko v okrepčevalnici Humbi na telefon 864-193 in 800-596. Organizatorji obljubljajo najboljšim bogate nagrade. Miro Kregar, Avsec in drugi, zaostali za več kot 8 minut, in torej niso prebili magične meje dveh ur. Morebiti bo prihodnje leto na 9. triatlonu Lisca ’93 to le še komu uspelo, kajti tokrat je umanjkal Kogojev večni rival Jani Tomšič in še kdo. Vsekakor zaslužijo vsi, ki so kakorkoli že prisopihali skozi cilj na sevniškem kopališču, čestitke, še posebej najstarejsi triatlonec, 61-letni Vrhničan Slavko Kosmač, a tudi Krčani in Sevničani, ki so jih gledalci spodbujali podobno hrupno kot absolutno zmagovalko med ženskami 23-lctno Kranjčanko Datjo Ažman ali edinega tujega triatlonca, simpatičnega Nizozemca Edvarda Foersterja. P. P. ROKAVEC 24. V BRNU TREBNJE - Trebanjski motociklist Branko Rokavec se jc udeležil treh tekem za evropsko prvenstvo v razredu do 600 ccm super šport. V Misanu mu je za nastop na glavni dirki manjkalo 0,7 sekunde in v Zeltwegu 0,5 sekunde. Več sreče je imel v Brnu, kjer mu je uspelo uvrstiti se na glavno dirko in na njej osvojiti 24. mesto. V nedeljo bo nastopil na Grobniku na dirki za jx>kal Alpc-Adria in slovensko prvenstvo. Košarkarji Snežnika iz Kočevske Reke so na začetku priprav pripravili cksi-bicijsko tekmo med Vzhodom in Zahodom po vzoru ameriških profesionalcev. Z lejK) in atraktivno igro so navdušili številne gledalce. V zadnji sekundi četrte četrtine je pri izidu 106:103 Nurkanovič, nova okrepitev oiki jrodaljšku so košarkarji Zahoda premagali Vz" ........ Gordana ob rekord Djuričeva izboljšala osebni in izgubila državni rekord KRANJ - Vrhunec troboja mladinskih atletskih reprezentanc Hrvaške, Slovaške in Slovenije je bilo tekmovanje v troskoku. Za zmago sta sc jromerili Gordana Djurič iz Dolenjskih Toplic, ki jc letos že štirikrat popravila mladinski državni rekord, in vse boljša Mariborčanka Andreja Ribač. Obe se pripravljata za mladinsko evropsko prvenstvo v San Sebastjanu (od 29. julija do L avgusta), ki je zanju najpomembnejše tekmovanje letos, njuna pripravljenost pa se temu primemo dviga. Izredno ugoden veter v hrbet jima je v Kranju jiomagal k še boljšim rezultatom. Leto mlajša Ribačeva je je povedla že v prvi seriji skokov in vodstvo obdržala do konca. V izenačenem boju tekmic so odločali centimetri. Djuričeva je, kljub temu da je svoj državni rekord najprej izenačila in v 6. seriji izboljšala na 12,83 m, ostala brez rekordne znamke. Nova priložnost za Gordano, da ponovno postane državna rekorderka, je bda že v soboto na članskem državnem prvenstvu v Mariboru. V reprezentanci Slovenije je na troboju nastopalo še nekaj mladih atletov iz Dolenjske in Posavja. V metu kladiva sta se z drugim in tretjim mestom izkazala Brežičana Branko Grubič (54,76 m) in Matej Podvinski (54,02 m). Pri mladinkah je bila Šent-jernejčanka Darja Tratar v teku na 100 m picta z zanjo skromnim rezultatom 12,98, Brcžičanka Alenka Novak pa v metu diska s 35,76 m šesta. I. V. SIMBOLIČNA OTVORITEV - Direktor Kolpe Peter Henčič je s pritiskom na gumb za vodno masažo simbolično predal namenu urejene kletne prostore metliške športne dvorane, v katerih pa manjka še precej opreme. (Foto: M. B.-J.) Metliški šport pod streho Z dokončno ureditvijo športne dvorane korak bliže k slovenskemu povprečju METLIKA - V devetih letih, odkar je bil požar v metliški športni dvorani, je uspelo Metličanom zgraditi novo, večjo dvorano, urediti igrišče ob njej, pretekli teden pa so dokončali še kletne prostore v dvorani. To pa ni pridobitev le za dvorano, ampak za razvoj športa v občini nasploh. Športne organizacije in društva so namreč s tem dobila svoje prostore, poleg tega pa so še pirostori za suho in vodno masažo, za ritmično-gibalne vaje ter umivalnice in garderobe. Kot je ob otvoritvi dejal ravnatelj osnovne šole Jože Mozetič, je ta pridobitev za metliško občino, ki je dolgo veljala za športno nerazvito, korak k temu, da doseže slovensko športno povprečje. Seveda bodo pri mnogih potrebne spremembe v miselnosti, da bodo prišli do spoznanja, da se vsak lahko ukvarja z rekreativnim športom. Kar pa se tiče tekmovalnega, brez sponzoijcv in strokovnega kadra ne bo šlo. Zahvalil se je vsem, lu so udarniško pomagali pri urejanju prostorov, donatorjem in občinski skupščini, ki je iz proračuna namenila nekaj denatja. Predsednik občinskega izvršnega sveta Jože Matekovič pa je jx>udaril, da v metliški občini vlada zdravo ozračje povsod, tako tudi v športu. Dodal je, da pripravljajo gradnjo pomožnih športnih objektov še ob podzemeljski osnovni Soli, tako da bodo tudi tam boljše možnosti za razvoj športa in športnikov. M.B.-J. OLIMPIADA PO JUGORSKO -Jugorski gasilci so pripravili tradicionalno vaško olimpiado, na kateri pa so se tokrat v različnih kmečkih opravilih pomerile le ekipe z Gradnika, iz Dragomlje vasi in Jugorja. V takšnem zaporedju so bile ekipe tudi po osvojenih mestih, pri prelivanju vode z zavezanimi očmi pa so bili najuspešnejši Dragomeljci (na fotografiji). (Foto: M.B.-J.) v “V Krki smo nabirali školjke in lovili rake. Zenske so na flosih prale in izpirale perilo, mulci smo se namakali na urejenem kopališču na Loki in skakali z železniškega mostu. V Krki smo se kopali od maja do konca septembra, ” se spominja Brane Papež iz Mačkovca. Če bi osnovnošolec danes v svoj spis napisal kaj takega, bi se mu smejali. Že dolgo poznamo Krko v precej drugačni luči, slabši, a kaže, da bo morda le drugače. Pred desetletjem je bila še odprt kanal, v katerem je plavalo vse od steklenic do konzerv, v njej je bilo raztopljeno vse, kar je poleti zaudarjalo, če si stal na bregu te reke. Pred leti so vse kanale in kanalčke okoli Novega mesta od največjega onesnaževalca speljali v čistilno napravo. Pozna se, da se Krki spet vrača stara podoba, vendar je le težko upati, da bo Krka spet takšna, kot je nekdaj bila. Kljub temu je in bo v teh poletnih dneh spet polna kopalcev, saj je morji; tudi letos mnogrm Slovencem nedosegljivo. Že lani smo se spraševali, če je ta nekdanja dolenjska zelena lepotica primerna za kopanje. Mikrobiološke in kemijske analize vzorcev Krke, ki smo jih vzeli na desetih mestih od izvira do izliva, so na Zavodu za socialno medicino in higieno temeljito pregledali in pokazale so, da Krka v poletnih dneh na nobenem mestu ne ustreza zahtevam za kopanje v vodi II. kakovostnega razreda. Izmerjena je bila prevelika količina koliformnih klic, ki pri človeku lahko povzročajo razna črevesna obolenja. Kopanja v Krki ne priporočajo Tudi letos so se na zavodu spet ogreli za podobno akcijo, ki naj bi pokazala, ali je Krka kaj boljša od lani in če je lahko naša odrešujoča preganjalka neznosne poletne vročine. Na teren sta se odpravila delavca zavoda Jože Strucelj, višji sanitarni tehnik, in Tone Škrbec, medicinski tehnik. Šestega julija je bilo nekoliko oblačno vreme, vendar je bilo na bregovih Krke kar nekaj kopalcev. Pobrala sta vzorce na vseh mestih, kjer se ljudje najpogosteje kopajo. Najprej sta zajela vzorec pod elektrarno v Zagradcu. Izmerila sta tudi temperaturo. Bila je 16,8 stopinj Celzija. V Žužemberku pod mostom je bila Krka že za stopinjo toplejša. V Soteski sta vzela vzorec nad jezom, prav tako v Straži, na Brodu sta zajela pri studencu, na Loki pri Gostišču, v Mačkovcu pri Termotehniki, steklenico sta napolnila na otoškem kopališču, v Dragi, v levem kraku Krke v Kostanjevici, v vasi Karelče, v Krški vasi in v kampu v Brežicah. Na cilju je bila istega dne temperatura Krke kar 23,6 stopinje Celzija. Vzorce so delavci zavoda takoj vzeli pod drobnogled, saj je potrebno na nekatere analize počakati kar teden dni. Že v ponedeljek zjutraj smo se oglasili pri predstojniku higiensko-epidemiološke in ekološke službe dr. Dušanu Harlandru. V naše veselje nam je povedal, da je sicer Krka precej bolj čista kot lani, da pa je še vedno 8 od 13 vzorcev neprimernih zaradi preseženega števila koliformnih bakterij in koliformnih bakterij fekalnega porekla. Večina oporečnih vzorcev je bila pobrana po Krki od Broda navzdol proti Brežicam. Povečane količine nitritov so posledice komunalnih in drugih odpadkov v reki. Analiza je pokazala, da ima vzorec, pobran v Soteski, kar 20 % več nitritov od dovoljenega (0,012 mg/l izmerjeno, 0,01 mg/l dovoljeno), v Mačkovcu se je vsebnost nitritov še povečala in je bila presežena že za 190 %. Močno presežena koncentracija je bila tudi na kopališču na Otočcu. Tudi presežek amonija je bil v Mačkovcu kar 0,34 mg/l od dovoljenega 0,2 mg/l. “Vse ostale analize, zlasti kemijske, kažejo, da je Krka zdrava. Nitrati niso na nobenem odjemnem mestu preseženi, čeprav je Krka v tem času v svojem najslabšem stanju. Če bi pogledali skozi prste, bi kopanje v Krki lahko celo dovolili, ne pa priporočali. Odsvetovali ali celo prepovedali pa bi kopanje majhnim otrokom. Svetoval bi, da se kopalci po kopanju obvezno oprhajo. Žal je takšnih kopališč s tuši ob Krki le malo. Prav bi bilo, da bi se ob sedanjem vsesplošnem zanimanju za zasebnostne dejavnosti našel kdo, ki bi kje ob Krki uredil kopališče, postavil bife, stranišča, tuše in drugo potrebno m seveda s tem tržil,” pravi dr. Dušan Harlander. Dr. Dušan Harlander Seveda bi kaj več morali narediti tudi prebivalci ob Krki. Še posebej v Straži in Dolenjskih Toplicah, kjer o izgradnji čistilne komajda razmišljajo. Poletni mednarodni tabor Krka S Krko se ukvarjajo tudi mladi raziskovalci poletnega mednarodnega tabora “Krka”. Lani so raziskovali bregove Krke in si zapisovali črna odlagališča, letos gledajo v Krkino korito. Povedali so, da je izvir Krke še kar čist, da pa se prične dno spreminjati z odpadki sodobne civilizacije nekje pri Dvoru. Pod ribogojnico v tem kraju je pravcato smetišče z vso mogočo kovinsko in drugo navlako. Zanimivo je, da so mladi raziskovalci presenečeni nad čistostjo Krke, saj se jim pri teh raziskavah ni ptrebno niti potapljati. V dno se vidi tudi do 3 metre globoko. Letos imajo v programu, da bodo slupaj z vojaki teritorialne obrambe “ketnali” Krkino dno pri Zalogu, kot so to počeli pred drugo vojno po vsej dolžini Krke. S konji so vlekli težko verigo po dnu reke in iz korita pobrali lehnjak, ki se je nabral v enem letu. Tako so vsako leto skrbeli da se dno reke ni dvigovalo, in preprečevali poplave. “Danes pravega lastnika in upravljalca naše Krke ni. Zanjo moramo skrbeti vsi. Žal nam za sedaj to ni uspevalo. Morda bo našim sinovom ali vnukom,” pravi dr. Dušan Harlander. JANEZ PAVLIN žrtve vojne Izgnanci, interniranci, ukradeni otroci Označeni za podljudi, zasramovani, policijsko nadzorovani, kaznovani, namenjeni ponemčenju. Životarili so v taboriščih, bili poceni delovna sila in material za medicinske poskuse. Preveč je bilo gorja, da bi se njihovo trpljenje smelo pozabiti Zdaj se združujejo v društvo, ki ima že preko 15 tisoč članov, in zahtevajo odškodnino. Zakaj po tolikih letih? Izgnanci so prepričani da se o njihovi usodi premalo ve in da so bili kot vojne žrtve vse do danes zapostavljeni, saj ostali deli Jugoslavije takega načrtnega popolnega pregona prebivalcev posameznih pokrajin niso poznali. Se zdaj so vidni ostanki miselnosti, da so bili izgnanci v tujini prostovoljno in so se na ta način izognili še hujšemu trpljenju doma ali oboroženi borbi. Na nedavni predstavitvi zbornika Izgnanci je zgodovinar dr. Tone Ferenc, ki ima največje zasluge za rehabilitacijo izgnancev, z grenkobo povedal tudi to, da v najnovejšem učbeniku za osnovne šole še vedno pišejo o izseljencih in ne o izgnancih. Slovenski izgnanci so nase in na nikoli izplačano odškodnino za svoje trpljenje opozarjali, a niso imeli veliko uspeha. Da se ne bi pozabilo, so zbirali pričevanja, pisali spomine, črtice in pesmi. Več del o tem je napisal Franc Šetinc, tudi sam izgnanec in eden od pobudnikov ustanovitve društva ter urednik zbornika Izgnanci ip društvenega glasila Vestnik. O izgnancih sta pisala še Anton Ingolič in Ksaver Meško ter nekateri drugi Slovenci. Največ zaslug za dokumentirano zgodovino množičnega izganjanja Slovencev med 2. svetovno vojno ima že omenjeni dr. Tone Ferenc. Zbrali so podatke Po dveh letih organiziranega dela je tudi v državnih organih vse več ljudi, ki vsaj poslušajo ancev, čeprav pravih korakov do niso naredili. Ize zgnanci - še sreča, dnih in sposobnih zahteve izj razrešitve da je med njimi veliko uglednih in sp ljudi - morajo tako sami gnati zadeve naprej. Lansko jesen je vlada ustanovila medresorsko komisijo v te namene, ki se je prvič sestala šele sredi marca in to brez ustreznih gradiv za razpravo. Predstavnica izgnancev prof. Ivica Žnidaršič je zato sama izpostavila zahteve izgnancev, ki jih je komisija pozneje vse sprejela. Izgnanci so dali predlog za amandma, da se tudi izgnancem kot žrtvam vojne zagotovi brezplačno zdravstveno varstvo. Niso pripravljeni sprejeti izgovora, da gre za širitev pravic, saj menijo, da gre le za pravice, ki jih zagotavlja mednarodno pravo in so jih drugje že izpolnili. Izgnanci booo pripravili tudi besedite in vse potrebne podatke za pogajanje z Nemčijo. Razpolagajo z ocenami vojne škode, s podatki o že plačani odškodnini in o tem, kako se je porabila. Izbrskali so povojna poročila o zločinu nasilnega preseljevanja Slovencev, pričevanja in fotografije ter dokumente o ukazih, postopkih in poročilih o izgonu. Piva ocena vojne škode v Sloveniji iz leta 1945 za več kot 23 tisoč ljudi navaja odstotek invalidnosti oz. delovne nezmožnosti. Poročilo navaja, da je bilo uničeno skoraj 200 tisoč glav govedi in konj, 100 tisoč glav drobnice in prašičev, čez 3 milijone sadnih dreves in 22 milijonov vinskih trt. Podatki so zanimivi predvsem zato, ker je bila omenjena škoda povzročena predvsem izgnancem iz sedanjih občin Brežice, Krško in Sevnica, kjer je bil opravljen popoln izgon prebivalstva v dvaj-setkilometrskem pasu ob takratni hrvaški in italijanski meji. Nekatera obstoječa poročila navajajo tudi škodo za uničeno industrijo, gozdarstvo, zdravstvo, trgovino in obrt, sodstvo, javno imovino, promet invoceno škode v dolarjih. Kot pravi prof. Žnidaršičeva, ena naj-prizadevnejših aktivistk Društva izgnancev Slovenije, so porabili veliko časa za iskanje podatkov o ceni vojne škode, toda zdaj vedo, da obstajajo in kje so. Iznanci so zbrali tudi mednarodne določbe, jugoslovanske in druge meddržavne sporazume, nemško zakonodajo o tem vprašanju ter izkušnje drugih prizadetih držav. Nedavno so prišli tudi do podatkov, koliko sta Jugoslaviji plačali Italija in Vzhodna Nemčija. Odškodnina je šla drugam Izgon Slovencev je bfl po sodbi niimberškega sodišča označen za vojni zločin in- zločin proti človeštvu. Vojna odškodnina, kolikor je je bivša Jugoslavija prejela od Nemčije, ni bila nikoli izplačana izgnancem, ampak nacionalizirana in porabljena v druge namene. Zato danes izgnanci toliko poudarjajo, da bi moral biti zakon o denacionalizaciji tudi podlaga za izplačilo dela vojne škode. Jugoslavija je prijavila 36 milijard ameriških dolarjev vojne škode, a je v letu 1946 v obliki strojev in transportnih sredstev prejela samo 36,7 milijona USD. Jugoslavija je dobila pozneje tudi 8 milijonov DEM odškodnine za medicinske eksperimente na preživelih osebah. Od te vsote je odškodnino prejelo le 53 oseb iz Slovenije. Jugoslavija je prejela še 26 mio mark odškodnine za socialno zavarovanje delavcev v Nemčiji med vojno, toda izgnanci poudarjajo, da je ostalo nerešeno vprašanje otrok, ki so bili na prisilnem delu in so oškodovani tudi zato, ker se niso mogli šolati. Po mednarodnem sporazumu iz leta 1953 je bilo plačevanje vojnih odškodnih ustavljeno do sklenitve mirovnega sporazuma, na kar se je Nemčija s pridom izgovarjala. Čeprav se sporazum ni nanašal na povrnitev škode posameznim žrtvam, je Nemčija zavračala tudi take zahteve, češ da z Jugoslavijo nima diplomatskih odnosov, daje Jugoslavija priznala vzhodno Nemčijo ipd. Medtem je izplačevala odškodnine drugim evropskim državam kot so Francija, Norveška, Danska, Belgija, Nizozemska, Luksemburg Velika Britanija, Grčija. Slovenski izgnanci in druge žrtve vojne niso bili seznanjeni z možnostjo pridobitve vojne odškodnine od posameznih podjetij v ZRN, kjer so bili na prisilnem delu, niti s tem, da lahko in kam naj vložijo zahtevke, če so na njih delali medicinske poskuse. Po vzpostavitvi diplomatskih odnosov je ZRN leta 1970 spet pristala na pogajanja o vojni odškodnini za Jugoslavijo. Predlagala ji je posredno reševanje preko gospodarskega sodelovanja in ji v 1.1972 nakazala 300 milijonov mark avansa. Tito in Brandt sta se leto pozneje dogovorila, da se odškodnine v tej fazi rešujejo z ugodnim gospodarskim sodelovanjem, kar je Jugoslaviji prineslo še 700 milijonov mark | zelo ugodnih kreditov. Zdaj ni več ovir Z združitvijo obeh Nemčij so nastale nove razmere. Zdaj so svoje zahtevke po vojni odškodnini že postavile nekatere vceropske države, zato bi to lahko storila tudi Slovenija, saj take zahteve in pravice ne morejo zastarati. Za primer naj navedemo samo to, da se je še novembra lani nemška vlada obvezala plačevati odškodnino evropskim Židom. Decembra 1992 je ruski predsednik Jelcin nemškemu kanclerju Kohlu postavil zahtevo za 10 milijard nemških mark odškodnin. Že konec januarja se je nemška vlada obvezala, da bo Rusiji, Belorusiji in Ukrajini izplačala okrog milijardo mark odškodnine za žrtve nacizma Slovenska vlada je konec lanskega oktobra le sprejela stališče, da so zdaj dani pogoji za pričetek reševanja odprtih vprašanj vojne odškodnine za vse oblike vojne škode iz druge svetovne vojne. Zunanji minister Lojze Peterle je to vprašanje sprožil tudi ob junijskem srečanju z nemškim zunanjim ministrom, menda ravno zaradi pritiska izgnancev. Tako se počasi, z veliko truda posameznikov stvari le premikajo. BREDA DUŠIČ-GORNIK priloga dolenjskega lista akademija za življenje Poletno šolo na Otočcu vodi doktor matematike in kineziologije Otmar Kugovnik, ki je v program šole vnesel vrsto novosti Akademija za življenje se od podobnih šol razlikuje v pristopu - ne drij ampak doživetja in učenje za življenje v visoki družbi Po vzoru počitniških šol in kampov, ki imajo v tujini že lepo tradicijo, so turistični delavci pred leti tudi pri nas začeli pripravljati počitniške programe namenjene otrokom. Najbolj običajna kombinacija je bilo učenje tujih jezikov in tečaj tenisa, pogosto pa so v svoje programe vključevali tudi druge športne Ideja, da bi podobno počitniško šolo organizirali tudi na Otočcu, se je pred štirimi leti porodila Marjanu Soncu, direktorju novomeške turistične agencije Pionir tours med pogovorom z njegovim teniškim prijateljem dr. Otmaijem Kugovnikom, ki je želel nekaj podobnega pripraviti na svoji domačiji v Savinjski dolini, a za uresničitev želje takrat še ni imel pravih možnosti. Otočec pa je imel v svoji okolici vse potrebno - hotel, teniška igrišča, konjeniški center, bazene, reko Krko, gozdove, travnike in seveda ljudi z ustreznim znanjem, ki so bili pripravljeni sodelovati. Ideja je bila videti uresničljiva in pred tremi leti je Otočec že sprejel prvo skupino otrok. Poletno šolo tujih jezikov, tenisa in zdravega življenja so poimenovali z zvenečim imenom Akademija za življenje, ki že samo po sebi poudarja različnost otoške šole od drugih podobnih šol pri nas in v tujini. Da bi lažje razumeli to različnost, je dobro spoznati življenjsko pot dr. Otmaija Kugovnika, ki kot direktor in idejni vodja Akademije za življenje že tri leta vodi poletno šolo na Otočcu. Kot dijak velenjske gimnazije je dolgo časa nihal med študijem matematike in medicine. Odločil se je za tehnično matematiko in ob njej poslušal še štiri semestre filozofije. Po diplomi je nadaljeval študij funkcionalne analize in magistriral iz matematike ter na operacijskih raziskavah na ekonomski fakulteti. Študij je nadaljeval na področju matematike ter čez čas še kineziologije v Pragi in Ljubljani, v dveh letih opravil vse obveznosti in doktoriral na obeh področjih. Njegova prva služba je bilo asistentsko mesto na matematiki. Kasneje je bil še asistent na strojništvu in ekonomiji- Kot član jugoslovanske smučarske de-monstratorske vrste, zadolžen za biomehaniko, je sodeloval pri razvoju Elanovih smuči RC. Na fakulteti za šport, kjer je po upoko-jitvitvi dr. Klojčnika prevzel katedro za biomehaniko, je svoje tehniško znanje povezal z mladostno željo po spoznavanju m raziskovanju človeka. Otmar Kugovnik je bil vse svoje življenje povezan s športom. Ljubezen do tenisa so mu vsadili starši, ki so bili tudi sami navdušeni tenisači. S tenisom se je začel resneje ukvarjati med študijem matematike v Ljubljani. S prijateljico sta pri Slovanu odprla prvo šolo tenisa, v Zagrebu pa je opravil izpite za vaditelja, učitelja in trenerja tenisa ter se začel ukvarjati s tenisom kot znanostjo. Pri teniški zvezi je nekaj let vodil izobraževanje ter v tem času navezal stike z mednarodnimi teniškimi inštitucijami in ljudmi, ki v tujini v tenisu nekaj pomenijo. Pri tem so mu veliko pomagale izkušnje iz študentskih let, ko je med počitnicami s strganim Dunlopovim loparjem in 50 markami v žepu odšel na potepanje po Evropi. Med potjo se je ustavljal v teniških klubih, se ponujal za učitelja tenisa, zaslužil in spoznal ogromno ljudi. Ko so se v teniški zvezi odločili za organizacijo odprtega prvenstva Slovenije, so zaradi bogatih izkušenj in zvez v tujini za direktorja turnirja izbrali prav njega. Dr. Otmar Kugovnik je pri organizciji Akademije za življenje uporabil vse svoje izkušnje. Zavedal se je, da bodo uspeli le, če bodo otrokom ponudili več kot ostali. Večina otrok, ki prihajajo v otoško poletno šolo, je že preživela počitnice v podobnih programih v tujini ali doma. Povsod so se srečevali z drilom pri učenju tujih jezikov in tenisa. V Akademijo za življenje prihajajo otroci, ki so v nekaterih aktivnostih že zelo dobri. Obvladajo dva ali tri tuje jezike, so dobri v športu, glasbi, matematiki ah plesu, a ne vedo, kaj naj s svojim znanjem sploh počno. Strašno se bojijo dolgočasja. Prihajajo iz tradicionalno bogatih okolij. So potomci zdravnikov, direktorjev in profesorjev ali obrtnikov ter pogosto tudi zelo razvajeni. Zato je pri njih nujen poseben pristop. Dr. Otmar Kugovnik - od matematika do Športnega managerja. vračanje odvzete lastnine L u j Vrnitev v domovino, v katero sta Janez v daljnjem Mihvaukeeju ob verjela in vanjo toliko vlagala, Janez in Terezija Rupar sta se leta 1928 vrnila iz Amerike. Hudo sta morala garati in biti zelo varčna, da sta preživela družino in zraven prihranila toliko denarja, da sta si kupila posestvo. Bilo je to posestvo Vrh pri Škocjanu: za tiste čase imenitna stanovanjska hiša - pravi gradič, goveji in svinjski hlevi, kozolci, čebelnjak, njive, gozdovi in vinogradi, vse v dobrem stanju, polno živine in dobro opremljeno. Z njima so se vrnili tudi njuni tnje v Ameriki rojeni otroci: Ivanka, Jože in Zofija. . Zdaj sta Janez in Terezija že zdavnaj mrtva, na kraju, kjer je nekoč bil cvetoči Vrh, pa so se zbrali njun sin Jože in vnuka Jerry ter Ivanka. Jerrv je Jožetov sin, Ivanka pa hčerka najmlajše Zofije. Stojijo, se ozirajo naokoli in ne morejo verjeti svojim očem. Gospodarske stavbe, kolikor jih je še ostalo, so vegaste in razdejane. Okna so razbita, hlevi in svinjaki prazni, strehe puščajo, vsenaokoli se širi duh po trohnobi in podganah. Okoli mogočnih svinjakov ležijo vsenaokrog karoserije najrazličnejših avtomobilov. Na desetine jih je. Četo avtobus stoji sredi dvorišča. Vse ie razbito, brez koles, avtomobilski deli in drobci stekla ležijo raztreseni naokoli po travi. Tabla, ki pravi, da je tu bil nekdaj avtomobilski odpad Antona Konde, še visi na steni, a kaže, da je človek obrt že zdavnaj opustil, s tem pa vremenu, tatovom in vandalom prepustil vse, kar je na tem kraju zbral. Kako je lahko prišlo tako daleč? Pojdimo lepo po vrsti. Ko so se Ruparjevi preselili na Vrh, je bilo Jožetu trinajst let. Fant je odraščal v Ameriki in se počutil Amerikanca. Pri devetnajstih letih se je vrnil v rojstni Mihvaukee. Kmetijstvo ga ni veselilo, bolj ga je vleklo v ameriško industrijo. A doma je šlo življenje naprej. Posestvo je bilo lepo oskrbovano. Kolikor niso mogli postoriti Ruparji sami, so najemali delovne sile. Plačali so dobro, vedo povedati ljudje. Tako je prišla vojna. Tudi Vrhu ni prizanesla. Kdor je prišel oborožen mimo, si je iz polnih hlevov, kašč in kleti vzel, kar je hotel. Partizanom je bil Rupar naklonjen. Najstarejša hčerka Ivanka je celo odšla z njimi. Maja 1944 je v bližini Klevevža padla. A tudi vojna Vrha ni zlomila. Res je, vse je bilo zdesetkano, a gospodar je bil še čvrst in je gospodarstvo vocul naprej. Vendar njegovo upravljanje novi oblasti ni bilo povšečL Zavistne oči so se vse bolj pogosto obrasle proti cvetoči veleposesti. In oblastnikom, ki so tisti čas lahko obtožili vsakogar in za karkoli, so hitro našli vzrok za zaplembo posestva. “Iz gospodarskih in političnih vzrokov je nemogoče, da bi obsojenec obdržal preogromne zgradbe, hleve in kozolce, kateri bi ostali prazni...” se glasi pravnomočna sodba, po kateri je bil leta 1949, dvajset let potem, ko je prišel iz Amerike, Janez Rupar tako rekoč gol pognan s svojega posestva. Spisek premičnin, ki jih je sodišče zaseglo, obsega 222 točk. Na njem je veliko glav živine, od konjev, krav, volov do teličkov m prašičev, vozov, sani in raznih strojev in orodja. Poslopja so bila torej daleč od tega, da bi bila prazna. Tudi vse nepremičnine, ki jih je sodišče v imenu ljudstva zaplenilo, so popisane: stavbe, poljske, travniške, gozdne in vinogradniške parcele. Spiski so dolgi, avstroogrsko birokratski in natančni. Preko petdeset hektarov zemljišč. Ravno tej natančnosti se imajo Ruparjevi danes zahvaliti, da imajo pregled naa tem, kaj jim je bilo vzeto. Kam je vse izginilo, pa ne vedo. Oče in mati sta se s hčerko še nekaj časa potikala pri sorodnikih in znancij, potem pa sta od globoke razočaranosti kmalu umrla. Zofija, je bila rojena v Ameriki in zato ameriška državljanka, se je s hčerko Ivanko preselila v Ameriko. Tudi ona je umrla, tako da je Ivanka ostala sama. Ruparjevi so po padcu starega režima vložili zahtevo za povrnitev odvzetega premoženja in uspeli. Toda kaj jim to pomaga? Stojim z njimi na Vrhu in ogledujem žalostno prizorišče, v glavi pa mi odmevajo besede sodbe: “Iz gospodarskih in političnih razlogov...” Te besede so nekdaj živo kmečko posest spremenile v ogabno smetišče, za katero ne čuti nihče več nobene odgovornosti. Kmetijstvo dolga leta najem prostore ' staro železje, se mu je brez posledic in odgovornosti odpovedala. Z obdelovalno zemljo niti ni problem, saj jo kmetje z veseljem vzamejo v najem. Težje pa je z zasvinjano domačijo. Precej stroškov do imel tisti, ki jo bo hotel počistiti. Pa tudi s stanovalci ne bo enostavno. Bivši upravitelj je v hišo naselil štiri družine, ki živijo v težkih socialnih in stanovanjskih razmerah. Pa naj se zdaj revež, ki so mu vzeli vse, bode z revežem, to nima nič! Se minimalne najemnine iz hiše ne bo moč iztržiti. Kaže, da bo moral še en rod Ruparjev v Amerito trdo delati in varčevati, da bodo spet vzpostavili red na posesti, to jo je prigaral njihov ded. Medtem ko oni onkraj luže služijo, da bi se nekoč lahko vrnili, pa ne bi bilo napak, če bi se na Vrhu pojavila kaka inšpekcija in odredila tistemu, to ga je onesnažil ali je odgovoren za to, naj ga na svoje stroške tudi počisti. Vsaj toliko moralne odgovornosti do Ruparjevih bi pa lahko imel. TONE JAKŠE V Akademiji za življenje pri učenju tujih jezikov dajejo poseben poudarek kreativnosti. Način njihovega dela bi lahko poimenovali jezikovni teater. Pomembna je retorika in dialog. Tu se otroci naučijo, kako je treba izpeljati pogovor na določeno temo. Podobno je pri tenisu in ostalih športih, kjer ne gre za dril, temveč za način ukvarjanja s športom, to jim prinaša sprostitev, veselje in vedno nova doživetja. Se posebej so pomembna doživetja, to morajo biti prijetna, da jim ostanejo v spominu vse življenje. Le tako bodo kot odrasli vedno znova iskali v športu tisto, kar so lepega doživeli v mladosti. Zato se v akademiji za življenje spoznavajo z različnimi dejavnostmi, kot so jahanje, lokostrelstvo, rafting, čolnarjenje, pohodništvo, nabiranje gob ali vožnja z gorskimi kolesi. Bolj kot samemu znanju posvečajo pozornost vzgoji, kamor spada tudi šola lepega, kulturnega in poslovnega vedenja. Akademija za življenje vzgaja otroke v uspešne ljudi, to bodo v življenju nekaj dosegli. To pa je tudi želja staršev, to pogosto nimajo časa, da bi se ukvarjali z vzgojo otrok. naše Korenine Jože, Jerry in Ivanka Rupar, dediči Vrha, ki je postal smetišče Čeprav je večina otrok iz bogatih družin, to se dobesedno kopajo v denarju, je med udeleženci poletne šole na Otočcu tudi precej otrok, katerih starši so si morali denar za plačilo akademije odtrgati od ust, samo da bi njihov otrok dobil vse možnosti, da se nekoč prebije v družbo uspešnih in bogatih. IGOR VIDMAR DfflSi 9 &uQ g® mo md® Z Eriko Marijo Bajuk sva se prvič srečala v Lemontu. Topel majski večer je bil. Veter je rahlo šepetal v prvem zelenju košatih lip okoli slovenskega frančiškanskega samostana, zvezde so se prižigale na nebu in pritajena fantovska pesem se je glasila. Gruče Slovencev iz Chicaga, vznemirjenih ob tesnem dotiku domovine, ki so jim ga s koncertom v samostanski cerkvi pripravili mladi pevci iz Ptuja, so ostale na dvorišču v živahnem pogovoru, pa tudi mladim pevcem se ni mudilo na večerjo. Raje so se po fantovski navadi postavili v krog in zapeli še nekaj domačih. Takrat sem spoznal Marijo in njenega moža Toneta Bajuka, Belokranjca, doma iz Drašičev. In takrat sva z Eriko ugotovila, da se bova kmalu spet videla. “Konec junija pridem na slikarsko kolonijo v Dolenjske Toplice,” mi je zagotovila. In tako do najinega ponovnega snidenja res še dva meseca nista pretekla. Tokrat jo najdem sklonjeno nad platno v improviziranem podstrešnem ateljeju. Sejna soba zdraviliške uprave naj bi to menda bila, a je izgubila vse, kar se je kdaj uradniškega valjalo po njej. Zdaj tu diši po slikarskih barvah in oljih in ob stenah so naslonjene že dokončane in napol dokončane slike. Tam sedi Gary iz San Francisca in riše živobarven šopek rož, poleg je Jože iz Stockholma, ki svojemu reliefu dodaja še nekaj starinske patine, njegov soimenjak, akademski slikar Jože iz Dolenjskih Toplic, ga pri tem opazuje, Stanka iz Avstralije vleče s čopičem še zadnje poteze in Pavel iz Benečije namrščenih obrvi proučuje svoj izdelek. Čeprav je še zgodnja dopoldanska ura, so skoraj vsi udeleženci izseljenske slikarske kolonije v Dolenjskih Toplicah že zbrani pri delu. “Veliko delamo in že zgodaj začenjamo. Jaz grem zjutraj najprej plavat, da se osvežim in sprostim, potem pa pričnem slikati. Štiri slike so že skoraj gotove in danes bom pričela še eno,” pripoveduje Erika, ki ji je slikarska muza te dni res naklonjena. Proti večeru se s slikarji spet srečamo. Ogledali so si Beto krajino, sc sprehodili po steljnikih in se med vinogradi pod sv. Ano na Vidošičih naužili pogleda na zaobljene belokranjske griče, posejane z vinogradi in zidanicami. Kakšna opojna pijača zori tukaj so tudi pokusili. Kaj hitro se jim jeziki razvežejo, beseda se iskri in salve smeha odmevajo. Gostitelj, direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice in domačin Jože Plut, po stari belokranjski navadi z gostoljubnostjo ne skopari. “Rada prihajam sem. Bela krajina mi je všeč. Stcljniki, vinogradi in ljudje. Pa ne samo zato, ker je moj mož Belokranjec,” nravi Erika in pripoveduje, kako sta se z Belokranjcem pravzaprav dobila. Ona je po rodu Celjanka iz velctrgovske družine. Študirala je lingvistiko in filozofijo, pa jo je štipendija pripeljala v ZDA. S Tonetom sta se poznala že prej v Ljubljani. Tudi on je dobil štipendijo za študij v Ameriki. Tu je njuno poznanstvo preraslo v ljubezen, ta v zakon in ostala sta v Ameriki. “Kaj pa umetnost?” me zanima. “Z umetnostjo sc ukvaijam že odkar pomnim,” pripoveduje Erika. “Slikala sem rada že v osnovni šoli, vendar si nisem upala niti pomisliti Erika Marija Bajuk iz Chicaga na to, da bi umetnost postala moj poklic. Ko sem že diplomirala in si ustvarila družino, pa je prišel preobrat. Vpisala sem sc na na likovno akademijo in jo dokončala. Iz kiparstva sem tudi magistrirala. Ker pa se je kjerkoli na svetu samo z umetnostjo težko preživljati, sem se zaposlila kot predavateljica na visoki šoli. Delo z mladimi je zanimivo. Oni ne jemljejo nobene stvari za samo po sebi umevno in dokončno. Pri njih je vse še vedno živo, v oblikovanju, in diskusije z njimi so prava inspiracija tudi za moje delo. Večkrat sem že razmišljala o tem, da bi ostala doma in se posvetila samo lastnemu ustvarjanju, a se za to nisem mogla odločiti. Morda ravno zato, ker bi pogrešala to mladostno spodbudo.” Erika Marija Bajuk v Sloveniji kot ustvarjalka ni neznana. Imela je že več samostojnih in skupinskih razstav, med drugim v rodnem Celju, Novem mestu in Ljubljani, svoje kipe, platna in grafike pa je razstavljala že marsikje, celo v daljni Japonski.”Koliko pa je v vaših delih še slovenskega duha?” jo vprašam. “Slovenskega?” me pogleda začudeno. “Prava umetnost je univerzalna, zato bi težko sodila, koliko je v mojih delih slovenskega duha. Samo po sebi pa je razumljivo, da vsakdo nosi v sebi tudi nekaj prirojenega in privzgojenega in da sc to gotovo na svoj način odraža tudi v stvaritvah.” Res je, umetnost je morda univerzalna, kri pa Ie ni voda. Zato Erika prihaja v domovino na obisk najmanj enkrat letno. Pa ne le zaradi lastnega domotožja. Tako kot sta odšla ona in njen mož s slovensko štipendijo v ZDA in tam ostala, tako je njun Lovro, najstarejši od štirih sinov, odšel z ameriško štipendijo študirat v Ljubljano. Tu seje poročil s Slovenko in zdaj ima Erika tukaj že tri vnučke. “Jutri bodo deklice morda prišle s starši na kopanje v Dolenjske Toplice. Komaj jih že čakam,” pravi Erika Marija Bajuk, slikarka, kiparka, pedagoginja, izseljenka in babica. Naslednji dan je slovesna otvoritvev razstave. Kar štiri platna, ki jih je izmed stvaritev izseljenskih umetnikov za razstavo izbral mentor kolonije profesor Miran Butina, so Erikina. TONE JAKŠE 1 2 priloga dolenjskega lista I: T. JAKŠE NAGRADA V PIŠECE IN ŠENTJERNEJ Žreb je izmed reševalcev 27. nagradne križanke izbral TILKO KOSTREVC iz Pisec in DARINKO FILIPIČ iz Šentjerneja. Kostrevčevi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Filipičeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 2. avgusta na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24t 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 29. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 29 REŠITEV 27. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 27. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SAMEC, ALEJA, BAT, RJUHA, ADRENALIN, ŠTIGLIC, Pl, FRINA, OKTET, KARAN, SL, RR, OKAPI, PLACEBO, MANN, URI, IZOP, INCEST, KUPOLA, STELJA, APARAT. prgišče misli Človeška duša je sploh tako ustvarjena, da ljubi in uživa samo tisto s pravo slastjo, česar ne pojmi popolnoma in si ne zna razložiti. J. MURN Če je človek dober, je vsako njegovo dobro dejanje naravno. B. ZUPANČIČ Noben narod ne more postati povsem neodvisen vse dotlej, dokler se povsem ne ove lastnih vrednot in pomena teh vrednot za lastno raso. Če se narod kar naprej ozira navzven, k drugim, in nikoli ne navznoter, na svojo lastno dediščino, nikoli ne more postati neodvisen. A. HOMEINI $ DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST FRANCO- SKI SKLADA- TELJ (CHARLES) OTROŠKA NALEZLJI- VA BOLEZEN STANJE, (BOLNIŠKI ZDRAVILO PROTI MRZLICI 100 M MAJHNA GOS PREDLOG SLOV. JEZIKOSLO VEC (KAREL) MARKO BOKALIČ PREDSTAV- NIK MOČNEJ- ŠEGA SPOLA VULKAN- SKO OTOČJE V INDIJSKEM OCEANU UPAD TELESNIH MOČI RIBA, •APIGICA ZIDARSKA ZUCA AR O MAT V VANILIJI VREDNOST ZNANJA SPOKOR- NIK ČEBELJI PROIZVOD ALPSKA SMUČAR- SKA DISCIPUNA GOZDNE ZIVAU OTOČJE MED RUSUO IN AMERIKO UGANKAR UGANKAR UGANKAR UGANKAR UGANKAR UGANKAR VRSTA BONBONA GRŠKI LIRIK Z OTOKA LEZBOSA ALEŠ BERGER ETTJA IŠKA 1KA GRŠKA CRI KOUDZ V ANGLUI MIRNO RAZPOLO- ŽENJE SALOMONOV UGANKAR ZVEZDA V ORIONU BIKOBOR-SKI VZKUK DUŠA UMRLEGA LETNI GOZDNI POSEK TELESNA SLABOST, ŠIBKOST SOSEDNJI ČRKI VELETOK NA ALJASKI CHATEAU- BRIANOV ROMAN SLOV. IGRALEC (BRANE) GLAVNO MESTO UKRAJINE zanimivosti iz sveta Vrsta dogodkov kaže, da se terorizem v svetu ponovno krepi V razmerah, ta so nastopile z razpadom sovjetskega imperija, pa se je siceršnjemu strahu pred terorističnimi napadi pridružila še prava mora. Poznavalci se s strahom sprašujejo, kdaj bodo teroristi dobili v roko atomsko bombo. Za strahovito eksplozijo, ki je februarja letos razdejala tri nadstropja Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, so teroristi potrebovali 600 litrov kurilnega olja in umetno gnojilo. Iz teh dveh snovi, ki se ju da kupiti Kadarkoli in kjerkoli, so naredili tako močno eksplozivo, da se mu ni mogla upreti močna betonska konstrukcija v garažnem delu nebotičnika. Teroristi Irske republikanske armade so aprila letos sprožili močno eksplozijo v Londona Njihovi strokovnjaki so uporabili pol tone umetnega gnojila in nekaj eksploziva semtex. Mešanica je zadoščala, da je naredila ogromno luknjo v več kot desetih zgradb. Prejšnji mesec je policija še pravi čas aretirala osem teroristov, ki so se pripravljali, da razstrelijo zgradbo Zruženih narodov in Lincolnov tunel v New Yorku. V avtu so imeli pripravljeno eksplozivo, se pravi 700 litrov dizelskega goriva in umetnega gnojila. Vsi ti pnmeri so dovolj zgovorni in pričajo, kako lahko je dandanes teroristom narediti bombo, ki ruši cele zgradbe, pa tudi, da teroristi posegajo po vse močnejšem orožju, če ga le lahko napravijo. Poznavalci menijo, da je vse bolj realna nevarnost, da bodo lepega dne teroristi imeli v svojih rokah tudi atomsko bombo. Izdelati atomsko bombo ni tako velika težava, precej bolj preprosto, kot si večina ljudi misli, zatos se lahko zgodi, da bo lepega dne nekje v svetu eksplodiral avto, v katerem bo doma narejena atomska bomba. V primerjavi s strahoto take teroristične akcije bodo opisane eksplozije avtomobilov-bomb kot svečke na božičnem dreveščku. Za izdelavo atomske bombe sta potrebni predvsem dve stvari: znanje in material. Poznavanja delovanja atomske bombe je dovolj in vsi nekdaj strogo tajni podatki so dostopni vsakomur, ki si zna poiskati pravo knjigo v knjižnici. Ena takih je knjiga Losalamaška začetnica. Na strani 25 so natisnjeni nekoč tajni podatki o minimalni količini urana, potrebni za verižno reakcijo. Na 44. strani je opisano, kako se zgradi reflektor, s katerim se doseže verižno reakcijo s pol manj radioaktivnega urana, na 57 strani pa je opisano, kako se v prirpavlieno gorivo izstreli naboj urana, ki povzroči kritično maso, verižno reakcijo in eksplozijo. Za teroriste je zanimiva tudi knjiga Kako preprečiti nuklearni terorizem, kjer so prav tako zapisani natačni podatki koliko urana m plutonija je potrebno za izdelavo “domače” atomske bombe. Znanja torej ne manjka. Bolj problemtičen je bil doslej potrebni material. Plutonij in obogateni uran sta snovi do katerih je bilo vse do nedavnega izredno težko priti. Z razpadom Sovjetske zveze pa je drugače. Na tisoče ljudi ki so delali z atomskim orožjem, je brezposelnih in brez denarja. Kažejo pa se jim lepe možnosti, da hitro obogatijo. Pred kratkim so na Poljskem aretirali dva Rusa in Belorusa, ki so pretihotapili 3 kilograme oplemenitenega urana iz tajne nuklearne tovarne nekje v Rusiji. Svinčeni zaboj z uranovimi tableti so prepeljali nekaj tisoč kilometrov do Bresta, kjer je policija k sreči pravi čas posegla vmes. To je le en primer, ki kaže, da tihotapljenje radioaktivnih snovi ni nemogoče. Kupec pa je lahko vsakdo, ki ima denar in zveze za tako trgovino, tudi teroristične organizacije. Kot pravi David Kay, vodja jedrske inšpekcije Združenih narodov v Iraku, je bil to edini in k sreči neuspešen primer tihotapljenja male količine oplemenitenega urana, ki je potreben za izdelavo atomske bombe, vznemirja pa dejstvo, da se tihotapske poti iz Vzhoda vna Zahod vse bolj organizirajo in utrjujejo. Žal ne tečejo po glavnih prometnicah, kjer je učinkovit nadzor, pač pa po stranskih poteh prek Kazahstana ali Gruzije v Iran, Irak, Afganistan, Indijo in Pakistan, kjer je težko vzpostaviti primeren nadzor mednarodne skupnosti. Teoretično bi teroristična kšupina potrebovala leto dni, da bi prišla do uporabne atomske bombe. Največ časa bi vzela nabava potrebnega materiala, medtem ko bi jo sestavili v nekaj dneh. Znanja je dovolj, vse bolj dostopen pa postaja tudi nekdaj najstrože varovan material. Po podatkih, s katerimi razpolagajo poznavalci, bodo na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze vsako leto razstavili 2000 jedrskih bojnih glav. Atomskega orožja je toliko, da bo razstavljanje trajala nekaj desetletij. To pomeni, da se bodo kopičile precejšnje zaloge oplemenitenega urana, vsako leto okrog 30 ton. Nadzor nad njimi pa bo težavnejši, kot je bil nadzor nad jedrskimi bojnimi glavami, možnosti, da izginejo manjše količine, pa toliko večje. Teroristična atomska bomba torej zaenkrat še ne more ekplodirati. Ni pa več mogoče reči, da je v bližnji prihodnosti kaj takega povsem nemogoče. MiM med legendo in zgodovino Sfefigm s ilffiDsB w if inf “Tragično japodsko ljudstvo izredno cenim zaradi visoko razvite kulture in poguma. Ko so v siloviti bitki z Rimljani leta 33 pred našim štetjem podlegli v svoji goreči prestolnici Metu-lumu, to je pri današnjem Žežlju pri Vinici, so možje raje umirali z orožjem v roki, žene pa so se z otroci v naročju raje metale v ogenj, kot bi se predali sovražniku", je zapisal raziskovalec Ivo Pirkovič. Japodi so živeli na današnjem ozemlju Like, njihova prestolnica pa je bila pri Žežlju, ne pa pri Čakovcu oziroma Josipdolu, kot so trdili dolgo časa. Rimski cesar Oktavian je z dvanajstimi rimskimi legijami prodiral od Siska preko Senja do prestolniškega Metuluma. Z ognjem in mečem je uničeval vse, kar se mu je postavilo po robu. Končni obračun z Japodi je bil v njihovi že prej omenjeni prestolnici, ki je bila na naših tleh. Resnica je, da so Japodi, ki so se rešili uničenja rimskih regij v bližini Čakovca, postavili svoje azilno naselje, kar je zapeljalo zgodovinarje. K temu razkritju je veliko prispeval tudi zapis rimskega kronista Appiana. Ko so Japodi ugotovili, da svoje prestolnice ne bodo mogli ubraniti pred rimskimi legijami, so svoje žene, dekleta in otroke zaprli v mestno posvetovalnico in jo zažgali. Matere so v obupu ubijale svoje otroke ali pa so se z njimi metale v ogenj, kar je presenetilo celo krvoločne rimske vojake. Rešitve zanje kot tudi za večino njihovih mož in fantov ni bilo. Večina je umrla z orožjem v roki, nekaj pa se jih je le rešilo. Ti so potem postavili azilno naselje pri Josipdolu. SLAVKO DOKL zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Nekatere omejitve morajo obstajati. Tako je prepovedano delo na višini, poleg ognja ali vode. Predvsem moramo preprečiti nesreče in poškodbe, ki bi nastale zaradi padca. Bolniku svetujemo, naj spi na majhni in trdi blazini, da se pri napadu ne oi zadušil. Zdravljenje z antiepileptičnimi zdravili ne zdravi vzroka bolezni, pač pa umiija pretirano vzdražnost celic. Ne glede na to pa se z vedno novimi zdravili močno izboljšujejo izgledi za uspešno zdravljenje. Bistveno je, da ustrezno zdravilo izberemo na osnovi kliničnih napadov. Različna antiepileptična zdravila pa lahko vplivajo tudi na koncentracijo zdravil, ki jih bolnik sicer uporablja v druge namene. Diphenilhydantion je zdravilo, ki ga vse premalo uporabljamo. To je eno najbolj raziskanih antienileptičmh zdravil. Kljub temu še ne poznamo natančnega načina delovanja. Priporoča se dajanje tega preparat v dveh dnevnih odmerkih. Phenobarbiton je tudi zelo znano antiepileptično zdravilo, ki ga uporabljamo že mnogo let. Zelo majhni otroci ga prenašajo izredno dobro, večjim pa ga zaradi premočnega sedativnega in hipnotičnega učinka redkeje predpisujemo. Phemiton je kemično soroden Phenobarbitonu, ne deluje pa tako hipnotično in ga zato rajši uporabljamo. Tegretol je novejše zdravilo, ki ima tudi zelo dolgo razpolovno dobo in ga zato dajemo v dveh ali treh odmerkih. Benzodiazepini so dokaj novi antiepileptiki. Najbolj znan je diazepam (Valium ali Apaurin). Ta preparat zaradi izredno Kratke razpolovne dobe uporabljamo predvsem za zaustavljanje epileptičnih statusov. Konec K praktični križ A l____________Ž J Obleka iz rute Ko se v vročih poletnih dneh odpravljate na plažo, si lahko zelo poenostavite oblačilo, ki ga boste oblekle čez kopalke. Vzamete le veliko, 150 krat 150 centimetrov veliko ruto, ki je lahko enobarvna ali sešita iz dveh trikotnikov ali pravokotnikov, bodisi raznobarvnih bodisi vzorčastih. Ruto ovijete okrog telesa pod pazduhami si jo enkrat zavozlate nad prsmi ter drugič na rami. Obleka je s tem gotova. Bolj drzne in domiselne si lahko privoščite tudi kombinezon iz rute, velike 130 krat 200 centimetrov. Prav tako jo ovijete okrog telesa pod pazduhami, vendar jo zavežete na hrbtu. Potem ruto krilo ali majico. iz večje aFla Na vrsti je vlaganje Prihaja čas vlaganja sadja in zelenjave. Vendar bodite previdni! Pazite, da bo vse, kar želite vložiti, zdravo in dobro očiščeno. Če morate odrezati slabši del, ne štedite, saj se vam sicer lahko pokvari ves shranek. Bodite pazljivi, da bo shranek dovolj pasteriziran, ker se prav tako lahko pokvari. Predvsem pa kozarcev in steklenic, v katerih pasterizirate, nikoli ne napolnite do roba, ker se vsebina med segrevanjem širi. Ko se je pasteriziran shranek ohladil, kozarce obrnite na glavo. Če kateri od 'pokrovčkov ni dobro prijel, shranek spravite v hladilnik in ga porabite v nekaj dneh. Sok, ki ga nalijete v steklenice, pa raje kot s plutovinastimi zamaški, zalitimi s parafinom, zaprite z gumijastimi pokrovčki, razkuženimi v močnem alkoholu. Če bo namreč sok slučajno zavrel, bo vrglo v zrak le pokrovček, pri plutovinastih zamaških pa bo razneslo steklenice in onesnažilo shrambo. Krompirjev pire s špinačo Potrebujemo: lkg moknatega krompiija, sol, 25 dag sveže špinače, sveže bazilike, 1/8 I sladke smetane, 1/8 1 mleka, sveže zmlet bel poper. Krompir operemo, olupimo in v slani vodi skuhamo do mehkega. Odlijemo in pretlačimo. Špinačo operemo in stresemo v lonec. Pokrijemo in na majhni vročini kuhamo samo toliko časa, da se špinača sesede. Potem jo temeljito očedimo in zmiksamo v mešalcu. Listke bazilike drobno sesekljamo. Smetano in mleko skupaj pogrejemo in mešanico primešamo pretlačenemu krompirju. Posolimo in popopramo. Primešamo špinačo in baziliko. Iz navedenih sestavin dobimo okusno zelenjavno jed za štiri osebe, poleg pireja pa lahko ponudimo še kaj drugega npr. pečeno jajce. Velika sinica je prva Velika sinica je upravičeno simbol slovenskega integrirano pridelanega sadja (SIPS), to je sadja, ki je zraslo ob kar najmanjši uporabi naravi neprijaznih kemičnih snovi. To je dokazal tudi poskus v sadovnjaku Resje pri Podvinu, o čemer piše v Sadu, reviji za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo, ki izhaja v Krškem, znani sadjarski strokovnjak inž. Tine Benedičič. S pomočjo učencev in vzgojiteljev bližnje šole je organiziral namestitev večjega števila umetnih gnezdnic in večmesečno opazovanje, s pomočjo katerega so ugotovili, da je prav velika sinica najbolj koristna in najbolj vitalna prebivalka sadovnjakov, ki odločilno pripomore v boju proti rastlinskim škodljivcem. Ta ptica je zasedla največ umetnih gnezdnic, svoj številni zarod pa je krmila s stotinami žuželk in njihovih ličink prav času, ko so za sadovnjak najbolj nevarne. Umetne gnczdnice naj bodo zato prilagojene predvsem velikosti in potrebam velike sinice. M Popusti za člane V prejšnji številki smo že našteli nekaj ugodnosti, ki jih voznikom in lastnikom motornih vozil prinaša članstvo v AMZS. Naštejmo jih še nekaj: gotovo vam bo koristil članski popust pri testiranju motoija in podvozja, montaži gum, uravnoteženju koles in manjših popravilih, prav pa vam bo prišla tudi možnost nakupa knjižice za touring pomoč v tujini s kreditnim pismom in 10 odstotni popust pri kasko zavarovanju osebnega avtomobila. Člani imajo tudi popust v slovenskih avtokampih, deležni so finančne pomoči v primeru invalidnosti ali smrti, popusta pri najemu osebnega avtomobila pri Kompas Hertzu, lahko dobivajo brezplačno pravno pomoč pri pogodbenih odvetnikih, o delu društva in o novostih v avtomobilizmu pa lahko izvedo v Motoreviji, Id jo člani dobivajo na dom brezplačno. . • »jj E priloga dolenjskega lista 13 BAROČNI OLTAR S PODOBO BRNSKE MATERE BOŽJE - V prvem nadstropju novomeške proštijske hiše je manjša kapelica, ki je namenjena proštu in kanonikom za bogoslužje v intimnem krogu. Kapelico je v začetku tega stoletja poslikal kamniški slikar Mateja Koželj. Bogoslužje oprav(j^jo na oltarni mizi, ki jo krasi baročni oltar s podobo “črne” Matere bojye. Na osnovi primerjave s sliko črne Marjje božje v Brnu dr. Lev Menaše meni, da je novomeška slika neznanega avtorja nastala v prvi tretjini 18. stoletja. Slika je bila letos restavrirana in je smiselno vkomponirana v celoto na razstavi Dragotine kapiteljske cerkve, kije na ogled v Dolenjskem muzeju. (Pripravila zgodovinarka Majda Pungerčar) Otroška pamet - 10 leten otrok bil je z očetom v hosti, ko je prodal ravno 10 hrastov. 9 se jih poseka precej, ko pridejo do lepega desetega, se dete namrdne, vzame sekiro in zavpije drže se na jok: Tega pa ne dam posekati in nobenega več. Kaj pa bo ostalo zame, če boste tako prodajali. Le pomislite, da so vaš oče vam vse pustili, kar je v hosti, niso prodali in posekali ne enega teh velikih hrastov. Zenske pijanke - V krčmah se ozirajo tudi domače babe nesramno po kupicah in gostih, da jih domislijo ponuditi jim piti. Če je gost predober, obsujejo ga kakor mušice. Tudi krčmarji in krčmarice prisedajo se, da jim se napije, posebno če je vino bolje vrste, n.pr. starina. Nektere so tako nesramne, da vidši človeka vinjenega gredo če prav ni potreben kuhat mu rakov, klobas in dr. kar pa se ve večidel same požro. Račun pa radi take udeležbe nikoli ni ne za sold manji. Edina hvala, ki se daje gostom, je, da se ostudne krčmarske babure iz njih norca delajo in jih obrekujejo. Vlačuge, ki se klatijo po svetu brez dela in žive ali od beraštva ali kurbarije ali kradnje ali pa od vsega skupaj, se nahajajo dosti pogostoma. Včasih prime se jih popolno brezumje. Včasi našli so že ktero čisto nago, duševno in telesno popolnoma zamorjeno in zanemarjeno. Vraža - Kedar se sadi fižol, naj se deklica na seme pošči, pa bo rodilo dobro. T Š ■ MZfl in mi Na križišču poti sta rasli drevesi, breza in hrast. Mnogi so ju občudovali, dmgi pa so hodili mimo in ju niti opazili niso. Rasla sta tesno skupaj, njune korenine so se pod zemljo prepletale, hrast je ovijal brezo in breza je objemala njega. Dokler sta bila še mlada, sta se veselo kopala v soncu in pila življenje. Okoli sta se pogosto lovila deček in deklica. Nikoli nista hodila drugam, breza in hrast na križišču sta bila njuna. Odraščali so vsi skupaj. Hrast je počasi prerasel brezo, ki se je počasi prepuščala njegovemu naročju, njegovi mladi, a silni moči. Hrast je bil moč, bela breza pa kot bi iskala zavetje pri njem. V divjih zimskih nočeh sta si šepetala in sanjala. Hrast je govoril o oblakih, zvezdah, včasih tudi o svetlem rumenem obrazu, ki ne pride bliže. Gledal je v nebo. Breza je pripovedovala hrastu o rožah, travi, o fantu in njegovem dekletu, o pomladi. Bilo jima je toplo, bila sta si vse bliže. V toplih nočeh pa sta molčala. Njune veje so se že dotikale, listi so se poljubljali, podajala sta si roke. Takrat sta prisluhnila tihemu šepetanju ljubezni. Deček ut deklica sta postala fant in dekle. Vsak večer sta ubežala vsakdanjosti in se našla pod hrastom in brezo. Nihče ni vedel za njuno ljubezen. Ljudje so sklenili posekati hrast, češ da dela preveč sence, zato proč z njim. Fant in dekle sta videla, kako se je vdal mogočni hrast, videla sla njegovo umiranje. Zbala sta se za svojo ljubezen. Zvečer sta od daleč strmela proti križišču. Bila je temna noč. Rumenega obraza ni bilo na nebu, a nista šla bliže. Kakor prikazen se je breza svetila iz teme. Zdeb se jima je, da trepeče. Ni bilo hrastove sence, v katero bi skrila svojo izzivajočo belino. Zapihalo je in padle so prve dežne kaplje. Fant in dekle nista odšla. Videla sta, kako se je breza vdala vetrovom in se prelomila. Naslednji dan je ležala čez stezo na križišču. Ljudje so nejevoljno vzklikali: "Spravite jo s poti!” Hrast so posekali, brezo je zlomih. Njune korenine pa so ostale prepletene pod zemljo. Fant in dekle sta čutila, da morata biti še močnejša in ostati skupaj. 9aaifj OOP)ff1C $0U10 SKf Bil je invalid že od rojstva. Staršev ni poznal, bližnjih prijateljev ni imel. Njegov večni spremljevalec je bil cvileči invalidski voziček, kterega je neutrudno porival od hiše do niše. Večina je pred njim zapirala vrata, nekateri so mu iz usmiljenja ponudili kos kmha, on pa je hrepenel le po kančku prijaznosti in ljubezni. Skušal je biti prijazen, a kaj pomaga, ko so se ga previdno izogibali. Zanje je bil le invalid, polčlovek, ki ne more imeti svojin čustev, ki nima kaj pričakovati v življenju, ampak lahko upa le v odrešilni konec. Tako je bilo iz leta v leto. Čakal je na pozdrav, na prijazen stisk roke in to hrepenenje ga je spodbujalo, da je še obiskoval ljudi, čeprav so mu očitno kazali, da so se ga naveličali. Godrnjavo so zapirali okna in mu pred nosom loputali z vmti. Lučka upanja v njem ugašala in volja do življenja izginjala. Lepega dne ni več potoval okoli, ni več jedel in pil. Roki sta mu razočarani počivali v naročju. “Vse je samo zato, ker sem invalid,” je razmišljal. Umrl je s praznim srcem. Luske in perje Nova pesniška zbirka Iztoka Osojnika LUSKE IN PERJE, ki je pred krakim izšla pri Cankarjevi založbi, v značilnem liričnem zanosu razkriva svet, v katerem so si ljudje blizu, bogovi pa daleč od njih. Pravzaprav so bogovi izginili in nihče ne ve, kam. Od njih, stvarnikov, ki so nekoč umno urejali svet, ga skrbno vodili in očetovsko bdeli nad njim, so ostale le luske in perje. Za pesnika to nista le simbola izginulih božanstev, ampak tudi metafora za njegovo razpetost med življenjska nasprotja: med zemeljske plazilce in nebesni ptičji prostor, med samoto in solidarnost, med bes in ljubezen, med ljubljanske ulice in Južno Ameriko, med slovenščino in španščino. Besedi, ki sestavljata to metaforo, je pesnik zapisal v naslovu zbirke. Svet, ki ga zapustijo celo njegovi stvarniki, je vse prej kot idealen. Predvsem je to kaotičen in do skrajnosti konflikten svet. Ubežati mu ni moč, ker človek pač ni bog, sveta tudi ne more spremeniti. Zato sc bolj ali manj sprijazni s svojo usodo. Pesniku je dano nekaj več, lahko pobegne iz stvarnosti v domišljijo in pusti vso zemeljsko navlako zunaj svojega novega sveta, ki si ga zgradi v domišljiji. Večno pa tudi pesnik ne more ostati v sanjah. Včasih sc mu v trenutku vse zruši v realnost, v nasprotja, ki vladajo v človeškem življenju, v konflikt z realnim svetom. Na nasprotja naleteva pesnik na vsakem koraku. Tudi Osojnikove pesniške pokrajine, po katerih nas vodi tn nam jih razkriva, so jih polne. Uporabljene so zdaj očarljivo zdaj dramatično. Vodi nas po znanem in neznanem, sam vztrajen slednik za izginulim, zdaj v domači zdaj v tuji govorici. Tudi v mrzlo črno vodo Ljubljanice, ki “pri Vevčah počasi kot Wa!t Whitman zleze v Savo”, nas vabi. In tako vedno globlje v svojo poezijo, sam trdno prepričan, da “pesem iz brbotajočega kaosa ustvarja smiselni red”, kot meni pisec spremne besede Aleš Debeljak. IVAN ZORAN Sredi vsega Po osmih pesniških listih, dveh pesniških zbirkah za otroke in dveh za odrasle je Janez Kolenc izdal peto pesniško zbirko SREDI VSEGA. Izšla te nedolgo tega tako kot ostale Kolenčeve zbirke v samozaložbi, z likovno opremo Bogdana Breznika. Za zbirko je avtor posegel v svojo zajetno življenjsko pesniško mapo in izbral iz nje pesmi, ki so nastale vse od leta 1942 do letos, med njimi pa jih večina še ni bila objavljena v revijah in publikacijah, kjer se Kolenc kot pesnik pojavlja. Pri izboru si je za kriterij vzel pesniško obliko, s čimer je zbirki dal osrednji pečat. Gre namreč za sonetno pesniško obliko, ki jo Kolenc v verzu in rimu dokaj svobodno variira in spreminja, ostaja pa zvest številu verzov in rimi. Kot pravi sam, oblika ni tako nepomembna, saj je z njo na nek način povezana sporočilnost pesmi. Janez Kolenc je namreč pesnik, ki verjame v klasično poetiko, v pesem, ki bralcu nekaj sporoča in pove, ki ne skriva pomenov in ne išče izraza v zapletenih metaforah ali v igri z jezikom. Sonet je po njegovem tista pesniška oblika, ki pesnika sili h koncentraciji misli in jc zato primerna za izrekanje življenjskih resnic in globokih doživetij. In res jc v Kolenčevi zbirki mogoče najti zelo pester svet razmišljanja in počutij, kot osrednja nit pa se izkazuje spraševanje o temeljni resnici človekovega življenja: čemu in kam živimo. Posebnost Kolenčevih pesmi je tudi v tem, da so pogosto vezane na aktualne politične in splošne razmere, ki jih kritično in ostro razsoja in moralno vrednoti. V tem pogledu zadnja pesem v zbirki, ki sicer za razliko od ostalih ni napisana v sonetni obliki, pač pa v tcrcinah, sodi k ostalim. V nji sc jc dotaknil balkanskega klanja in ideoloških samodržcev, ki jih jc postavil v deseti krog pekla, ki ga slavni Dante v svoji Božanski komediji ni napisal. MILAN MARKELJ - Znanstveno in publicistično središče je izdalo dve novosti: Scotta Lasha SOCIOLOGIJO POSTMODERNIZMA in Petra Kovačiča Pcršina ZAVEZA SLOVENSTVU. - Janez J. Švajncer je izdal knjigo OBRANILI DOMOVINO, ki govori o TO in bojih v desetdnevni vojni za Slovenijo. - Založba Lipa je izdala tri nove pesniške zbirke: Edelmana Jurinčiča ISTR1JANO-VA MOLITEV, Blaža Lukana V TIHEM TEKU in Mateja Demšarja ZASILNI VHOD, knjigo novel Jožeta Feka DOM MOJEGA DOMA in izbor petih radijskih iger Saše Vuga STEZA DO POLNOČI. - Izšla jc zajetna knjiga ŠEMATIZEM LJUBLJANSKE ŠKOFIJE s tisočimi podatki o cerkvah in kapelah na tem območju M , : ** t§ HflO® Uprava je lep čas ostala brez navodil od zgoraj, brez katerih uradniki niso ne znali ne bili vajeni delati. Življenje in razvoj sta prinašala nove pojave in dogodke, ki jih ni bilo mogoče vnesti v dotedanje birokratske obrazce (šimlje) in v navzkrižje paragrafov. Prav takšna birokratska obdelava pa je bilo glavno poslanstvo in opravilo uradnikov v upravi Birokratizem brez navodil je na nižjih ravneh nehote, na višjih pa zagotovo tudi hote ustvarjal zmedo in blokade in tudi s tem rušil revolucijo. Zelo nazorno kaže takšno stanje dopis novomeškega okrožnega vodje, naslovljen na prezidij gubernija v Ljubljani (št. 254/p od 7. aprila 1848). V povzetku v njem piše, da je iz objav v Laibacher Zeitung razvidno, da je s pristankom najvišjih oblasti v Ljubljani ustanovljena narodna garda. Takšna garda je ob že obstoječi meščanski gardi ustanovljena tudi v Novem mestu, o čemer je bilo visoko vodstvo že predčasno opozoijeno. Dejavniki v Novem mestu pričakujejo oblastno potrditev garde po ljubljanskem zgledu. Ustanova narodne garde pa nima legalitete, zato nujno prosijo za ukaze in predpise, da bi lahko to storili. Okrožnemu vodji torej ni zadoščal cesarski patent s katerim je bila ustanovljena narodna garda v Avstriji in so ji bile določene naloge ter dana javna pooblastila. Pogrešal je podrobnih navodil, s katerimi bi lahko nakrmil svoje uradnike. Denar gre težko iz rok vsem oblastem na svetu in zato ni bilo nič čudnega, če se je v birokratski Avstriji v novomeškem primeru tako zapletalo pri financiranju narodne garde. V sili razmer se je rešitev našla v zbiranju prostovoljnih prispevkov in v družabnih prireditvah v korist garde. Dokaj celovito pričevanje o tem najdemo na straneh Sloveniens Blatt. Z zbiranjem prispevkov so najbrž začeli že v juniju, hkrati pa so bili izoblikovani tudi predlogi za ustanovitev sklada za vzdrževanje narodne garde (objava v Sloveniens Blatt št. 3 od 18. julija 1848, str. 12, z zahvalo prvim darovalcem). Iz poteka zbiranja prispevkov in organiziranja prireditev v korist narodne garde je razvidno, da se je tudi tu očitovala narodnostna razdeljenost: slovenska stran je delovala ločeno od nemškutarske. Slednji so imeli več vpliva in znancev med veljaki in bogatini in s tem tudi večje možnosti. Zato so zbrali precej več denaria kot slovenska stran. Objave v Sloveniens Blatt povedo, da je bilo s prostovoljnimi prispevki in prireditvami zbranih v času od 1. julija do 9. oktobra 1848 skupaj 442 F in 18 krajcarjev. O tem je poročalo 12 objav v Sloveniens Blatt in v njegovih reklamnih prilogah (od št. 3 pa vse do št. 15 z izjemo št. 5, 9 in 13). Znesek zbranega denarja ni bil majhen, saj se je upravni svet narodne garde v svojih dopisih na okrožje potegoval za 1.000 F. Domnevamo lahko, da so 'bili prostovoljni prispevki v času, ko so dotekali, edini vir za preživetje narodne garde in zategadelj toliko bolj dragoceni. Kot posebna zanimivost izstopa pri zbiranju prispevkov vloga komornega komisarja Franca Zrvergerja, ki je bil v narodni gardi stotnik. Za stotnika je bil izvoljen, vendar vse kaže, da si je garda z njim posadila kukavičje jajce. Kot vojaško zadrtega človeka ga slikajo objave v Sloveniens Blatt, ki so podpisane z njegovim imenom (“Zwerger, Hauptmann”). Časnik je v št. 1, ki je izšla 4. julija 1848 objavil pod naslovom “Narodna garda v Novem mestu” na zadnji strani loročilo o poslovitvi, ki so jo gardisti priredili dijaški ompaniji ob odhodu dijakov na počitnice. Opisana sta potek prireditve in udeležba ter zelo pohvaljeni dijaki zaradi izredne vojaške strumnosti in izvezbanosti, ki so ju dosegli v kratkem času obstoja kompanije. V uvodu je omenjeno, da je “novomeška narodna garda sestavljena iz treh oddelkov (kompanij) in da jo sestavljajo: uniformirana meščanska garda z organizirano vrlo godbo prvo, legija dijakov gimnazije drugo in ostali gardisti tretjo kompanijo. Mesto poveljnika še ni zasedeno, zato ga zdaj predstavlja gospod Franc Skrem kot najstarejši stotnik v kompanijah”. Že dva dni po tej objavi je stotnik Zvverger poslal uredništvu svoj ugovor. Vseboval je le nekaj vrstic, uredništvo pa ga je (odlašalo je najbrž iz nagajanja) objavilo šele v št. 4 od 25. julija. Navajamo dobesedno: “Pisanje redakciji. Glede na številko ena vašega cenjenega lista si dovoljujem je narodna garda imela upravni svet, ki je bil nekakšen kolegijski komandant. Iz dopisov št, 11 in 15 upravnega sveta je razvidno, da je po njegovi ustanovitvi v začetku junija ostalo v svetu skoraj poldrugi mesec nezasedeno eno mesto, sredi julija pa ga je nato zasedel dr. Julius v. Vest, okrožni zdravnik. Ob tem se ponuja vprašanje, zakaj ni tega mesta zasedel ambiciozni stotnik Franc Zvverger, ki je bil v narodni gardi že od vsega začetka. Upravni svet narodne garde je bil izoblikovan že v juniju 1848, kljub temu pa najdemo v Sloveniens Blatt v obdobju od 18. julija ao 15. avgusta (v št. 3, 4, 5 in 7) zahvale darovalcem z navedbo imen in zneskov, podpisane s “Zwerger, stotnik”. Le v št. 6 od 8. avgusta je objava v zvezi z zbiranjem, ki je podpisana od upravnega sveta. Zwerger je bil zelo prizadeven zlasti v pripravah korist gai na pripomniti, da doslej še ni opravljeno oštevilčenje tukajšnjih plesno prireditev z žrebanjem dobitkov v korist garde, kompanij narodne garde in da je do skorajšnjih volitev Priprave so se začele že julija (objava v št. 5 v reldamni komandanta kompanij, opravljanje te službe zgolj prijateljski prilogi Sloveniens Blatt). Žrebanje je bilo najprej napo-dogovor vodilnih ljudi. Novo mesto, 6. julija 1848. Zwcrger, vedano 17. septembra, nato pa preloženo na 1. oktober. stotnik”. Povsem brez potrebe se je spotaknil ob nedolžno opisno razvrstitev kompanij v časmškem poročilu, očitno pa mu je šlo v nos tudi to, da je bil stotnik Franc Skrem omenjen kot začasni komandant. Ker slednjega ne najdemo v spisih upravnega sveta narodne garde, kjer so navedeni vsi oficirji, je bil Skrem najbrž stotnik v meščanski gardi. Verjetno gre za sina novomeškega trgovca Jakoba Skrcma, ki je bil tudi upravitelj mestnega sodišča, kot je razvidno iz Breckerfeldovega seznama meščanov. Franc Skrem je bil rojen 1790. leta in je končal frančiškansko gimnazijo v Novem mestu 1806. leta (Milan Dodič: 225 let novomeške gimnazije, str, 408). Iz prej navedene Zrvergerjeve replike veje zadrtost, najbrž pa je pravilna domneva, da je gojil tiho željo biti komandant narodne garde. Potrditev te domneve najdemo v več njegovih samozvanih objavah v Sloveniens Blatt, ki jih je podpisoval: “Zwerger, stotnik”. Omenili smo že, da Vse kaže, da so bile priprave zelo obsežne, saj je šlo za gala prireditev, ki jo je pripravljala nemškutarska stran. Z njenim bliščem si je gotovo prizadevala dokazati svojo superiornost nad slovensko stranjo. Morda lahko Zvverger-jevo vpletenost v to akcijo povežemo tudi z dejstvom, da je bila “voditeljica skupine dam, katerih nežne roke in domoljubna čustva so darovala predmete za obljubljeno žrebanje, visoko spoštovana gospodična Emilie v. Laufen-stein”, najbrž hčerka samega presvitlega okrožnega glavarja. Kdo ve, morda je ob tem šlo tudi za kakšno nežno romanco. Ponuja se vprašanje, zakaj upravni svet narodne garde ob Zwergerjevem samozvanem nastopanju ni posredoval. Administrator sveta, poročnik in trgovec Karel Jenkner, najbrž ni bil dorasel nalogi postaviti se po robu stotniku Zwergerju. Tudi če bi to poizkusil, ne bi dobil podpore, saj so bili v svetu razen dr. Jožefa Rosine sami Zrvergerjevi stanovski kolegi. 14 priloga dolenjskega lista PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Razveljavili naj bi zakon o državljanstvu Se zbiramo podpise Pred volitvami jc Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka obljubljala revizijo zakona o državljanstvu, in to za nazaj, torej tako, da bi se državljanstva odvzela. Takrat sem stranko opozoril, da je to po 155. členu Ustave republike Slovenije nemogoče, ker je retroaktivnost na pridobljene pravice prepovedana. Ko je SNS pokazala svoj pravi obraz, sem bil glavni pobudnik ustanovitve nove stranke: Nacional socialne zveze Slovenije - NSZS. Stranka že od ustanovitve zbira podpise za referendum - od 40.000 potrebnih jih imamo 37.000 - na katerem naj bi razveljavili zakon o državljanstvu in vse odločbe, izdane na podlagi tega zakona. To je edina pot, da se odvzame državljanstvo tistim, ki jim' ne gre, tistim, ki so upravičeni do njega, pa se ponovno da. * Osebno sem ponudil vsem strankam, ki so obljubljale ali ponovno obljubljajo revizijo (SLS, SNS, SPS, SND, RZS, Liga za Slovenijo, NSS in druge), da skupaj zberemo te podpise. Odziva ni. Zakaj se stranke skrivajo za revizijo, ki ni možna? Zanimivo jc tudi, da stranke, ki jih omenjam, niso podprle niti ene od pobud, ki jih je NSZS vložila v državnem zboru in ki zadevajo nacionalne in socialne interese volil-ccv, ki jih “zastopajo”. Ta izjava jc napisana v soglasju s predsedstvom NSZS, katerega član sem, vendar je to mnenje osebno in temelji na podlagi dokumentacije. Za konec pa še opozorilo volil-cem: ne nasedajte spomladi 94, raje ostanite doma, če nikomur ne zaupate! MATJAŽ GERLANC Velenje DOLENJSKI LIST Gospod vikar poziva k pogrevanju Cerkvena Oznanila kapitlja, kloštra in Šmihela ne prispevajo k spravi KAMERA ODKRIVA - Pri Jakševih v Florjanski ulici v Sevnici so na vrtu pridelali tudi tale krompirček, zelo podoben srcu. V tem, da je pridelek zrasel na vrtu že upokojenih Alojza in Simone Jaki, je vsaj nekaj simbolike. Jakševa namreč z obilo srčne kulture, s prijaznim in ust\’arjalnim odnosom do okolja in ljudi, ie zlasti pa gospa Simona z delom v sevniikem Rdečem križu in pri druitvu izgnancev, razkn-vata svoje srce, občutek za ljudi (Foto: P. P.) Dolenjski list je 17. junija objavil v prispevku “Oznanilo česa?” vsebino 15. številke verskega glasila Oznanilo, ki izhaja v Novem mestu. “Vaš vikar”, pisec uvodnika 17. številke Oznanila, si 27. junija ostaja zvest, ko v novem glasilu župnijskega urada sv. Lenarta piše o zgodovinskem spominu naroda, pri čemer pravi: “...Pri tem delu moramo znati razlikovati med posamezniki, ki jim lahko odpustimo, in idejami, ki so jih vodile, ki smo jih dolžni razglasiti za lažne in jih zato tudi označiti kot nelegitimne ali škodljive za naš narod. - Ker tega iskanja v naši javnosti ni in je zasmehovano ali pa ovirano, tudi resnične sprave ni. Vse, kar se dogaja za spravo, je prispevek manjšine. Zmagovita večina sc drži popolnoma ob strani. Zato bo potrebno te stvari še pogrevati...” Normalno je, da se v demokraciji pojavljajo različna mnenja tudi glede preteklosti, posebno še glede, tega, kar je bilo med zadnjo vojno. Zal so med takimi mnenji o preteklosti tudi preživele ocene, ki jih je že davno uveljavila Evropa glede vojnih in vseh PISEC UDARIL MIMO V rubriki “Ribniški zobotrebci” jc bila 15. julija objavljena sledeča vest: V Loškem potoku se jc v vasi Hrib prav nasproti osnovne šole udrl del cestišča. Krajevna skupnost, policijska postaja in cestno podjetje so takoj ukrepali in poskrbeli za popravilo. Pisec vesti najbrže sploh ni bil v Loškem potoku in je vest le delno resnična. Gre za rahel used asfalta, sredi useda pa je nastala luknja s premerom nekaj centimetrov, verjetno zaradi dotrajane kanalizacije. Seveda o ukrepanju krajevne skupnosti, policije ali cestnega podjetja ni sledu, še manj pa o popravilu vse do danes 16. julija. Kar nekaj časa smo porabili, da smo luknjo, ki jih je polno tudi drugod, sploh našli, ker ni nasproti šole, pač pa ob trgovini Marin. Je pa neoznačena luknja lahko nevarna, saj je na dokaj nepreglednem in izredno prometnem delu cestišča. A. KOŠMERL MIRNOPEŠKI TEK LE ZA DRŽAVNE PRVAKE? Že več let se udeležujem tekaških tekmovanj, in tekel sem tudi na letošnjem mimopeškem teku. Moral bi dobiti eno izmed medalj, toda ob koncu prireditve sem ostal praznih rok. Z organizacijo mimopeškega teka je očitno nekaj narobe. Po pritožbi sem namesto medalje dobil le prazne obljube. Sem rekreativni tekmovalec, nimam sponzoijev in ne kluba, zato sept svojih dosežkov toliko bolj vesel. Želim, da se pojasni ozadje podeljevanja medalj mimopeškega teka. Ali jc tekmovanje organizirano le za državne prvake, ostali, bolj anonimni tekmovalci, pa nimamo pravice dobiti zasluženih medali? FRANC KOCJANČIČ Kočevje Ali ni tudi to posilstvo? Tot kar se je v zadnjem času ie drugič dogajalo v Cmem baronu, presega vse meje normalnega Vse, tako menijo pristojni, ima svoje meje. Ali res? Če je pravi obraz demokracije komaj rojene nove države Slovenije to, kar kaže praksa novomeikega lokala pod sila “duhovitim" imenom Črni baron (le po kom to “zanimivo” ime, ali pa naj raje ostane enigma?), kjer se nekaj stalnih nedoraslih gostov, bolje povedano fantov in deklet, izživlja s pitjem in cigaretami, zlasti pa in predvsem v svoji apatiji življenja s hrupno, da ne rečem huronsko glasbo. To, kar je v zadnjem času že drugič preseglo vse meje normalnega in normalnih ljudi, je bil “koncert" v živo 16. julija, ki je trajal do jutranjih ur. Mar ni do\'olj, da si v teh soparnih julijskih dneh morajo ljudje že podnevi zastirati okna svojih stanovanj in si do poznih večernih ur mašili ušesa? Na ljubo koga in komu v čast? Kdo od teh “upov" bodočnosti pomisli na otroke, bolehne, starejše? Kam in komu naj se posameznik obme po pomoč, saj je anarhija že gospodar vse od pločnika do kulture, da o agresivnosti in nasilju mladih niti ne govorim? Mar ni marsikaj tega sramotno tudi za današnjo oblast, ki to dopušča? In ko ti mladi stalni gostje zapuščajo v poznih večernih urah lokal Čmi baron, si dajejo duška z čim bučnim startom svojih avtomobilov, da se ve, kdo je kdo! Ima sploh še smisel vpraševati se, o dovoljenih decibelih, o neki obratovalni uri takih in podobnih lokalov? Delovne vrednote so krepki večini mladih španska vas, moralne vrednote pa docela izničene. In ko gledaš na pločnikih Glavnega trga “akrobacije" mladih fantov na mopedu, da ne omenjam že divje vožnje otrok z bicikli, je govoričiti o varnosti mater z otroki in starejših ljudi, popoln nesmisel. Komu je dano vedeti, kam plove ta slovenski brod in kje bo pristal? Tudi to je posilstvo svoje vrste! Naj dodam še misel novinarke, ki je v članku o “medvedarjih ” iz Nove gorice nedavno v Delu napisala tole: “Ali je postala RS Eldorado = raj za barabe vseh vrst?" T. M. Novo mesto drugih hudodelstev fašizma in nacizma. Vsaka oblika sodelovanja tistih, ki so se spečali z Nemci in jim podaljševali vojaško moč, je bila moralno obsojena po vsem svetu. Njihovo bojevanje proti zaveznikom - partizani pa smo bili med vojno priznani kot zavezniška vojaška sila - jih je pripeljala do poloma. S propadom nacizma so morali deliti tudi njegovo usodo. Z gospodom vikaijem iz Oznanil seveda ne nameravamo razpravljati o njegovih stališčih, čeprav jih spoštujemo. Toda gospod vikar bi moral spoštovati tudi nas, nekdanje partizane, ki smo bili člani narodnoosvobodilnega gibanja. V boj smo šli za svobodo slovenskega naroda. Toliko let po zmagoviti vojni g. vikar noče vedeti, da s ponarejanjem NOB in s prikrito propagando domobranstva ne bomo prišli v Evropo. NOB je bil vrh našega boja proti nacizmu, ki jc bil zločinsko gibanje proti vsemu človeštvu. Bil jc tudi edino možen boj proti genocidu, s katerim so nas fašisti in nacisti zapisali izginotju z zemeljske površine. Ponosni smo na slovenski oddelek v ameriškem muzeju holokavstva, v katerem ima naš boj častno mesto med protifašističnimi bojevniki vsega sveta. Partizani seveda ne odobravamo nesodnega načina obravnavanja povojnih dogodkov proti nekdanjim sovražnikom. To smo že povedali in še ponavljamo, da sc ne bi pozabilo. Obžalovanja vredna so tudi vsa dejanja po Dolenjskem, ki niso bila v skladu s temeljnimi cilji OF in osvobodilnega boja. Oba uvodnika g. vikarja (od 30. maja in 27. junija) izražata njegovo nestrpnost. Lahko ju ocenimo kot ščuvanje k sovraštvu do političnega nasprotnika. Vztrajno ponarejanje preteklosti našega naroda, zlasti med drugo svetovno vojno in po njej, kaže na zagrizenost in ošabnost, s katero pisec postavlja nad i državljane. I neenakomislečc K spravi med živimi in mrtvimi in k obojestranskemu priznavanju krivde in odgovornosti, ki smo ga nekdanji partizani že ponovno izrekli, taki “pozivi k jiogrevanju" gospoda vikarja seveda nič ne prispevajo. Opralo ne bo tudi zavržne morale tistih Slovencev, ki so se v drugi svetovni vojni bojevali na strani okupatorjev proti lastnemu narodu in celotni protifašistični združbi sveta. Občinski odbor Zveze borcev v Novem mestu SPODAJ PA FEJ!” V Šolski restavraciji v Novem mestu je verjetno že 10 let isti direktor. To sklepam zaradi čistoče v WC-ju pod slaščičarno. Enaka nesnaga in smrad sta bila prav tako pred 10-imi leti Zunanji izgled se je spremenil, saj ima restavracija lepo teraso z lepo pogrnjenimi mizami Toda v WC prostorih je zrak smrdljiv, po tleh je vse mokro in umazano, WC je zamašen, o toaletnem papirju, toaletni brisači, tekočem milu ni ne duha ne sluha. Zaradi nesnage sploh ne veš, kam bi stopil. Sprašujem se, ali so čistilke na dopustu in ali ni direktor še nikoli preveril čistoče. Če malomarne stranke delajo nered, bi morala red narediti direktor in sanitarna inšpekcija. Vodilnemu tega objekta priporočam, naj si vzame za zgled WC v Ma-ximarketu v Ljubljani, in mu pošiljam veliko, čmo “nežo”. Pa brez zamere! MILENA SRPČIČ Brežice SMO DRUGORAZREDNI DRŽAVLJANI V nedeljo, 11. julija, okrog dveh popoldne je v vasi Rtiče - Križ z okolico v krajevni skupnosti Boštanj zmanjkalo elektrike. V ponedeljek popoldne, ko ta članek pišem, v podružnici Elektra Krško v Sevnici še vedno niso popravili okvare. V tem času se je dogajalo marsikaj. Hrana v hladilnih skrinjah in zamrzovalnikih se je zaradi predolgega električnega mrka začela odtajevati. Uporaba te hrane jc oporečna in povzročena škoda je neizmerljiva. Zaradi dosedanjih izkušenj se je bati še nadaljnjega električnega mrka. Dolge električne prekinitve so v teh krajih že vsakdanjost, saj mora drugorazredni Slovenec v teh demografsko ogroženih območjih prestati vse preizkušnje. Nosilci odgovornosti pač niso pod tako močno kritiko javnosti, kot so v bolj obljudenih krajih. JULIJA ČARMAN ZNAMKE 271.000 DINARJEV POŠTNINE - Te dni je prejel naslovnik iz Ljubljane čestitko iz “nove Jugoslavije”. Na kuverti je nalepljenih 20 znamk po 5.000 dinarjev in še 57 znamk po 3.000 dinarjev, kar pomeni, da je veljala poštnina za pismo "samo" 271.000 dinarjev, jugoslovanskih seveda. To marsikaj pove o stanju jugoslovanske ekonomije. GASILSKO SLAVJE V NOVI VASI NOVA VAS - Gasilsko društvo Nova vas letos praznuje 100-lctnico plodnega delovanja. 18. julija jc bila v Novi vasi svečana parada, na kateri so sodelovala skoraj vsa društva iz cerkniške in ribniške občine. Na visokih republiških in občinskih priznanj. A K. Veterinarska hiša drugače Odgovor na članek (Dolenjski list 15. julija) - Ne bom dovolil, da bi nepoklicani sodili stroko Ne bi rad polemiziral po časopisih. Zaradi neoprijemljive kritike stroke in Zavoda pa sem prisiljen, da odgovarjam na površno in nedorečeno pisanje. Veterinarski zavod je ena od pomembnejših ustanov, ki deluje na podlagi zakonskih določil, etičnih načel in maksimalne prilagojenosti službe danim razmeram. Poslovanje zavoda temelji na delih, ki so določena vnaprej, in tistih, ki nastanejo v danih izrednih trenutkih. Dela, la jih pokrivamo, temeljijo na dogovorjenem sistemskem delu, ki je odtisen od stroke (pacientov). Obseg opravljenega dela posameznika je odvisen od frekvence dela in je osnova normativa vsakega delavca. V manjših enotah prihaja zaradi tega do združevanja del, kar ima za posledico časovni zamik pri opravljanju naročil. Enote v Zavodu so med seboj težko primerljive zaradi različne gostote živali, prometnih prevozov, razgibanosti terena, kar pa ima vpliv na finančno uspešnost enote. Sprejemanje naročil je prilagojeno Očitno norčevanje Poleg plačila dveh zavarovanj na rentgen kot samoplačnica? V torek, 13. julija, sem zaradi bolečin, ki jih čutim že dlje časa, obiskala splošnega zdravnika v črnomaljskem zdravstvenem domu. Poslal me je v laboratorij in na rentgen. V petek, 16. julija, sem opravila vse potrebno v laboratoriju, medtem ko se je na rentgenu zataknilo. Sestra me je naročila šele za 27. avgusta.Oglasila sem sc pri direktorju zdravstvenega doma, ker me do takrat lahko že pobere. Povedal mi je, da je zdravnica kot vsi ostali upravičena do štiritedenskega dopusta. Pojasnil je še, da bi, če bi bila stvar nujna, zdravnik to napisal na napotnico in bi me vzeli takoj ali pa me napotili v bolnico. Ker zdravniku ni jasno, kaj mi jc (če mi sploh kaj jc), me jc poslal na pregled in po mojem skromnem mnenju torej ne ve, ali je nujno ali ne. Zvedela sem še, da grem lahko na pregled kot samoplačnica, če se mi mudi. In to poleg rednega in prostovoljnega zavarovanja, ki ju plačujem vsak mesec! Direktor mi je povedal tudi, da bom povsod čakala na vrsto, razen če imam kje kakšne zveze. Očitno pri nas poteka vse le še po zvezah. Menim, da je to očitno norčevanje iz bolnikov in davkoplačevalcev. I. S. naravi dela, vendar je vedno dana možnost za razno poizvedovanje. Uporabljati moramo razna tehnična pomagala, katerih delovanje mora biti uporabnikom poznano. Poslovanje Zavoda je javno in ga obravnavajo vse občine, je torej tudi pod kritiko v občinah in se ne prikrivajo nobene slabosti. Nihče pa v teh razpravah ne poudatja pomembnosti naše stroke, se tudi ne spomni uspehov, ki jih je dosegla ta služba pn zatiranju živalskih kužnih bolezni in bolezni, ki se prenašajo na človeka. Naj Vas spomnim samo na zadnje dogodke v zvezi s slinavko in parkljevko. Odnosi v Zavodu so tudi odnosi ekonomske moči posameznih enot, katerih ne moremo postaviti na enake normative. Smo služba, ki se sama financira, kar vpliva na razvoj stroke, kljub temu dosegamo dobre rezultate. Del dejavnosti se plačuje preko odredb, a smo z njimi v večnih težavah. Za konec pa še to. Obstajajo meje, do katerih se lahko pogovarjamo, ne bom pa dovolil, da bi nepoklicani sodili stroko. Vsakemu so odprta vrata, tistim s kritiko in tistim z dobro besedo. V.d. direktorja: HINKO RIHTAR, dr.vet.med. V manj kot enem letu odprl kar tri trgovine PMC tudi v Kostanjevici ŠENTJERNEJ - Mladi šent-jemejski podjetnik Robert Nedanovski je lani poleti, kmalu zatem ko je ustanovil trgovsko podjetje PMC Plastic manage-ment s sedežem v Šentjerneju, odprl trgovino v Centru Stara šola v Brusnicah. Ponudil je kme- jMMgffl Robert Nedanovski tijski repromaterial,program osnovnega materiala za servisiranje avtomobilov, kmetijske, transportne, gradbene mehanizacije, clcktro, termo, vodovodni inštalacijski material, barve, lake, vse za vinogradnike, sadjarje, vrtičke, lovce, ribiče pa tudi tekstil, gospodinjske pripomočke in šolske potrebščine. Letos pozimi je tej sledila druga, večja trgovina s podobnim prodajnim programom, v Škoqanu. Tretjo trgovino s tem programom je Nedanovski odprl prejšnji četrtek v Kostanjevici. V tem kraju je edina s tako ponudbo. Nedanovski, ki si je izobrazbo za podjetnika pridobil v Šoli ma-nagementa na Brdu pri Kranju, na Gea Collegcu ter v Centru za zunanjo trgovino v Radencih, ima načrtov za nadaljni razvoj svojega podjetja še veliko. Eden prvih, ki naj bi se uresničil, jc veletrgovina v centru Šentjerneja. J. BOŽIČ Žužemberčani proti Romom Pripombe k članku s tem naslovom (DL 7. julija) - Dogajanje v Žužemberku spomii\ja na etnično čiščenje RADIJSKE RAGUE NA PREVOLAH - Priljubljena mladinska oddaja “Sobotna raglja" na I. programu Radia Slovenije je letos prvič pripravila počitnice na kmetiji za svoje mlade sodelavce in poslttšalce iz raznih koncev Slovenije. Šestdeset šolarjev so gostoljubno sprejeli na osnovni sliki). (Foto: J. Pavlin) Dolenjskih Toplicah (na Tisti ponedeljek, ko je Žužem-berčana, ki je šel mimo romskega naselja, napadel gluhonemi Rom, je bil le-ta pijan. Ostali Romi niso dovolili, da bi s pretepom nadaljeval, nakar je policija pravilno ukrepala in dva Roma odpeljala. Po tem dogodku se jc zbralo večje število krajanov, nekateri med njimi z vilami in motikami. Romi, večinoma ženske, otroci in starci, so se, ko so prihajajoče krajane opazili, razbežali m so na begu še danes. Krajani so jim zažgali vse, kar so imeli. Priznam, da Romi niso “angelčki”, vendar mislim, da krajani niso ravnali pravilno, če naredi napako en Rom, naj zanjo odgovarja sam, ne pa da se krajani zanjo maščujejo vsem Romom, ki živijo v Žužemberku. Ne strinjam se s krajanom, ki pravi, naj občina Rome preseli v Žabjek. Ali mislite, da KS Potočna vas nima dovolj 68 romskih družin? Menim, da sc morajo krajani Žužemberka in okolice sprijazniti s tem, da med njimi živijo Romi, saj so tu že 50 let Prod-oficirske in druge kadre. Kot prvo so 3. avgusta 1943 ustanovili Oficirsko šolo Glavnega štaba. V začetku je imela en sam oddelek, to je bil pehotni. Nato pa so postopno ustanovili še ostale: artilerijski, inženirski, za zveze, radiotelegrafski, ra-diotehnični, višji oficirski, intendant-ski, za politične komisaijc, šifrerski, za izgradnjo vojaške oblasti, sanitetni • Borcem domicilnih enot in prijateljem Bele krajine bo namenjeno srečanje 22. avgusta 1993 v vasi Priloge ob 50. obletnici ustanovitve partizanskih enot, ki so bile ustanovljene v Beli krajini ali so delovale na tem območju. Srečanje bo namenjeno tudi 50. obletnici formiranja štaba VII. korpusa NOV in POJ, istega dne pa bo od 9. uri v gostišču Kapušin na Krasincu skupščina skupnosti borcev XV. SNOUB -Belokranjske. (M. T.) in prometni. Tako je bila med vsemi šolami najbolj popolno organizirana. Pouk v njej je obiskovalo skupno 3198 partizanov. Najprej je delovala v vasici Gričice, iz katere so se konec leta 1941 izselili kočevski Nemci, nato pa krajši čas v Semiču in Črmošnjicah. V januarju 1944 je postala ta vas zanjo premajhna, zato se je šola naselila z večino oddelkov v Metliki, štirje pa v Črnomlju. Neposredno pred koncem vojne je krenila proti Ljubljani, kjer so jo 24. maja 1945 razpustili. Poleg te sta znatno krajši čas delovali še dve tovrstni šoli: Oficirska šola 9. korpusa in Šola Vojske državne varnosti. V slovenski narodnoosvobodilni vojski je bilo deset podoficirskih šol. Začeli so jih ustanavljati v drugi jrolovici septembra 1943. Najprej so bile organizirane pri vseh divizijah, nato. pa pri obeh korpusih, 4. operativni coni in pri dveh brigadah VDV. Nekatere so delovale kratek čas, druge pa občutno dlje. Med temi šolami je bila najbolje organizirana Podoficirska šola 7. korpusa. Imela je 11 oddelkov. Večji del časa je bila razmeščena v Semiču. V njej se je izobraževalo 1707 slušateljev. Poleg oficirskih in podoficirskih šol so v okviru slovenske: narodnoosvobodilne vojske delovale še druge šole in tečaji. Slovenski partizanski kadri pa so sc izobraževali tudi zunaj narodnoosvobodilne vojske Slovenije, in sicer v slovenskih civilnih šolah, v Jugoslovanski armadi ter pri zahodnih in vzhodnih zaveznikih. Med civilnimi šolami in tečaji naj omenim predvsem ŠE: NEPRIJAZNI REDAR V DISKOTEKI Lastnik diskoteke Lukna zatrjuje, da redarji v tej diskoteki ne pretepajo strank, pač pa le vzdržujejo red. Pijane in nesramne stranke, kakršni sta bili takrat T. Š. in njena prijateljica, ki sta kljub opozorilom hoteli brez plačila vstopiti, pa skušajo brez nasilja odstraniti. politične šole ter odrske tečaje in tečaje za propagandiste. V šolah in tečajih v okviru slovenske narodnoosvobodilne vojske se je skupno šolalo prek 9.000 partizanov, v civilnih šolah približno 1.000, na šolanje v Jugoslovansko armado in k zaveznikom pa so jih poslali 1192. Slovenske vojaške šole, ki so delovale do konca vojne, so jxi zmagi nad fašističnim zavojevalcem razpustili tako kot tudi obstoječe slovenske enote in štabe. Šolstvo, ki smo ga uspešno razvijali med vojno, je bil ukrep za dvig, razvoj in obstoj redne slovenske vojske. S sklepom zveznih organov o enotni jugoslovanski vojski pa je bila ta težnja slovenskega naroda in graditeljev slovenske vojske zatrta. POLDE ŠTUKELJ V razpravo je posegel tudi minister dr. Jože Osterc. Povedal je, da bo zakon verjetno sprejet v tristopenjskem postopku. Opozoril je na nevarnost, da bi zaradi zahtev po pripravi in razmnoževanju predloga osnutka zakon ne bil pravočasno sprejet. Torej bi bilo boljše počakati na pripombe poslancev. Čudim se takšnemu stališču, ker so že zdaj očitne špekulacije na škodo cilja, ki naj bi ga imel zakon, t.i. zagotoviti najvišjo stopnjo zagotavljanja kakovosti in pristnosti slovenskih vin. O tem pa se more in mora jasno izreči le stroka - tudi takšnih strokovnjakov praktikov, kakršni so bili na tem razgovoru (poslušanju!). Vsekakor bolj odgovorno, kot je možno pričakovati od poslancev, ki jih - čast izjemam! - po tem, kar govorijo in kakor jih vidimo na TV, ni mogoče jemati dovolj resno za pomembne strokovne odločitve za dober zakon o vinu. Saj končno ne gre za to, da bi deželna rajonizacija vinorodne predele poimenovala po strankarskih opredelitvah: rdeči, črni, zeleni itd. vinorodni rajon, kajti takrat bi bilo zakon zaradi “prelivanja” pripadniških barv pogosto menjati, ampak gre za poimenovanje po veljavnih tradicionalnih deželnih imenih: štajersko, primorsko, dolenjsko, belokranjsko itd. vinorodno območje. Kaže, da delovna skupina ne ve, ali bi zakon o vinu pripravila za kombinate, vclcposcst(va)nike, za trgovino in mešalce vina pa gostinec, skratka v korist dosedanjega in še vedno monopolnega vinskega lobija, ali tudi za zasebne vinogradnike, ki še vedno obdelujejo 80% vinogradov, ki bodo potrebovali vedno več žive in naravo ljubeče delovne sile. Mislim, da k takšni neodločnosti precej prispeva tudi premalo jasna in odločna opredelitev gospoda ministra do vinogradništva in vinarstva, nič manj pa tudi zgrešen odnos do teh dejavnosti in do kmetijstva nasploh v ministrstvih za ekonomske odnose in razvoj pa gospodarske dejavnosti. Po razgovoru (poslušanj) so udeleženci odšli nepotešeni in nezadovoljni - zaradi izgube časa. ŠTEFAN KUHAR TABOR KRKA - Mladi raziskovalci tabora Krka so že dodobra raziskali dno Krke do Straže. Ugotovili so, da je do Dvora ta nekdanja dolenjska lepotica kar čista, že tam pa je pravo smetišče starih koles, piskrov in podobne kovinske navlake. Za zdaj je Krka v svojem zgornjem toku tako čista, da stvari popisujejo kar s čolna in se jim še ni potrebno potapljati. Na sliki: posvet pred akcijo s tahorovodjem Robertom Rukšetom iz Gabrja. (Foto: J. Pavlin) Tabor Krka raziskuje Krito Tudi letos bomo mladi raziskovalci pregledali Krko “zunaj in znotraj” - Zapisali bodo ptiče ŠMIHEL - Zveza organizacij za tehnično kulturo je tudi letos pripravila mednarodni mladinski eko-loško-raziskovalni tabor “Krka” od 5. julija do 26. julija v prostorih bivšega dijaškega doma v Šmihelu. Letos se ga udeležuje 19 mladih raziskovalcev, med katerimi je tudi Šest tujcev iz Belgije, Nizozemske, Anglije in Italije. V programu letošnjega tabora imajo zapisano, da bodo raziskali in zapisali vsa črna odlagališča ob Krki m njenih pritokih, zarisali vse črne in nepravilno izvedene črne izpuste v Krko, opravili bodo mikrobiološke raziskave onesnaženosti Krke. Zanimal jih bo tudi ptičji sveč Kar nekaj dni bodo pri Otočcu opazovali, kakšne vrste ptičev preletava in gnezdi v tem območju. Zatem se bodo odpeljali na ista opazovanja še v Brežicah pri izlivu Krke v Savo. Med dolenjskimi vinogradniki bodo izvedli anketo o ekološki osveščenosti ljudi pri uporabi zaščitnih sredstev. Drugi del ankete bodo izvedli na Šentjcmejskcm polju. Ljudi bodo spraševali, kakšen je učinek melioracije na teh poljih. Na koncu bo mlade raziskovalec zanimal podzemni svet in se bodo zadnje dneve akcije spustili tudi v podzemlje dolenjskega Krasa. J. P. Ar * CVET IN SAD - Tudi naravi se od vsega hudega že malo meša, bi lahko zapisali ob /rogledu na tole sliko. Slavko Jordan, trgovec iz Šentjerneja, je v naše uredništvo prinesel cvet jablane skupaj z letošnjim pridelkom na isti vejici. Povedal je, da mu je to čudo narave v trgovino prinesla Štefka Rangtts, ki skrbi za nasad jablan v Pleterjah. Povejmo resnico in se spravimo France Dejak, eden redkih, ki seje rešil iz jame v Rogu, o raziskavi in spravi “Ne verjamem, da bo nova komisija za raziskovanje povojnih pobojev, ki jo vodi dr. Jože Pučnik, odkrila in ugotovila kaj več, kot je dosedanja, ki jo je vodil Nace Polajnar” je povedal France Dejak, eden izmed redkih, ki se je • “Nisem za revanšizem in maščevanje. Pošteno pa bi bilo, da ne bi le preživeli domobranci iskali jame po Rogu, ampak da bi šli z nami tudi tisti, ki so pobijali ali vedeli za poboje. Skupaj ngj bi raziskali, kaj je prava resnica. Že zaradi zgodovine in pravičnega vrednotenja tedanjih dogajanj jo je treba ugotoviti. Tiste, ki so zakrivili poboje po vojni, bi bilo treba tudi soditi po veljavnih zakonih. Menim pa, da bi bila večina prizadetih takega mnenja, kot sem jaz, da bi obsojene pomilostili. To bi bila prava demokracija in resnična sprava. Ni prav, da nekateri nočejo pričati pred komisjjo,” meni Dejak. rešil iz ene izmed jam v Kočevskem Rogu po množičnem jroboju domobrancev po komaj končani vojni. France, ki ima 67 let, je prišel prvi izmed preživelih iz Amerike v domovino, v Dolenje Laze pri Ribnici, in sicer predvsem zato, da bi povedal, če je jama pod Krenom v Rogu tista, kjer so pobijali domobrance. Pravi, da so mu pokazali več jam, a tista f>od Krenom zagotovo ni prava, ker je desno od ceste, po kateri so jih pripeljali, medtem ko je prava jama levo od ceste. To bi sicer lahko bila jama pri Macesnovi gorici, vendar tudi ta morda ni prava, saj so se kamioni, na katerih so jih pripeljali v bližino morišča, ustavljali na manjši planoti, danes pa tam ni planote, ampak velike skale. “Morda so tiste skale tja napeljali kasneje ali pa tudi tista jama ni prava. Razen tega je tu bolj strm vzpon proti jami, ljot se mi je zdel takrat, ko so me preznojenega in krvavega privedli do jame. Tisti, ki je pobijal, mi je rekel, naj ga gledam v oči, da bi videl, če imam kakšen zlat zob, in me spraševal, koliko sem star, v kakšnih borbah sem bil in od kod sem doma. In takrat sem zaslišal glas: 'Udar hudiča ribnškega!’ Po glasu sem spoznal, da je spregovoril France Rigler z Brega. Njegovo ime sem v spominih že večkrat omenil, pa tudi sam se je po vojni hvalil, da je spravil marsikaterega Ribničana na oni svet. V jamo sem skočil in bil ranjen v nogo, v meso. Padel sem na mehko, na kup mrličev. Zgornja odprtina jame je bila okoli 7x7 metrov, spodaj pa se je jama hruškasto razširila in je merila okoli 12 x 14 m, imela jra je še stranske rove. Po moji oceni je bila globoka okoli 15 m. Notri je bilo nas 12 živih, čeprav so jih tisti dan zmetali v jamo okoli 800, saj je približno vsake pol minute padel noter en domobranec. Živih nas je bilo 12, a vsak iz drugega kraja, in se ne spomnim nobenega imena, le to vem, da je bil notri tudi en Belokranjec. Pač pa vem, da so me na gimnazijskem dvorišču v Kočevju zvezali skupaj z Jožetom Prelesnikom iz Goriče vasi, na vlaku, ki nas je peljal proti Kočevju, pa so bili tudi Jože Petek, Alojz Krajec in Jože Rus, vsi iz naše vasi Dolenji Lazi. V jami so bili še trije bratje Lovšinovi iz Goriče vasi, ki so bili smrtno ranjeni in so se med umiranjem klicali po imenih, Tone, Jože, Vinko. V jami smo si tudi sveto obljubili, da bo tisti, ki bo morda prišel ven živ, povedal narodu in svetu, kako smo umirali in kdo so bili naši morilci. Pobijali so nas Slovenci”. JOŽE PRIMC France Dejak v sredini, levo njegov brat Tone Dejak, desno pa Tonetova žena Francka Dejak iz Dolenjih Lazov. (Foto: Primc) Jože Kamin V soboto, 3. julija, smo se na pokopališču v Ponikvah poslovili od sodelavca in iskrenega prijatelja, ki je bil pripravljen sočloveku pomagati vselej in povsod. Rodil sc je 18. septembra 1936 v Češnjevku. Že v zibelko mu je bila položena težka življenjska pot. Kasneje sc je poročil in živel v Višnji Gori, nazadnje pa v Šmavru. Zaposlen je bil pri želcznjci, sekciji za SVTK, v Ljubljani. Vsakdanji napor in delo na kmetiji in v vinogradu sta mu začela pačasi jemati življenjske moči. Toda trpljenje je znal prenašati, tudi bolezenske tegobe je skrival v sebi, dokler ni z boleznijo končal svojega zadnjega boja. Zahvaljujemo se dobrim sosedom, ki so mu tudi v najtežjem času stali ob strani, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem MPZ DO Trebnje in vsem, ki so ga v velikem številu jrosprcmili nazadnjo pot. R. M. Jožetu v spomin V soboto, 10. julija, smo izvedeli kruto vest, da je umrl Jože Zupančič. V Semič je prišel po vojni iz Do-bindola pri Uršnih Selih. Politično je bil neopredeljen, zanimalo ga je le delo. Zaposlil sc je v Mizarski delavnici, poznejši IMV, in kljub skromni plači sta si z ženo napravila lep dom ter otroka spravila do kruha. Posledica njegovega garanja je bila bolezen, zaradi katere je moral v prerani grob. Vsi sosedje so ga cenili, ker je bil poštenjak in vedno pripravljen jromagati. Ohranili ga bomo v lepem spominu. V. DERGANC ČETRTEK, 22. VII. SLOVENIJA 1 9.45 ■ 0.10 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 1035 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.25 TEDENSKI IZBOR 11.25 KONCERT TRIA TRUTAMORA SLOVENICA 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 24/52 1230 DRUGI POLETNI VIDEOMEH 13.00 POROČILA 1730 OTROŠKI PROGRAM: SNORČK1, amer. risana serija, 3/11 18.00 DNEVNIK 1 18.10 KRONIKA, kanadska dok. serija 1835 ZE VESTE? 1010 R10ANKA 1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.00 TV NOCOJ 20.10 ŽARIŠČE 20.40 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška naniz., 7/13 2130 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA 2245 NOVOPEČENI PRINC Z BELAIRA, 6. epizoda amer. naniz. 23.10 TAJNA ORGANIZACIJA, 12. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 15.45 - 0.00 Teletekst 16.00 Video strani -16.30 Tedenski izbor: Domače 13.45 VEČERNI GOST: BREDA KUTIN 1615 KING KONG ŽIVI, ponovitev amer. fdma 18.00 DNEVNIK 1 18.10 BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz., 1/12 19.00 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3 x 3 19.30 DNEVNIK 2 VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20 30 SVETOVNE GLASBENE NAGRADE, 2 del 2135 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 10. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA LOVEJOY, angl. naniz., 1/11 SLOVENIJA 2 14.45 • 23.10 Teletekst 15.00 Video strani - 15.30 Tedenski izbor: Tno Orlando; 16.35 Sova (ponovitev): Tajna oreamza-cija (13. epizoda amer. naniz.); 17.25 Ciklus filmov Clauda Chabrola: Klobučarjeve prikazni (franc, film) -19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Studio Citv - 21.10 Vrzi kovanec, (avstral. nadalj., 1/4) - 22.00 Sobotna noč - 1930 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Vršiček ledene gore (dok. oddaja, 2/ 21 - 20.40 Umetniški večer: Iz zgodovine slovenskega naravoslovja; 2205 Ves svet je oder (angl. dok. serija, 7/13) - 22.45 Znanost in resnica (amer. znanstvena serija, 2/6) PETEK, 23. VII. SLOVENIJA 1 9.15 - 1.40 TELETEKST 930 VIDEOSTRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 LEGENDE SVETA 5/9 10.30 NENAVADNA LJUBEZEN MARTE IVERS, amer. film (ČB) 12.25 ŽE VESTE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA ponovitev 13.15 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 14.40 VES SVET JE ODER, 7/13 1635 OSMI DAN, ponovitev 17.25 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade 18.00 DNEVNIK 1 18.10 VRŠIČEK LEDENE GORE, dok. oddaja, 2/2 18.40 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 19.15 RISANKA 1930 DNEVNIK 2 VREME ŠPORT 20.10 FORUM ' 2030 KING KONG ŽIVI, amer. film 22.15 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 22.45 SOVA - 2245 TAJNA ORGANIZACIJA 13. epizo- da amer. naniz. 2335 CIKLUS FILMOV CLAUDA CHAB ROLA: KLOBUČARJEVE PRIKAZNI, franc, film SLOVENIJA t 16.45 - 0.10 Teletekst 17.00 Video strani-17.10 Tedenski izbor. Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 7/13); 18.00 Sova (ponovitev) - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2 vreme, šport - 20.10 Tisočletje (amer. dok. serija, 3/10) - 21.10 Večerni gost: Breda Kutin - 2215 Koncert ob 90. obletnici smrti Huga Wolfa - 23.10 Kristjani: Prav posebno ljudstvo (angl. dok. serija, 1/13) SOBOTA, 24. VII. SLOVENIJA 1 9.45 • 0.40 TELETEKST 10.20 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR: 10.20 RADOVEDNI TAČEK 1035 LISICA ZVITOREPKA 1030 SNORČK1, amer. risana naniz., 3/11 11.15 OTROCI ŠIRNEGA SVETA amer. dok. naniz., 4/26 11.40 ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade 12.10 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK NEDELJA, 25. VII. SLOVENIJA 1 9.15 - 0.30 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.40 OTROŠKI PROGRAM 9.40 ZIV ŽAV, ponovitev 1030 HUCKLEBERRY F1NN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 20/26 1035 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL 1130 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 ANSAMBEL NIKA ZAJCA 13.00 POROČILA 13.05 O KRALJU, KI NI IMEL SRCA, finski 15.25 TISOČLETJE, ponovitev amer. dok. serije, 3/10 16.25 NOVČIČI V VODNJAKU, amer. film 18.00 DNEVNIK 1 18.10 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz., 6/11 19.00 RISANKA 19.20 LOTO 1930 DNEVNIK 2 VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 2130 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 1/15 22.05 DNEVNIK 3, VREME 2235 SOVA LJUBEZEN DO LIDIJE angl. nadalj., 4/13 LOVEJOY, angl. naniz., 2/11 SLOVENIJA 2 9.45 - 0.10 Teletekst Opomba: 1330 F-l; 16.00 EP v nam. tenisu 10.00 Video strani • 10.10 Tedenski izbor: Velika pričakovanja (angl. nadalj., 6/6); 11.05 Svetovne glasbene nagrade; 1205 Sova: lovejoy (L epizoda) • 1330 Športna nedelja - 19.30, Dnevnik 2 vreme, šport - 20.00 Slovenski magazin - 20.30 Mož z zlato roko (amer. film) - 22.30 Športni pregled - 23.00 Formula 1 (posnetek) PONEDELJEK, 26. VIL SLOVENIJA 1 10.45 • 0.10 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 1130 TEDENSKI IZBOR 11.30 LEGENDE SVETA, 1135 CICIBAN IZLETNIK 12.25 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR SLOVENSKI MAGAZIN ŠPORTNI PREGLED 14.05 VIDEOSTRANI * 17.20 OTROŠKI PROGRAM 18.00 DNEVNIK 1 18.10 DOBER DAN, KOROŠKA 18.40 TV AVTOMAGAZ1N tOIft RICANVA 1930 DNEVNIK 2 VREME, ŠPORT 20.10 SVET NA ZASLONU 2035 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 22.45 SOVA SO LETA MINILA, angl. naniz., 8/13 LOVEJOY, angl. naniz., 3/11 TOREK, 27. VII. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.20 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 PAMET JE BOUŠA KOT ZAMET 10.40 SREČNI PftlNC, lutkovna igrica, 23 11.05 TV AVTOMAGAZIN 1135 ZELENA URA 12.05 EDEN ZA VSE, nemška drama 13.00 POROČILA 14.25 TEDENSKI IZBOR . 14.25 SOBOTNA NOČ 15.35 V1DEONOČ 1635 SEDMA STEZA 17.15 OTROŠKI PROGRAM HUCKLEBERRY FINN, 21/26 LISICA ZVITOREPKA portuglaska risanka 18.00 DNEVNIK 1 18.10 MOSTOVI 18.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE PRISLUHNIMO TIŠINI 19.15 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.40 BOBENČEK 21.45 KRONIKA 14. del kanadske dok. serije 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO, angl. naniz., 21. epizoda LOVEJOY, angl naniz., 4/11 d.o.o. (061) 215-476 45 61000 Ljubljana SREDA, 28. VIL SLOVENIJA l 10.15 - 0.35 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 1030 TEDENSKI IZBOR 1030 LEGENDE SVETA 7/9 H.20 VIDEOŠPON 12.00 IZ ŽIVLJENJA ZA ZIVUENJE 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 1/15 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA ponovitev 16.15 MICHELANGELOVA POMLAD, koprodukcijska nadalj., 5/5 18.00 DNEVNIK l 18.10 SVET POROČA 18.45 ANALITIČNA MEHANIKA amer. izobraž. serija, 25/52 19.15 RISANKA 1930 DNEVNIK 2 VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 2035 FILM TEDNA MILAGRO - VOJNA ZA FIŽOLOVO NJIVO, amer. film 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 SOVA RIBICIJA, amer. naniz., 26 LOVEJOY, angl. naniz., 5/ll ČANG ŠLA N G shujševalni čaj Z zmanševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je ČANG-ŠLANG, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja CANG-ŠLANG bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj ČANG-SLANG je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade. ČANG-ŠLANG so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica ČANG-ŠLANGA vsebuje 40 vrečk čaja, ki so jamstvo za dosego želene telesne teže. Po pitju čaja ne čutite v želodcu nobene teže niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa ČANG-ŠLANG, čaj s tradicijo več kot 1700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici ČANG-ŠLANGA pred spanjem. Čaj ČANG-ŠLANG lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana, in po telefonu (061) 215-476. CANG-ŠLANG prodaja na slovenskem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. Cena ČANG-ŠLANGA je 699 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. NAROČILNICA Ime in priimek Ulica in št. Poštna št. in kraj Število zavitkov ČANG-ŠLANGA o o m z r-tn Naročilnico pošljite na naslov: DŽIRLO, d.o.o., d.D. 45. 61101 Ljubljana Izvršni svet Skupščine občine Ribnica objavlja na podlagi 18. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Ribnica (Ur. list št. 39/ 92) in na podlagi sklepa IS SO Ribnica z dne 6.7.1993 RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v občini Ribnica v letu 1993 1. Skupni znesek razpisanega posojila iz sredstev občinskega proračuna in sredstev Ljubljanske banke, d.d., Ljubljana znaša 54,000.000,00 tolarjev. Glede na dinamiko pritoka sredstev bo posojila možno uporabiti v dveh tranšah, In sicer: prva tranša: avgust 1993 - 24,000.000 SIT; - druga tranša: sukcesivno od oktobra dalje - 30,000.000 SIT. 2. Namen posojil: nakup, graditev, prenova in adaptacija poslovnih prostorov, nakup opreme, posodobitev obstoječih proizvodnih in storitvenih zmogljivosti, nakup, urejanje in opremljanje zemljišč, pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov. 3. Za posojilo lahko zaprosijo: samostojni obrtniki ter zasebna in mešana podjetja z do 50 zaposlenimi oz. občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljenja za opravljanje podjetniške dejavnosti na podlagi priglasitve v sodni register. Sedež obratovalnice in kraj investicije morata biti na območju občine Ribnica. Posojila so prednostno namenjena za dejavnosti: - ki zagotavljajo nova delovna mesta za nedoločen čas, - ki so izvozno usmerjene ali nadomeščajo uvoz, - ki so deficitarne, - ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, Znan pregovor pravi: Kdor poje rad, ostaja mlad. Gost sobotne oddaje Anton Rous, predsednik izvršnega sveta mesta Maribor, ta pregovor povsem potrjuje. Kot običajno naše goste sem tudi gospoda Rousa vprašala, če bi zapel, tokrat slovensko narodno Sem fantič veselega Štajcija. Odzval sc je tako, kot se za Štajerca spodobi, petje in sramežljivost jim pri tem ne povzroča nobenih težav. “Seveda bom zapel!” Zelo mi je žal, da na papirju tega ne morete slišati, a gospod Rous bi si brez težav služil kruh kot pevec. ocAsm je ilVUdMM “Štajerec je odprt, odkrit, robat, korajžen in slovenski narod bi moral biti ponosen na te atribute,” pravi Rous in doda: “Štajerci imamo največ veselih slovenskih narodnih pesmi, pesem pa je odraz Ijudst- Če boste v soboto poslušali našo oddajo Glasba je življenje, boste zvedeli še veliko zanimivih pa tudi pikrih iz ust predsednika mariborskega izvršnega sveta. Vsaj enemu naših poslušalcev bo jasno, koliko je ura, in vsaj eden si bo z našo pomočjo ogledal Španijo, deželo sonca. V sončnem poletju namreč poteka v naši oddaji nagradna igra Sola. Prejšnji teden si je s pravilnim odgovorom in s pomočjo žreba prislužila uro Marjeta iz Lendave, po dve majici Sola pa bosta dobila tudi Nataša Saje iz Trebnjega in Boris Ivanič iz Črnomlja. Nagradna igra Sola poteka celo poletje, zato sodelujte Z nami, saj sc sc ne ve, kdo v Španijo gre. Simona H O - ki so razvojno perspektivne, - za ekološke sanacije obstoječe dejavnosti. 4. Doba vračanja je do 15 mesecev, z valutno klavzulo v DEM Id 13,33-odst. obrestno mero z možnostjo prolo-giranja. Višina posojila ne bo presegala 30% predračunske vrednosti. 5. Razpis traja do konca leta, za prvo tranšo je rok za vložitev prošenj 30 dni po objavi v sredstvih javnega obveščanja. Prošnje za posojila s potrebnimi prilogami naj prosilci oddajo na naslov: Občina Ribnica, Komisija za razvoj malega gospodarstva, Gorenjska c. 3, Ribnica. Nepopolnih prošenj ne bomo upoštevali. 6. Prošnja za posojilo mora vsebovati: - ime in priimek oz. firmo, naslov, telefon prosilca, - dejavnost in naslov obratovalnice, - opis investicije z obrazložitvijo v skladu z 2. točko razpisa, - predračunsko vrednost investicije z viri financiranja in terminskim planom investicije; - podjetniki predložijo investicijski program po poenostavljeni metodologiji Ljubljanske banke, - delniške družbe z bilanco uspeha za zadnje obračunsko obdobje, - znesek zaprošenega posojila. 7. Prošnji za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija: - potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oz. potrdilo, da je investitor vložil zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljenja za opravljanje podjetniške dejavnosti pri upravnem organu ter predložil vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja (obrtno dovoljenje), - potrdilo o vplačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, - dokazila glede na namen posojila: pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču; pri gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec lastnik, zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu, gradbeno dovoljenje ali priglasitev del in predračun; pri obnovi in adaptaciji poslovnih prostorov, če je prosilec najemnik, soglasje lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela, najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila in predračun; pri nakupu opreme predračun ali račun; pri urejanju in opremljanju zemljišč in pridobivanju projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov pogodbe, predračun in račun. 8. Izvršni svet bo sprejel sklep o dodelitvi posojil za prvo tranšo v 30 dneh po javni objavi razpisa. Sklep bomo prosilcem posredovali v 3 dneh po sprejemu, za drugi del sredstev bo IS SO Ribnica sprejel sklepe sukcesivno glede na dotok sredstev in prošenj. 9. Informacije in navodila za oddajo prošenj dobijo prosilci pri Sekretariatu za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica, Gorenjska c. 3, Ribnica, tel. 861-094. Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZGRADNJO KANALIZACIJE SENOVO A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: IZGRADNJA KANALIZACIJE SENOVO - STARA KOLONIJA. 3. Orientacijska cena: 8.000.000 SIT. 4. Rok izvedbe: predviden pričetek del je 15.10.1993, končanje del pa 30.11.1993. 5. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca in reference s področja del, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti. B. Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - ceno za izvedbo izgradnje objekta in plačilne pogoje. Ponudbe naj bodo izdelane na originalnih popisih. 2. Ponudbo z oznako “Ponudba za izgradnjo kanalizacije Senovo - Stara kolonija - Ne odpiraj!" je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8,1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E ob 11. uri. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne do 30.7.1993 vsak delovni dan od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Ob dvigu razpisne dokumentacije je potrebno predložiti potrdilo o plačilu pristojbine v višini 10.000 SIT na žiro račun št. 51600-630-13016 naslovniku Proračun občine Krško z namenom nakazila: “Pristojbina za javni razpis - izgradnja kanalizacije Senovo - Stara kolonija". S plačilom pristojbine se zagotavlja kritje materialnih in drugih stroškov, nastalih iz naslova javnega razpisa. Pristojbina se ponudnikom ne vrača. 4. Investitor si pridržuje pravico določiti eventualno manjši obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva in se za zmanjšan obseg del tudi sklene ustrezna pogodba. 5. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZGRADNJO VODOVODA TRŠKA GORA - GMAJNA A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: VODOVOD TRŠKA GORA - GMAJNA. 3. Orientacijska cena: 8.500.000 SIT. 4. Rok izvedbe: predviden pričetek del je 20.8.1993, končanje del pa 20.9.1993. 5. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca in reference s področja del, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti. B. Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - ceno za izvedbo izgradnje objekta in plačilne pogoje. Ponudbe naj bodo izdelane na originalnih popisih. 2. Ponudbo z oznako "Ponudba za vodovod Trška gora -Gmajna - Ne odpiraj!" je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8.1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E. ob 11. uri. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne do 30.7.1993 vsak delovni dan od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14, kjer^tobite tudi vse dodatne informacije. Ob dvigu razpisne dokumentacije je potrebno predložiti potrdilo o plačilu pristpjbine v višini 10.000 SIT na žiro račun št. 51600-630-13016 naslovniku Proračun občine Krško z namenom nakazila: “Pristojbina za javni razpis - izgradnja vodovoda Trška gora - Gmajna". S plačilom pristojbine se zagotavlja kritje materialnih in drugih stroškov, nastalih iz naslova javnega razpisa. Pristojbina se ponudnikom ne vrača. 4. Investitor si pridržuje pravico določiti eventualno manjši obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva in se za zmanjšan obseg del tudi sklene ustrezna pogodba. 5. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO DEL POLOŽITEV ASFALTNIH PREVLEK NA LOKALNIH IN KOMUNALNIH CESTAH (cca 4,20 km) A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet-Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: POLOŽITEV ASFALTNIH PREVLEK: - LC 3910 Rožno - Presladol dolžina 1,40 km - LC 3915 Leskovec - Senuše dolžina 1,70 km - Orehovec vas dolžina 0,70 km - Gorica vas dolžina 0,40 km 3. Orientacijska cena: 11.000.000 SIT. 4. Rok izvedbe: predviden pričetek del je 15.8.1993, končanje del pa 15.9.1993. 5. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca in reference s področja del, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti. B. Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - ceno za izvedbo izgradnje objekta in plačilne pogoje. Ponudbe naj bodo izdelane na originalnih popisih. 2. Ponudbo z oznako “Položitev asfaltnih prevlek na lokalnih in komunalnih cestah - Ne odpiraj!" je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8.1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E ob 12. uri. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne do 30.7,1993 vsak delovni dan od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Ob dvigu razpisne dokumentacije je potrebno predložiti potrdilo o plačilu pristojbine v višini 10.000 SIT na žiro račun št. 51600-630-13016 naslovniku Proračun občine Krško z namenom nakazila: ^‘Pristojbina za javni razpis - položitev asfaltnih prevlek na lokalnih in komunalnih cestah”. S plačilom pristojbine se zagotavlja kritje materialnih in drugih stroškov, nastalih iz naslova javnega razpisa. Pristojbina se ponudnikom ne vrača. 4. Investitor si pridržuje pravico določiti eventualno manjši obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva in se za zmanjšan obseg del tudi sklene ustrezna pogodba. 5. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZVEDBO SANACIJE CESTE BRESTANICA - GRAD A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: SANACIJA CESTE BRESTANICA - GRAD. 3. Orientacijska cena: 2.500.000 SIT. 4. Rok izvedbe: predviden pričetek del je 1.9.1993, končanje del pa 30.9.1993. 5. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca in reference s področja del, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti. B. Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - ceno za izvedbo izgradnje objekta in plačilne pogoje. Ponudbe naj bodo izdelane na originalnih popisih. 2. Ponudbo z oznako “Sanacija ceste Brestanica - Grad -Ne odpiraj!” je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8.1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E ob 12. uri. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne do 30.7.1993 vsak delovni dan od 6. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Ob dvigu razpisne dokumentacije je potrebno predložiti potrdilo o plačilu pristojbine v višini 10.000 SIT na žiro račun št. 51600-630-13016 naslovniku Proračun občine Krško z namenom nakazila: “Pristojbina za javni razpis - sanacija ceste Brestanica - Grad”. S plačilom pristojbine se zagotavlja kritje materialnih in drugih stroškov, nastalih iz naslova javnega razpisa. Pristojbina se ponudnikom ne vrača. 4. Investitor si pridržuje pravico določiti eventualno manjši obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva in se za zmanjšan obseg del tudi sklene ustrezna pogodba. 5. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZVEDBO ODVODNJAVANJA PODVOZA NA LOKALNI CESTI L 2243 S PROJEKTNO REŠITVIJO A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: IZVEDBA ODVODNJAVANJA PODVOZA NA LOKALNI CESTI L 2243 S PROJEKTNO REŠITVIJO. 3. Orientacijska cena: 1.000.000 SIT. 4. Rok izvedbe: predviden pričetek del je 15.9.1993, končanje del pa 15.10.1993. 5. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca in reference s področja del, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti. B. Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - ceno za izvedbo izgradnje objekta in plačilne pogoje. Ponudbe naj bodo izdelane na originalnih popisih. 2. Ponudbo z oznako ‘Izvedba odvodnjavanja podvoza -Ne odpiraj!" je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8.1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E ob 13. uri. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne do 30.7.1993 vsak delovni dan od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo Občine Krško, CKŽ 14, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. 4. O izbiri bodo ponudniki obveščeni 'najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja PONOVNI JAVNI RAZPIS ZA IZDELAVO TEHNIČNE DOKUMENTACIJE PGD, PZI - OBNOVITVENA DELA NA CESTI “ROSTOHARJEVA ULICA” A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: Je tehnična dokumentacija PGD, PZI za obnovitvena dela na cesti “Rostoharjeva ulica", in sicer: - izdelava projekta enostranskega hodnika za pešce s projektom obnovitvenih del na cesti, - izdelava projekta javne razsvetljave in odvodnjavanja, - uskladiti projekt plinifikacije s projektom enostranskega hodnika za pešce. Celotna trasa je dolžine 1550 m, in sicer od začetka ulice na križišču z Leskovško cesto ter do Leskovškega gradu. 3. Orientacijska cena: 700.000 SIT. 4. Vsebina ponudbe: Navedena dokumentacija mora vsebovati: - geodetski posnetek trase, - projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in PZI, - soglasja prizadetih organizacij - upravljalcev komunalnih vodov. 5. Rok izvedbe: v skladu s pogodbo. 6. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija), rok izvedbe in strokovna usposobljenost izvajalca ter ostale ugodnosti, ki jih ponudi ponudnik. B. Razpisni pogoji Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - ceno za izvedbo projektne dokumentacije, plačilne pogoje in rok izvedbe. Ponudbo z oznako “PONUDBA - OBNOVITVENA DELA NA CESTI ROSTOHARJEVE ULICE - NE ODPIRAJ!" je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8.1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E ob 13. uri. Dodatne informacije dobijo ponudniki v roku sedem dni po dnevu objave javnega razpisa med 8. do 10. uro pri Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško CKŽ 14. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja JAVNI RAZPIS ZA UREDITEV CESTE IN PROPUSTA PRI HUDOURNIKU OREHOVEC - ŠTEMBUH NA LOKALNI CESTI L 3916 A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: UREDITEV CESTE IN PROPUSTA PRI HUDOURNIKU OREHOVEC - ŠTEMBUH. 3. Orientacijska cena: 6.000.000 SIT. 4. Rok izvedbe: predviden pričetek del je 1.10.1993, končanje del pa 30.11.1993. 5. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca in reference s področja del, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti. B. Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti ceno za izvedbo izgradnje objekta in plačilne pogoje. Ponudbe naj bodo izdelane na originalnih popisih. 2. Ponudbo z oznako "Ureditev ceste in propusta pri hudourniku Orehovec - Štembuh - Ne odpiraj!” je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8.1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKZ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E ob 12. uri. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne do 30.7.1993 vsak delovni dan od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Ob dvigu razpisne dokumentacije je potrebno predložiti potrdilo o plačilu pristojbine v višini 10.000 SIT na žiro račun št. 51600-630-13016 'naslovniku Proračun občine Krško z namenom nakazila: “Pristojbina za javni razpis - ureditev ceste in, propusta pri hudourniku Orehovec - Štembuh”. S plačilom pristojbine se zagotavlja kritje materialnih in drugih stroškov, nastalih iz naslova javnega razpisa. Pristojbina se ponudnikom ne vrača. 4. Investitor si pridržuje pravico določiti eventualno manjši obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva in se za zmanjšan obseg del tudi sklene ustrezna pogodba. 5. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZGRADNJO VODOHRANA UBNA A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: VODOHRAN UBNA. 3. Orientacijska cena: 4.000.000 SIT. 4. Rok izvedbe: predviden pričetek del je 15.9.1993, končanje del pa 30.10.1993. 5. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca in reference s področja del, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti. B. Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - ceno za izvedbo izgradnje objekta in plačilne pogoje. Ponudbe naj bodo izdelane na originalnih popisih. 2. Ponudbo z oznako "Ponudba za vodohran Libna - Ne odpiraj!" je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8.1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E ob 11. uri. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne do 30.7.1993 vsak delovni dan od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško. CKŽ 14, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Ob dvigu razpisne dokumentacije je potrebno predložiti potrdilo o plačilu pristojbine v višini 10.000 SIT na žiro račun št. 51600-630-13016 naslovniku Proračun občine Krško z namenom nakazila: “Pristojbina za javni razpis - vodohran Libna”. S plačilom pristojbine se zagotavlja kritje materialnih in drugih stroškov, nastalih iz naslova javnega razpisa. Pristojbina se ponudnikom ne vrača. 4. Investitor si pridržuje pravico določiti eventualno manjši obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva in se za zmanjšan obseg del tudi sklene ustrezna pogodba. 5. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZGRADNJO VODOVODA GORA - GOLEK A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: VODOVOD GORA - GOLEK. 3. Orientacijska cena: 2.000.000 SIT. 4. Rok izvedbe: predviden pričetek del je 20.8.1993, končanje del pa 20.9.1993. 5. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca in reference s področja del, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti. B. Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - ceno za izvedbo izgradnje objekta in plačilne pogoje. Ponudbe naj bodo izdelane na originalnih popisih. 2. Ponudbo z oznako “Ponudba za vodovod Gora - Golek - Ne odpiraj!” je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8.1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E ob 11. uri. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne do 30.7.1993 vsak delovni dan od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Ob dvigu razpisne dokumentacije je potrebno predložiti potrdilo o plačilu pristojbine v višini 10.000 SIT na žiro račun št. 51600-630-13016_naslovniku Proračun občine Krško z namenom nakazila: “Pristojbina za javni razpis - izgradnja vodovoda Gora - Golek”. S plačilom pristojbine se zagotavlja kritje materialnih in drugih stroškov, nastalih iz naslova javnega razpisa. Pristojbina se ponudnikom ne vrača. 4. Investitor si pridržuje pravico določiti eventualno manjši obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva in se za zmanjšan obseg del tudi sklene ustrezna pogodba. 5. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZGRADNJO PLOČNIKOV DOLENJA VAS A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: IZGRADNJA PLOČNIKOV DOLENJA VAS. 3. Orientacijska cena: 8.000.000 SIT 4. Rok izvedbe: predviden pričetek del je 1.10.1993, končanje del pa 30.11.1993. 5. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca in reference s področja del, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti. B. Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika - dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - ceno za izvedbo izgradnje objekta in plačilne pogoje. Ponudbe naj bodo izdelane na originalnih popisih. 2. Ponudbo z oznako “Ponudba za izgradnjo pločnikov Dolenja vas - Ne odpiraj!” je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8.1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E ob 12. uri. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne do 30.7.1993 vsak delovni dan od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Ob dvigu razpisne dokumentacije je potrebno predložiti potrdilo o plačilu pristojbine v višini 10.000 SIT na žiro račun št. 51600-630-13016 naslovniku Proračun občine Krško z namenom nakazila: “Pristojbina za javni razpis - izgradnja pločnikov Dolenja vas”. S plačilom pristojbine se zagotavlja kritje materialnih in drugih stroškov, nastalih iz naslova javnega razpisa. Pristojbina se ponudnikom ne vrača. 4. Investitor si pridržuje pravico določiti eventualno manjši obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva in se za zmanjšan obseg del tudi sklens ustrezna pogodba. 5. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo v imenu Izvršnega sveta občine Krško na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe objavlja JAVNI RAZPIS ZA IZVAJANJE DEL MODERNIZACIJE KOMUNALNIH CEST A. Splošni pogoji 1. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Krško. 2. Predmet razpisa: IZVAJANJE DEL MODERNIZACIJE KOMUNALNIH CEST. a) Ravne - Šapola - Križe dolžina 1,90 km - zgornji ustroj - odvodnjavanje Narpelj - Trška gora - Čretež dolžina 1,90 km - zemeljska dela - zgornji ustroj - odvodnjavanje Straža - Križe - Drenovec dolžina 1,20 km - zemeljska dela - zgornji ustroj - odvodnjavanje Cesta Gunte dolžina 0,75 km - zgornji ustroj - odvodnjavanje Libna - Libenšek dolžina 0,50 km - zgornji ustroj - odvodnjavanje Smečice - Brezje dolžina 1,00 km - zemeljska dela - zgornji ustroj - odvodnjavanje Pristava - Globelo dolžina 0,40 km - zgornji ustroj 3. Orientacijska cena: 25.000.000 SIT. 4. Rok izvedbe: predviden pričetek del je 1.9.1993, končanje del pa 30.12.1993. 5. Merila za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji (kompenzacija, fiksnost cen), rok izvedbe, strokovna usposobljenost izvajalca in reference s področja del, realnost ponudbe, dodatne ugodnosti. 6. Naročnik si pridržuje pravico izbora izvajalca del za vsako posamezno cesto, ki je predmet razpisa, ne glede na to, da je razpis za celoten paket. B. Razpisni pogoji 1. Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, morajo v razpisnem roku predložiti pisno ponudbo. Ponudba mora vsebovati: - firmo oz. ime ponudnika dokazilo o registraciji in odločbo, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti - ceno za izvedbo izgradnje objekta in plačilne pogoje. Ponudbe naj bodo izdelane na originalnih popisih. 2. Ponudbo z oznako “Modernizacija komunalnih cest - Ne odpiraj!” je potrebno dostaviti v zapečateni kuverti do 16.8.1993, do 10. ure, na Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14. Odpiranje ponudb bo isti dan v sejni sobi E ob 12. uri. 3. Razpisna dokumentacija se lahko dvigne do 30.7.1993 vsak delovni dan od 8. do 10. ure na Sekretariatu za gospodarsko infrastrukturo občine Krško, CKŽ 14, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Ob dvigu razpisne dokumentacije je potrebno predložiti potrdilo o plačilu pristojbine v višini 10.000 SIT na žiro račun št. 51600-630-13016 naslovniku Proračun občine Krško z namenom nakazila: “Pristojbina za javni razpis - modernizacija komunalnih cest”. S plačilom pristojbine se zagotavlja kritje materialnih in drugih stroškov, nastalih iz naslova javnega razpisa. Pristojbina se ponudnikom ne vrača. 4. Možna je ponudba za vsa asfalterska dela skupno v paketu. 5. Investitor si pridržuje pravico določiti eventualno manjši obseg del od razpisanega z ozirom na razpoložljiva finančna sredstva in se za zmanjšan obseg del tudi sklene ustrezna pogodba. 6. O izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v 14 dneh po izteku roka za zbiranje ponudb. Občina Krško Sekretariat za gospodarsko infrastrukturo Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih občine Sevnica objavlja Komisija za priznanja in odlikovanja Skupščine občine Sevnica RAZPIS za podelitev priznanj Skupščine občine Sevnica za leto 1993 1. Priznanja občine Sevnica so lahko podeljena posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, združenjem in drugim organizacijam za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, lepšemu in polnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine Sevnica na gospodarskem, kulturnem, vzgojno-izobraževalnem, znanstvenem, telesnokultumem, političnem in drugih področjih. 2. Priznanja občine Sevnica so: - grb občine Sevnica - priznanje Dušana Kvedra Tomaža - medalja Dušana Kvedra Tomaža Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku, in sicer en grb, tri priznanja in več medalj Dušana Kvedra Tomaža. 3. Obrazloženo pobudo za podelitev priznanj lahko dajo posamezniki, društva, podjetja, zavodi, združenja in druge organizacije. 4. Obrazložene predloge pošljite v pisni obliki najkasneje do 15. septembra 1993 na naslov: Skupščina občine Sevnica, Komisija za priznanja in odlikovanja, Glavni trg 19 a. \__________________________________________________________/ Novi MERCEDES — BENZ osebno vozilo, serije C v Novem mestu. Predstavitev bo v petek, 23.07.1993 ob 14. uri pred salonom AUTOCOMMERCE d.o.o. na Cesti herojev v Novem mestu. Tega dne bo možna tudi preizkusna vožnja z novimi modeli v času med 9. in 16. uro. Od tega trenutka naprej lahko vidite, kaj je Mercedes-Benz delal zadnja leta. Razred C. Zasnova varnosti, kakršne še ni bilo; motorji s štiriventilno tehnologijo; ekskluzivna oblika in različne izvedbe glede na opremo. Obiščite nas in se prepričajte sami! Od 23. julija 1993 dalje: Razred C. Dinamičen in kompakten. Novi Mercedes-Benz. Mercedes-Benz InJoniiiH ij<‘ in prodaja: Aulot omiiHTt■(• Novo mesto 68000 Novo mesto, Cesta herojev, telefon: (068) 321 000, telefaks: (068) 21 420 POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO iZOBRAŽEVANJE KRŠKO VPISUJE V: I. PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE: - VIŠJA POSLOVNA EKONOMSKA ŠOLA EF iz Ljubljane (vpis v 1. letnik) - VIŠJA UPRAVNA ŠOLA Ljubljana (vpis v 1. letnik) - SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA - 1. in 4. r. - TRGOVINSKI POSLOVODJA - nad. program - KOMERCIALNI TEHNIK - nad. program po končani trgovski šoli - RAČUNOVODJA - specializacija po V. stopnji - OSNOVNA ŠOLA za odrasle - 6., 7., 8. r. II. TEČAJE: - slovenskega jezika za neslovensko govoreče, aktrvdo znanje - tekoče sporazumevanje - angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega jezika - začetni in nadaljevalni - za voznike motornega čolna, za voznike inštruktorje mot. vozil - A, B - za voznike viličarja, - za strojnike centralnega ogrevanja in parnih kotlov, - za kletarjenje - pridobitev dovoljenja za točenje odprtih vin in vinskega mošta, - za delo v gostinstvu - iz osnov strežbe, - za vodenje knjigovodstva in poslovnih knjig v obrti in v zasebnem podjetju, * - za poslovne sekretarje, tajnice, - za upravljaice težke gradbene mehanizacije, - strojepisja, - obnovitveni tečaji higienskega minimuma - varstva pri delu - šivanja in krojenja. Prijave sprejema POPI, KRŠKO, Cesta krških žrtev 15, do zasedbe prostih mest, vsak dan od 7. do 15. ure osebno ali po telefonu (0608) 31-152. —----------------------------------------------------------\ PODJETNIKI IN OBRTNIKI Agencija za razvoj, d.o.o., občine Črnomelj vam nudi vsak torek od 17. do 19. ure na Kolodvorski 34 informacije: - o možnosti pridobitve kreditnih sredstev za realizacijo vaših programov - o izdelavi investicijskih programov - o možnih novih lokacijah za poslovne prostore - o možnostih oglaševanja vaših ponudb in možnostih pridobitve del na podlagi povpraševanja iz mednarodnega poslovno-informacijskega sistema “BORZA”. PLAVA LAGUNA Poreč počitnice v objemu sončnih poreških lasun po posebno ugodnih cenah tedenskih aranžmajev termin: 24. do 31. julij hotel MATERADA: polpenzion poln penzion hoteli DELFIN ALBATROS polpenzion in GALEB poln penzion hotel LILA polpenzion , poln penzion 20.300 sit za osebo 22.400 sit za osebo 18.200 sit za osebo 20.300 sit za osebo 16.800 sit za osebo 18.900 sit za osebo V ceno je vključeno: 7 polpenzionov oz. polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. Velik popust za otroke, tudi do 100 odst.! En otrok v sobi s starši zastonj! Cene zajamčene za vplačila do 22. julija pri poslovalnicah A banke. Informacije: vaša agencija ali pa Laguna Poreč, tel.: (0531) 351-122, 351-822; faks: (0531) 351-044. AGENCIJA ZA RAZVOJ, d.o.o., OBČINE ČRNOMELJ POZIVA , vse pravne in fizične osebe v občini Črnomelj, ki razpolagajo s prostimi poslovnimi prostori, primernimi za oddajo v najem ali prodajo, naj to sporočijo na Agencijo za razvoj, d.o.o., Kolodvorska 34. Podrobnejše informacije lahko dobite na telefon: 51-363 v dopoldanskem času in na Kolodvorski 34 vsak torek od 17. do 19. ure, oziroma na telefon 51-265. KRKA ZDRAVILIŠČA zdraviliške, turistične in gostinske storitve, d.o.o. NOVO MESTO V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE POTREBUJEMO NOVA SODELAVCA ZA: 1. VODJO OBRAČUNA in 2. SAMOSTOJNEGA REFERENTA VODJA OBRAČUNA je zadolžen za: * obračun prihodkov z vseh prodajnih mest enote, * likvidacijo prejetih računov, * izdajo računov za vse storitve, * obračun prometnega davka in « * izdelavo mesečnih poročil o poslovanju enote. POGOJI ZA ZASEDBO: - V. oziroma VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj - obvladanje LOTUSA Delo SAMOSTOJNEGA REFERENTA obsega: * obračun in * kontrolo prodaje gostinskih storitev. POGOJI ZA ZASEDBO: - V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali družboslovne smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidate vabimo, da v roku 8 dni oddajo pisne Drijave v kadrovski službi KRKE, tovarne zdravil, C. heroje/45. Na istem naslovu lahko dobijo tudi vse informacije. v______________________.____________________________/ DARJA, d.o.o., KRŠKO razpisuje za trgovino z mešanim blagom v Novem mestu dela in naloge 1 TRGOVCA Kandidati morajo imeti strokovno izobrazbo trgovske ali njej podobne smeri in dve leti ustrezne prakse. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: DARJA, d.o.o. Brege 68 68273 Leskovec pri KRŠKEM OBČINA ČRNOMELJ Oddelek za družbeni razvoj na podlagi 20. člena Zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS št. 48/90, 34/91, 30/92 in 7/93) objavlja JAVNI RAZPIS za vzdrževalna dela na vzapjno-izobraževalnih in vzgojno-varstvenih zavodih občine Črnomelj. 1. 2. Investitor: Občina Črnomelj, Trg svobode 3, 68340 Črnomelj Predmet razpisa in orientacijska vrednost a) OŠ MIRANA JARCA Črnomelj - sanacija kletnih prostorov b) OŠ SEMIČ - zamenjava tal v eni učilnici C) OŠ DRAGATUŠ - _ sanacija oken d) OŠ LOKA Črnomelj zamenjava tlakov v 6 učilnicah - barvanje radiatorja in vzdrž. ventilov e) OŠ VINICA - zamenjava ograje ob igrišču - odvodnjavanje (zamenjava cevi) 0 SREDNJA ŠOLA ČRNOMEU - popravilo športne opreme g) VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD Črnomelj 400.000 280.000 350.000 800.000 400.000 600.000 70.000 180.000 - sanacija tal v kuhinji v Semiču 50.000 3. Razpisna dokumentacija je na vpogled na Oddelku za družbeni razvoj in v javnih zavodih 5 dni po objavi v Dolenjskem listu. 4. Pojasnila in informacije lahko ponudniki dobijo pri ravnateljih vzgojno-izobraževalnih zavodov in vzgojno-varstvenega zavoda. 5. MERILA za izbor najugodnejšega ponudnika so: - cene za razpisana dela reference pri izvajanju takšnih ali podobnih del - druge ugodnosti ponudnika 6. Predvideni rok izvajanja del avgust 1993 7. Interesenti morajo oddati ponudbe do 3.8.1993, in sicer do 10. ure, na naslov OBČINA ČRNOMELJ, Oddelek za občo upravo in proračun, Trg svobode 3, Črnomelj, kjer bo ob 12. uri v mali sejni sobi tudi javno-odpiranje ponudb. Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni kuverti z oznako: NE ODPIRAJ - PONUDBA NA JAVNI RAZPIS ZA JAVNE ZAVODE! 8. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po dnevu odpiranja ponudb. ODDELEK ZA DRUŽBENI RAZVOJ SODBA V IMENU LJUDSTVA Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, Je po sodnici posameznici Ljubi Tiran in ob sodelovanju zapisnikarice Cvetke Klemenčič v kazenski zadevi zoper obd. Janeza Pavlina zaradi kaz. dejanja obrekovanja po čl. 107/1 in II Kazenskega zakona R Slovenije, po zasebni tožbi zasebnega tožilca Kocutarja dr. Leopolda z dne 22.11.1991, po dne 15.12.1992 opravljeni javni glavni obravnavi v navzočnosti prostega obdolženca in zasebnega tožilca Kocutarja dr. Leopolda dne 15.12.1992 razsodilo: Obd. Janez Pavlin, novinar pri Dolenjskemu listu z dohodkom okrog 55.000,00 bil mesečno, nekaznovan, na prostosti, Je kriv, da je o zasebnem tožilcu trdil in raznašal nekaj neresničnega, kar lahko škoduje njegovi časti in njegovemu dobremu imenu, čeprav je vedel, da je to, kar trdi, neresnično, s tem da je dne 24.10.1991 na zadnji strani časopisa “Dolenjski list" v članku z naslovom "Halo, tukaj bralec Dolenjca" napisal besedilo, ki se nedvomno nanaša na zasebnega tožilca: “Stalni sodelavec, ki se predstavlja kot zužemberčan, seveda njegov naslov hranimo v uredništvu, je tokrat obrekoval žužemberskega zdravnika dr. Kocutarja. Že dalj časa ga opazuje, zakaj in kako uporablja službeni avto. Vozi pevce na pogreb in opravlja še druga neslužbena pota. Morda je tudi to svojevrsten protest proti nizkim plačam zdravstvenih delavcev." S tem je storil kaznivo dejanje obrekovanja po čl. 107/1 in II Kazenskega zakona R Slovenije in se mu po II. odst. 107. člena Kazenskega zakona R Slovenije z uporabo omilitvenih določb po 2. točki 42. člena in 5. točki II. odst. 43. člena Kazenskega zakona SFRJ v zvezi s 1. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur. I. RS 33/91/1) izreče 15.000,00 (petnajst tisoč) tolarjev denarne kazni. To kazen je obdolženec dolžan plačati v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe, v primeru neizterljivosti pa se bo izvršila tako, da se bo za vsakih začetih in neplačanih 3.000,00 tolarjev določil en dan zapora. Po I. odst. 98. Zakona o kazenskem postopku je obdolženec dolžan plačati stroške zasebnemu tožilcu, potrebne izdatke in nagrado njegovega pooblaščenca ter povprečnino, odmerjeno na 2.000,00 SIT. Po členu 115 Kazenskega zakona R Slovenije se izrek sodbe objavi na stroške obdolženca v Dolenjskem listu na isti način, kot je bilo dejanje storjeno. Še traktoiji Zetor Pred letom dni ustanovljeno podjetje Gorenje Trgovina je podpisalo novo, dolgoročno pogodbo o generalnem zastopstvu češkega proizvajalca traktoijev Zetor na območju Slovenije. V prihodnje bo Gorenje Trgovina prodalo v Sloveniji letno okrog 600 traktorjev različnih tipov. Zagotovilo bo tudi oskrbo z rezervnimi deli ter servis. Poleg centralnega distribucijskega centra in 15-ih pogodbenih prodajnih mest ima Gorenje Trgovina že organiziran tudi centralni servis, 11 pooblaščenih servisov in poseben servis za nujne posege. Gorenje Trgovina sc je po prvem letu sodelovanja s tovarno Zetor s prometom 8 milijonov DEM uvrstilo med največje in najpomembnejše kupce te tovarne. Z marketinško strategijo, ki med drugim predvideva enotno maloprodajno ceno, celovit asortiman, svetovanje kupcem, zagotovljeno servisiranje v garancijskem in zunajgarancijskcm roku, sprotno oskrbo z rezervnimi deli ter informiranje kupcev in proizvajalca, želijo v Gorenju Trgovina najmanj Ali se že ukvarjate s trgovinsko dejavnostjo? Ali imate primeren prostor za trgovino? Ali Imate namen vstopiti v ta del poslovnega sveta, pa Vam manjka zanesljiv poslovni partner? Če imate na ta vprašanja pozitivne odgovore, Vam ponujamo prodajo blaga iz našega pestrega prodajnega programa po sistemu FRANCHISING. Naš prodajni program zajema vse vrste tehničnega blaga iz elektro, strojne, metalurške, gradbene in kemijske dejavnosti ter široko paleto blaga široke potrošnje. Izbiro prodajnega programa prilagodimo porabnikom iz Vašega mesta oziroma kraja. Pričakujemo Vaše prijave in dodatna vprašanja na naš naslov ali na telefon (068) 321-737. zadržati doseženi tržni delež pri prodaji traktorjev Zetor v Sloveniji. Sodelovanju z Zctorjem pa želijo dati tudi nove razsežnosti; slovenska podjetja naj bi v prihodnje postala dobavitelji sestavnih delov za traktorje Zetor. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota NOVO MESTO Kidričev trg 3 objavlja prosto delovno mesto: PRAVNEGA SVETOVALCA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: - diplomirani pravnik, 2 leti delovnih izkušenj, aktivno znanje slovenskega jezika Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela je mogoč takoj. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Območna enota NOVO MESTO Kidričev trg 3 68000 NOVO MESTO Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča MARJETA MAJERLE rojena ŠTUKELJ iz Lipovca 7 pri Semiču Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam.izrazili ustno ali pisno sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Prisrčno se zahvaljujemo Nevrološkemu oddelku bolnice Novo mesto, govornici Moniki Šuštarič, sodelavcem Elektra Črnomelj, gospodu župniku iz Medvod in kaplanu iz Semiča za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njeni I p n n 1 ZAHVALA Vf Življenje celo si garal. vse za hišo in družino dal le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Mnogo prezgodaj nas je v 57. letu starosti za-81 ▲ JHb pustil naš dragi mož, oče, stari ate, brat in stric BiH JOŽE ZUPANČIČ škreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki ste nam pomagali, rijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ašega dragega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zad-ji poti. Posebna zahvala Martini Jakša za poslovilne besede, kolektivu ikre, g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevkam za zapete žalostin-ke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 71. letu seje od nas poslovila dobra mama, tašča, stara mama, sestra, svakinja in teta ANGELA PETRIČ IHI iz Metlike, CBE 46 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem in meščanom Metlike, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in se od pokojne poslovili na zadnji poti. Posebna hvala dr. Mlačku in vsem v ZD Metlika, dr. Cerarjevi s sodelavci Onkološkega inštituta ter zdravnikom in osebju Pljučnega oddelka SB Novo mesto za zdravljenje in nego. Hvala tudi g. Zeletu za poslovilni govor, g. kaplanu, cerkvenim pevkam in mestni godbi za lepo opravljen obred, OOZZB Metlika, Dl Metlika, DU Metlika, Mestni organizaciji RK Metlika, Lekarni Metlika, Dolenjski lekarni Novo mesto, Alpini-prodajalni Metlika in Borna trade Ljubljana. Vsi njeni I Z BBa zahvala » mf V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga 1,-jl ROZALIJA JWW ŠMID iz Dolenjskih Toplic skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in nancem za darovano cvetje, nudeno pomoč ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Delo in trpljenje -bilo je tvoje življenje. V 73. letu starosti me je zapustila draga žena, teta in botra MARIJA BLAŽIČ rojena Bojane z Male Cikave 10 b Iskreno se zahvaljujem sorodnikom, sosedom in znancem za podaijeno cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družini Turk za vso pomoč in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Franc SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO Komisija za izvedbo javne dražbe razpisuje na podlagi sklepa 27. seje zborov skupščine Občine Novo mesto z dne 6.5.1993 v skladu z določili 8. in 9. člena Zakona o prometu z nepremičninami (Ur. I. RS št. 19/76 in 42/86) JAVNO DRAŽBO za prodajo skladiščnega prostora v stanovanjski stavbi v Novem mestu, Glavni trg 31, ki stoji na pare. št. 1646, vi. št. 235, k.o. Novo mesto. Skladiščni prostor meri 15,54 m2 in je sestavni del prodajalne, ki je last fizične osebe. 1. Izklicna cena znaša 463.758,00 SIT. 2. Najugodnejši ponudnik plača kupnino v skladu s kupoprodajno pogodbo. 3. Varščina znaša 10% izklicne cene in jo morajo interesenti nakazati na ŽR Občine Novo mesto št. 52100-630-40-019. Varščina se najugodnejšemu ponudniku vračuna v kupnino, ostalim ponudnikom se vrne v roku 8 dni po opravljeni javni dražbi. 4. Javna dražba bo 12. avgusta 1993 ob 9. uri v sejni sobi št. 38/I Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto. 5. Davek na promet nepremičnin in vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupec poleg kupnine. 6. Vse podatke o skladiščnem prostoru dobijo interesenti na Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Novo mesto (soba št. 39) ali po telefonu št. (068) 321-040, int. 339. 7. Skladiščni prostor se prodaja v obstoječem stanju na dan dražbe. 8. Vsi interesenti morajo ob pristopu k javni dražbi poleg dokazila o vplačani varščini predložiti še potrdilo o državljanstvu (fizične osebe), predstavniki pravnih oseb pa pooblastilo pristojnega organa. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric ALOJZ KRAŠEVEC Ob težki izgubi se najiskreneje zahvaljujemo za nesebično pomoč sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se za lepe poslovilne besede in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Zdaj mirno spiš, več bol s teboj ne hodi Ob boleči izgubi mojega dragega očeta FRANCIJA KODRIČA se iskreno zahvaljujem predstojniku kirurškega oddelka bolnice v Novem mestu dr. Janežu in njegovemu požrtvovalnemu osebju, sodelav- sožalje Njegova hči INES ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustil dragi oče in dedek ALOJZ FINK iz Irče vasi 21 Ob slovesu se najtopleje zahvaljujemo Domu starejših občanov v Šmihelu za skrb in nego, sodelavcem Krke—tabletni obrat za podaijeno cvetje in Kompasu-mejni prehod Holmec. Lepa hvala vsem znancem in vaščanom za spremstvo na zadnji poti, podarjeno cvetje in svečke. Zahvalo smo dolžni tudi pevcem iz Šmihela in gospodu duhovniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi Novo mesto, 19.7.1993 U TEU Trnu II im o 7A1HIUIA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI V TfcIVI I tUNU VAo ZANIMA prodam - kupim - posest-ženitne ponudbe - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale tedenski koledar Četrtek, 22. julija - Magdalena Petek, 23. julija - Gita Sobota, 24. julija - Kristina Nedelja, 25. julija - Jakob Ponedeljek, 26. julija - Ana Torek, 27. julija - Sergej Sreda, 28. julija - Zmago LUNINE MENE 26. julija ob 5.25 - prvi krajec kino ČRNOMELJ: 22.7. (ob 21. uri) ameriška akcijska komedija Policijska akademija 6. 23. do 25.7. (ob 21. uri) ameriški melodrama Howardov kot. BREŽICE: 22. in 23.7. (ob 20.30) ameriška kriminalka Pod krinko. 24. in 25.7. (ob 18.30 in 20.30) ameriški akcijski film Vstop prepovedan. 28.7. (ob 20.30) ameriška ljubezenska drama Oddaljena obzorja. KRŠKO: 23.7. (ob 20. uri) in 25.7. (ob 18. uri) ameriška pustolovska komedija Spomini nevidnega človeka. METLIKA: 23. (ob 21. uri) in 25.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška akcijska komedija Policijska akademija 6. NOVO MESTO: 22.7. (ob 10. uri) ameriški pustolovski film Veter. 22. do 27.7. (ob 18.30) ameriški znanstvenofantastični film Univerzalni vojak. 23. do 26.7. (ob 20.30) ameriška komedija Vonj po ženski. 28.7. (ob 18.30 in 20.30) francosko-ameriška erotična drama Sramota. kmetijski stroji TRAKTORSKI PLUG in dva konjska komata ugodno prodam. ® 52-634. 2817 MLATILNICO s popolnim čiščenjem in ličkalnik za koruzo prodam. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. 2843 PUHALNIK z elektromotorjemvpro-dam. Jože Švalj, Dol. Brezovica 5, Šentjernej, ® 42-660. 2852 IMT 533 s kabino, letnik 1980, steyr 28 s koso, torno vinkovič 419 in univarzal 445 prodam ali menjam za drug traktor. * (061)738-619. 2863 STAREJŠI rabljen traktor do 50 KS kupim. ® (061 )738-619. 2864 TRAKTOR ZETOR 6245, letnik 1990, 500 delovnih ur, dobro ohranjen, prodam. V račiun vzamem manjši traktor. »(063)746-187. 2869 IMT 539 in jugo 45 AX, letnik 1988, prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. 2875 kupim STARO KAŠČO kupim. ® (061) 150-145. 2836 motorna vozila R 21 GTL, letnik 1990, 60.000 km, prodam. ® (065)53-333. 2810 KARAMBOLIRAN HROŠČ, letnik 1976, registriran do decembra, prodam. » 57-115. 2816 HORIZONT TALBOT, letnik 1984, registriran do junija 1994, prodam za 3.000 DEM. ® 90608)31-859. 2823 Z 101 GTL 55, letnik 1986, prodam. Albert Murn, Črmošnjice 41 a. 2830 JUGO 45, star 3 leta, prvi lastnik, ga-ražiran, prodam. * (068)22-670, Kristanova 61. 2838 JUGO 65, letnik 1990, prevoženih 48.000 km, prodam. * (068)24-394. PEUGEOT 405 GR, 1. 5/88 zamenjam za R 5, UNO ali JETTO. ® 068/25-115 (popoldne). JUGO 45 A, letnik 1987, registriran do junija 1994, prevoženih 47.800 km, garažiran, dobor ohranjen, prvi lastnik, prodam. »(068)58-444. 2862 GOLF JGL D, letnik 1985, registriran do 22 4.1994, prodam. » 27-722. 2872 LEPO OHRANJENO Z 101, letnik 1987, registrirano do 18.5.1994, prodam. Jožica Lindič, Strojarska 3, Novo mesto. UNO 45 S, 1.87 prodam ali zamenjam za R 41.89-90. ® 068/23-585. R 5 TURBO 1. 86 prodam ali zamenjam, izposojam tovorno vozilo TRAFIC. * 068/28-915. GOLF GTD, letnik 1986, in rovokopač Skip, letnik 1978, prodam. ® 24-226. 2879 KARAMBOLIRANO VOZILO Mazda 323 1.7 diesel, letnik 1990, prodam. ® 23-784. 2880 Otroško kolo VIOLETA prodam malo rabljen. Vidic Uroš, Prečna 18. VINGRAD, d.o.o., Novo mesto Kristanova 52 in Vinko Bele, lng.gr. Zaposlimo več KV in PK zidarjev ter slikopleskarjev. Prednost Imajo interesenti z večletnimi delovnimi izkušnjami v gradbeništvu. Zglasijo naj se na naslov: Kristanova 52, Novo mesto. Akcijski popust v juliju Avtomobili TAVRIA Cena s prometnim davkom 589.477,00 SIT Prodaja in servisira Avto servis Šutar Stara vas 21, 68275 Škocjan tel. (068) 76-039 Servisna mreža po Sloveniji, rezervni deli zagotovljeni! R 4, letnik 1990, bež barve, prodam za 6.000 DEM. » 24-713. 2881 Z 101, letnik 1990, prevoženih 30.000 km, prodam. » (068)65-119. 2884 JUGO 55, letnik 1988, prodam. ® 25-197. 2885 Z 101, letnik 1986, prva lastnica, registriran do 4/94, prodam. ® 43-502. R 4 TL, letnik 1983, registriran do 4/94, motor generalno obnovljen, prodam. »76-541. 2844 GOLF JXD, letnik 1986, registriran do 1994, dobro ohranjen, prodam za 9.200 DEM z mojim prepisom. » (068)50-066. 2846 Z 101, letnik 1980, registriran do 20. aprila 1994, dobro ohranjen, prodam. ® (068)28-555. 2851 Z 128, registrirano do 1.6.1994 prodam. »43-678. 2854 R 5, nov, s preizkušnjo, ugodno prodam. »(068)84-647. 2855 Ril, letnik 10/87 prodam. Informacije na ® 85-662, od 15. do 20. ure. 2861 (raotšlD^ora AVTOHISA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT prodaja celotnega programa vozil RENAULT ugodni kreditni pogoji, leasing R5, dobava takoj odkup in prodaja rabljenih vozil NOVO NOVO NOVO krediti za nakup vozil na 4 leta Tel. (068) 324-533 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 1.100 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta le vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.100 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-2573M28-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. DOLENJSKI LIST obvestila ŽALUZIJE, ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montirano po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. RENT-A-CAR % TRAFIC s povišano streho, primeren za carino CLIO Ugodne cene! Šmihelska 5, 68000 Novo mesto, tel./fax: 068124-095 M & A GARANT • prodaja plinov • servis plinskih in električnih trošil • plinske peči in pretočni plinski boj-ierji iz programa BERETTA že od 139.000,00 SIT dalje • pooblaščen servis, garancija rezervnih delov • izvajanje plinskih hišnih instalacij Se priporočamo! Rumanja vas tel. (068) 85-459 del. čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure NESN1CE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567. 2462 ENKRATNA PRILOŽNOST OPUS Zavod za računalniško izobraževanje PE Novo mesto, vabi mladino, da se udeleži BREZPLAČNIH RAČUNALNIŠKIH DELAVNIC. V tednu od 26. do 30. julija imamo še nekaj prostih mest, zato pohitite z vpisom. Pridružite se karavani mladih, ki so svoje računalniško znanje pridobili v edinem za to specializiranem izobraževalnem zavodu na Dolenjskem. Informacije in vpis vsak dan v učilnici na Cesti herojev 3 (stavba OŠ Center, vhod s strani TILIE) od 9. do 13. ure. Dvosobno stanovanje vzamemo v najem v Novem mestu ali bližnji okolici, št. tel. 324-498, od 7. do 13. ure. ELEKTRONIK TRGOVINA IN SERVIS Kettejev drevored 5, pri športni dvorani, Novo mesto tel. (068) 22-409 od 9. do 18. ure Vam nudi vso belo tehniko in akustiko Gorenje in Ouelle na 25 obrokov. na mesec za 33 DEM - pralni stroj že 2 — hladilniki in zamrzovalniki že za 24 DEM — štedilniki že za 29 DEM — glasbeni stolpi že za 27 DEM — mikrovalovna pečica 25 DEM — Obroki se plačujejo v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila. — Šivalni stroji SINGER in ELNA Z nakupom v ELEKTRONIKU se vključujete v nagradno igro. NAGRADE: 1. BARVNI TV 2. VIDEOREKORDER 3.10 nagrad: MALI GOSPODINJSKI APARATI DINO, D.O.O. NOVO MESTO Dolenje Kamence 90 Iščemo mladega prodornega TRGOVCA AGROŽIVILSKE SMERI za delovno mesto: DIREKTOR FIRME. Kandidat mora: - biti strokovnjak v svoji stroki, da lahko samostojno opravlja funkcijo vodenja veleprodaje in diskonta ter export-im-port, - aktivno obvladati enega od svetovnih jezikov. Plačamo odlično! Informacije na telefon: 21-406, 22-767, 25-096. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 delovni čas: non stop • prevozi pokojnikov — tudi iz lujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi matenal • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 1 (K popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke preklici JOŽE TISOVEC, Vavta vas 22, prepovedujem vožnjo in odlaganje lesa na parcelah št. 560, 561, 562, 563/3 v Dolenjskih Toplicah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 2819 ANDREJ MERHAR, Prigorica 55, Dolenja vas, izjavljam, da v zvezi z dogodkom dne 24. maja 1993 preklicujem svojo izjavo, da mi je brat Jože Merhar vzel deske in prerezal električni kabel. Izjava je dana v jezi, ko sem videl prerezan kabel. Informacije, da naj bi to storil brat, nisem slišal od nikoga, besede so bile, kot rečeno, izrečene v jezi. 2827 posest VINOGRAD v Vinjem Vrhu prodam. Radič, Ruhna vas 6, Škocjan. 2809 MANJŠO ZIDANO HIŠO s 500 m2 vrta in z vso dokumentacijo prodam za 62.000 DEM. Možna dozidava. Relacija Trebnje - Mirna po asfaltni cesti. ® (061)317-898. 2812 B&M UNETIČ Trgovsko uvozno-izvozno podjetje, d.o.o. Rostoharjeva 62, Krško Tel. (0608) 31-407 Ugodna prodaja traktorskih gum za vse vrste traktorjev in delovnih strojev BARUM ter vseh vrst gum za osebne avtomobile in kamione znamke NOKIA, VEDES-TEIN, AVON, SAVA, G00DVEAR. Za vse pri nas kupljene gume brezplačna montaža. Po naročilu nudimo tudi alu “felge" za vse vrste avtomobilov. Delovni čas: vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 9. do 13. ure, LERAN d.o.o Novo mesto, Lebartova 24 POSREDUJEMO NEPREMIČNINE Posredujemo pri nakupu, prodaji, zamenjavi, ocenjujemo, svetujemo. Imamo v prodaji po ugodnih cenah stanovanja, poslovne prostore, vikende, parcele, kmetijska zemljišča in gozdove v Novem mestu in širši Dolenjski. tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) GRADBENO PARCELO z dokumentacijo v Krškem prodam. ® (0608) 77-019. 2813 V MALEM LIPJU prodam parceli z vinogradom p>o ugodni ceni. Cveta Kumelj, Žužemberk, ® 87-386. 2814 VIKEND ugodno prodam. Šifra: »SEMIČ« 2825 VINOGRAD z zidanico v Tolstem Vrhu, v izmeri 50 a, na zelo lepi legi, prodam. * 42-898. 2831 VINOGRAD, 20 a ter žitni kombajn Fahr prodam. ® (0608)75-712. 2860 HIŠO v Novem mestu prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2867 prodam KOZE Z MLADIČI ali brez njih prodam. * (061)801-529. 2808 OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. » 65-014. 2811 DOBRO VINO ugodno prodam. Mirtič, Sela 39. Straža. 2815 DVA ŠTEDILNIKA NA DRVA s kotličkom in brez njega ter električni štedilnik s pečico nujno prodam. Štedilniki so rabljeni in ohranjeni. Cene so simbolične. Auguštin Pene ml., Roje 13, Trebelno. xx. 2818 PLOŠČE za poker avtomate, joly, chery, master in druge prodajam. ® (041 )347-514, (041 )347-660. 2821 TRI KRAVE prodam. Lamovšek, Trebelno, ® 49-627. 2822 VINO ŠMARNICO in traktorski plug Slavonec prodam. » 87-554, zvečer. 2824 RABLJEN HIDROFOR prodam. *(068)84-657. 2826 STARO gašeno apno prodam. Jože Vidmar, Male Vodenice 10, Kostanjevica na Krki. 2828 500 L belega in 500 1 rdečega vina s Trške gore prodam. » (068)24-626. SPALNICO Mateja ugodno prodam, lahko tudi na obroke. ® (068)43-716, Pero, od 8. do 14. ure. 2834 POCENI PRODAM otroško posteljico z jogijem in prenosno torbo. ® (068)28-513. 2835 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, ohranjeno, (trosed raztegljiv), in dve kolesi na 10 prestav prodam. ® (068)45-658. 2839 KRAVO, dobro mlekarico, prodam ali menjam za telico, primerno za zakol. ® 42-925. 2840 ZAMRZOVALNO SKRINJO, sesalec za prah, klubsko mizico, hišni šank s 4 stoli, kopalno kad in salonit plošče, ugodno prodam. ® (068)21-145. 2841 VEČJO KOLIČINO CVIČKA z diplomo prodam. Cena po dogovoru. ® (0608)60-135. 2845 STREŠNIK, rdeč, 400 komadov, nov, prodam. ® 22-953. 2847 GUMI VOZ, 2 t, skoraj nov, ugodno prodam. ® 43-538. 2848 VINO prodam. Umek, Mestne njive 6, ® 28-277. 2850 CISTERNE za kurilno olje, 2000 in 30001, ugodno prodam. ® (068)43-509. 2856 BATERIJSKE PASTIRJE ugodno prodam. Cena 13.500 SIT. ® (061 )854-777. 2857 JADRALNI DESKI F2 in Alpha ugodno prodam. ® (068)23-027. 2858 DVE KOZI poceni prodam. ® 45-095. 2859 OMARE za predsobo, tri radiatorje, balkonsko steno z oknom in vrati in star televizor zelo poceni prodam. ® 20-345, zvečer. 2865 TELICO, brejo 8 mesecev, in mlado kravo, obe sta šeki, prodam. ® (063)746-187. 2868 VISOKO BREJE svinje in prašiče za zakol prodam. Možnost prevoza na dom. ® (069)40-238, po 19. uri. 2870 ŠIVO TELICO, brejo 9 mesecev, in žrebe poceni prodam. ® 23-287. 2871 KRAVE molznice prodam. ® (0608) 88-147. 2876 DOLGODLAKE JAZBEČARJE z rodovnikom, stare 8 tednov, primerne tudi za v stanovanje, naučene čistoče, prodam. ® 51-592. 2877 OTROŠKI kombiniran voziček Dino ugodno prodam. ® (068)23-737, jrojrol-dan. 2878 PSE, madžarske kuvasze z mladiči, brez rodovnika, prodam. Nataša Šuštaršič, Smolenja vas 96, Novo mesto, ® (068)24-663. 2882 razno ŽAGAM DRVA po mestu in v bližnji okolici. ® 25-214. 2695 V NAJEM ODDAM prostor, primeren za trgovsko dejavnost ali proizvodnjo, v okolici Novega mesta. » 43-751. službo dobi POTNIKA za prodajo po Dolenjski iščem. ® (064)214-330. 2820 IŠČEM DELAVKO za tajniška dela, za potrebe laboratorija, fotoateljeja z znanjem strojepisja in računalnika. ® (068) 26-130. ' 2832 HONORARNO SODELOVANJE z ameriškim podjetjem - predstavitev bo 29.7.1993 ob 18. uri v gostilni Budič- Čatež. 2837 STE IZKUŠENI in ambiciozni? Za prodajo na območju Dolenjske vas potrebujemo. ® (0608)82-180. 2849 NOVI ARTIKLI iščejo uspešne prodajalce. ® (0608)82-180. 2853 KAFE BAR v Kostanjevici takoj zaposli prikupno dekle za delo v strežbi. ® (068)85-802, v večernih urah. 2883 REDNO ALI HONORARNO zaposlimo dekle za delo v strežbi. Informacije od ponedeljka dalje Bistro Pa - Pi, ® 23-418. 2886 Gostišče Loka v Novem mestu zaposli vodjo kuhinje in vodjo strežbe. Ponudbe na ® 21-764 (popoldne). stanovanja V KRŠKEM ugodno prodam enosobno stanovanje. ® (0608)31 -888 in 32-224. 2866 DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu ali okolici vzamem v najem. ® 85-629. 2874 ATLETSKI KLUB NOVO MESTO RAZPISUJE DELOVNO MESTO ORGANIZATORJA ATLETIKE Pogoji: 1. peta ali šesta stopnja šolske izobrazbe družboslovne ali tehnične usmeritve, 2. organizacijske sposobnosti, ,3. izkušnje na področju atletike ali drugih športih. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (eno leto). Kandidati naj pošljejo prošnjo, življenjepis in ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh na naslov: Atletski klub Novo mesto, p.p. 30, 68000 Novo mesto. O izboru bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. ORHIDEJA cvetličarna Mirana Jarca 20 (proti Šmihelu) Vabimo vas, da obiščete novo cvetličarno v Novem mestu. Odprta je vsak delovni dan od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Tel. (068) 21-575. V Orhideji smo pripravljeni prisluhniti vašim željam. Pri vlomu v stanovanjsko hišo v Sevnici je izginilo več predmetov, med njimi tudi zunanja svetilka, ki jo vidite na sliki. Kdor bi jo videl, naj to sporoči na postajo milice. Nagraaa 1.000 DEM. V času od 30. junija do 15. julija so v novomeški porodnišnici rodile: Andreja Sitar iz Prelesja - Žiga, Helena Lozar iz Črnomlja - Aleksandro, Aleksandra Klasnič iz Semiča - Luka, Antonija Mihelič iz Ribnika - Nikolino, Martina Dvanajščak iz DOLENJSKI LIST | Vas četrtkov prijatelj \ Dol. Laknic - Matejo, Darinka Grahek iz Mirne Peči - Gala, Branka Petruša iz Vivodine - Jeleno, Anica Gregorič iz Dol. Brezovice - Sebastijana, Milka Ilinkovič iz Velike Sevnice -Marjano, Mojca Lokar iz Prelesja -Karin, Jožica Dragan iz Mirne vasi - Nejca, Anica Vovko z Vrha pri Šentjerneju - Mitja, Mihaela Štrum-bclj iz Velike Loke - Vanjo, Erika Zupančič iz Otočca - Marka, Ruža Bubnjič iz Črnomlja - Marka, Marjanca Dular s Senovega - Tadeja, Andreja Kolar-Starina z Mirne -Domna, Darinka Jakše iz Movcme vasi - Heleno, Dunja Štravs iz Krupce - Roka, Marinka Markelc iz Zagrada - Aleša, Marjanca Klobučar iz To-mažje vasi - Tadeja, Marija Magdale-nič iz Dol. Stare vasi - Tadeja, Ivanka Šketa iz Črmošnjic - Julijo, Irena Cimermančič iz Mirne Peči - Davorina, Jadranka Podrebarac iz Ju-rovskega Broda - Anamarijo, Majda Pupič iz Črnomlja - Tino, Irena Lindič iz Škovca - Vanjo, Barbka Novak iz Dolenje vasi - Dorotejo, Marija Flajs iz Sp. Vodal - Klaro, Nada Potočnik iz Stranske vasi - Klavdijo, Milka Zagorc iz Dol. Maharovca -Sanjo, Liljana Gorenc z Malega Korena - Klemena, Milica Bartol iz Kamnja - Jureta, Darinka Pakar iz Gor. Sušic - Simona, Valentina Ku- kemberger z Gor. Ponikcv - Manco, Svetlana Žabčič iz Metlike - Kristijana, Sinija Ramadani iz Črnomlja -Adriana, Tatjana Bevce iz Bele Cerkve - Tadejo, Olgica Kos iz Metlike - Bojana, Erika Vrščaj-Spu-dič iz Vojne vasi - Dorjana, Ruža Kobetič iz Drcžnika - Martino, Irena Grmovšek iz Mokronoga - Marušo, Suzana Mikec iz Trebnjega - Elviro, Renata Kadunc iz Dol. Prekope -dečka, Gordana Brkič iz Šentjerneja - deklico, Božica Šolar iz Krškega -deklico, Marinka Siročič iz Metlike - dečka, Marija Mcver z Vrtače -deklico, Irena Marš iz Oštrca - deklico. OSNOVNA ŠOLA ŠKOCJAN 68275 Škocjan 51 razpisuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom delovno mesto: 1 UČITELJA za delo v šolski knjižnici in poučevanje slovenskega jezika v 5. razredu. Pogoj: PU ali P. Pričetek dela 1.9.1993. Kandidati naj prijave pošljejo na ravnateljstvo šole v 8 (osmih) dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v roku 15 dni. V___________________________________________________________s ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, pradedek in stric FRANC PODRŽAJ iz Novega mesta. Pot na Gorjance 40 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Novoteks, novomeški eodbi, gospodu Šterbencu za poslovilne besede in gospodu župniku iz Šmihela za lep obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA Spet jesen bo k nam priSla, grozdje bo zorelo, vse tako bo kot nekoč, le tebe več ne bo. V 59. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric * FRANCE ŠTRUMBELJ z Vinkovega Vrha 7 pri Dvoru Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, podjetjem Er-go Dvor, IMP Livar, Litostroj in Brin za pomoč, pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, sestra, stara mama in teta MARIJA GRABRIJAN iz Adlešičev 7 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo vaščanom za organizacijo slovesa in poslovilne besede, pevkam za zapete pesmi ter g. župniku za poslovilni obred. Vsi njegovi Vsi njegovi Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila draga sestra in teta KATARINA MALNARIČ iz Gor. Lokvice 54 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnico v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvala velja tudi Nevrološkemu oddelku bolnice Novo mesto, Domu za ostarele občane Metlika, govornici Mariji Nemanič, pevcem iz Črnomlja ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Ko bolezen te je strla, si ohranil svoj ponos, spokojno stopil si v večnost, večnost, ki si si jo prigaral a nam v srcih boS ostal V 59. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in boter ANTON BERUS iz Ždinje vasi Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, prijateljem in sorodnikom za vsestransko pomoč ter podarjeno cvetje. Hvala mizarstvu Vidmar, TOB Novo mesto, GIP Pionir, Gasilskemu društvu Ždinja vas, vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, predstavniku Gasilskega društva Ždinja vas za ganljive besede ob odprtem grobu, pevcem iz Šmihela in gospodoma za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica in sestra ANGELA ŠIKONJA iz Grajske 27, Črnomelj Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom iz Grajske pri stadionu in Vodnikove ulice ter delovnim organizacijam Komet, Begrad in Leso za izraženo sožalje, darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi govornici ge. Ireni Željko in ge. Lojzki Miketič, g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, sestra, babica in prababica ANGELA LAVRIN iz Stare Lipe 14 pri Vinici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in mamo pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred in pevkam za zapete žalostinke. Posebej se zahvaljujemo Rudniku ijavega premoga Kanižarica in JP Komunala Novo mesto. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopile. Spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 56. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil ljubljeni mož, oče, tast, stari oče, brat in stric JOŽE ROZMAN Pod vinogradi 4, Straža Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence, denarno pomoč in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala družini Kulovec, sodelavcem podjetja Lignus Straža za poslovilne besede ob odprtem grobu, TDP Straža, TVP Straža, Policiji Ljubljana Rudnik, cvetličarni Vrtnica, pevskemu zboru Vavta vas ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric JOŽE HROVAT iz Stranske vasi 32 pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in podarili toliko lepega cvetja. Posebno se zahvaljujemo Revozu Novo mesto, občinskemu sodniku za prekrške Novo mesto, Zdravstvenemu domu Metlika, Gasilskemu društvu Stranska vas in Lakovnice, pevskemu zboru Ruperčvrh, g. kaplanu iz Šmihela in Društvu upokojencev Novo mesto. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od pokojnega na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojnega ata pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Hvala dr. Kokalju za zdravniško pomoč, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za lepo zapete žalostinke, Zdravilišču Dolenjske Toplice, Krki-TOZD zdravila in trgovini Rosa iz Vavte vasi. V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Vsi njegovi BERTOLD BOH ZAHVALA iz Vavte vasi Ob slovesu hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu STZŠ Novo mesto, govornici, pevkam in gospodu župniku za opravljen obred. Še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Nepričakovano nas je v 56. letu starosti zapustil naš dragi sin, brat, stric, boter in svak JOŽE GORJANEC iz Gor. Suhadola 8, Brusnice. ZAHVALA učiteljice v pokoju se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Osnovne šole Grm, delavcem in oskrbovancem Doma starejših občanov ter Društvu invalidov Novo mesto. Nečakinje Mojca, Alenka in Dušica z družinami in svakinja Ivka Novo mesto, Kranj, 15. julija 1993 Ob boleči izgubi naše drage tete in svakinje DANICE BUNC ZAHVALA poitiet tega tedna Neža Urek SŠS$2L Avtomobili na letaliških stezah ;il ■ mt " Tudi njo so na srečanju izgnancev v Dobovi oblile solze. Zaradi grenkih spominov in misli na to, kako bi vse lahko bilo drugače. “Dobro je povedal France, on je bil moj sosed iz Mihalovca, a vsega tudi on ne ve, ” si je rekla Neža Urek, zdaj triinsedemdesetletna Do-bovčanka. Časi medvojnega izgnanstva in trpljenja so zdaj tudi zanjo samo še spomini, nikoli napisane zgodbe, nikdar dovolj izpovedane bolečine. Neža je bila mlado dekle, ko so jo odgnali z doma. Mislila je, da ima pred sabo in pred otrokom, ki ga je nosila pod srcem, še celo življenje. Izgnanka je bda samo štiri mesece, potem je postala pregnanka in brezdomka. Iz taborišča je pobegnila skupaj s svojim fantom. “Lojzetu ni bdo slabo v taborišču, saj je delal v upravi, ker je znal tipkati A ni zdržal zdoma. Izkoristil je odsotnost vodje taborišča, natipkal dovoldnice in skupaj s še nekaj izgnanci smo odšli na pot proti domu,” se spominja Neža. Za mlada dva ni bil pomemben čas, želela sta se poročiti Prispela sta v Dobovo in nato pobegnila v sosednjo Hrvaško. Od tam sta kmalu bežala čez ledeno Sotlo nazaj proti Dobovi, saj so Lojzeta hoteli k ustašem. Zavezala sta se, da bosta skupaj v dobrem in slabem. Bila sta malo skupaj, in še to bolj v slabem. Lojzeta so kmalu zaprli Najprej je bd v brežiškem zaporu, nato v Celjskem piskru in v mariborskih zaporih. Neža je povila sina. Brez doma, brez domačih, a vendar ne čisto sama, saj so ji roko ponudili dobri ljudje. ‘Vedno, kadar je bilo najhuje, se je našel kdo, ki je pomagal, ” pravi in pokaže, kako se vendarle raje spominja svetlih plati življenja. Dan za dnem je trepetala in hodila prebirat sezname ustreljenih zapornikov. Kljub temu da je moža večkrat obiskala in ga poskušala spraviti iz zapora, je spet moral v tujino. Kako je bilo z njim v Ausch-vvitzu, je zvedela šele ob njegovi smrti Ko je prišel domov, je tehtal 40 kilogramov, bil je izčrpan, podhranjen in nezmožen za delo. In Nežo je najbolj bolelo, da ni imela dovolj dobre hrane, da bi mu jo ponudila. Danes Neža Urekova živi umirjeno življenje. Kdo bi rekel, da je prehodila takšno pot, o kateri bi lahko napisali knjigo, če ne celo dve? Že več kot trideset let je vdova. Zadnja leta je bolj doma, ker jo izdaja zdravje, sicer pa se je še pred nekaj leti sukala po kuhinji vsake dobovske veselice. Sodelovala je v različnih društvih in najraje od vsega zapela s sovaščani. Še se rada poveseli in poklepeta, ko se oglasijo otroci in če kdo pride mimo. Zdaj je vojna že daleč, a še vedno tudi blizu, “saj je Karlovec čisto tu”. Njen spokojni obraz ne pokaže, da je nekje globoko v njej še vedno ostal strah. Še je v sivini preteklosti ostalo mrzlo popotovanje v Šlezijo in nazaj. K možu je šla z dveletnim sinom in šestmesečno hčerko. Mraz in pomanjkanje in nenehno bombardiranje so jih spremljali vso pot nazaj. Nato še grmenje bomb v Dobovi in umik ustašev. Hrumenje je nekega dne prenehalo, a življenje jih je še teplo. Dvoje malih lačnih ust, in kasneje troje je zahtevalo najnujnejše. Ob trdem delu na domačih in sosedovih njivah so se vsi trije otroci izšolali. Zdaj je Neža nanje ponosna (morala bi biti tudi nase, a na to verjetno ne pomisli). “Železo poči, živina pade, a človek mora zdržati, ” pravi. Zato, ker tako razmišlja, ni nikoli podvomila, da se bodo vrnili na svoje domove. Tako kot tista soseda, ki je ob pregonu stiskala križ k sebi: “Z bogom grem, a hudiči me peljejo. Še pridem nazaj!” B. DUŠIČ-GORNIK Srečanje harmonikaijev ZABUKOVJE NAD SEVNICO -V Zabukovju mnogim ljudem še zmeraj prijetno zveni harmonika. Tudi tisti, ki radi raztegnejo meh, se še najdejo. To je pokazalo tudi srečanje harmonikaijev, ki sta ga pri lovskem domu v Zabukovju nedavno pripravila krajevno prosvetno društvo “Alojz Kolman Marok” in Zveza kulturnih organizacij Sevnica. Čeprav muzikantom niso šteli let, je znano, da je bil med 19 harmonikarji na zabukovškem srečanju najstarejši Žvarov Alojz iz Reštanja pri Senovem, najmlajši pa Boštjan Povšc iz f jiC ! J||^ Kolesarjem lepe nagrade, orehovškim rekreativcem pa ie čips • Blokovska igrišča ie “lulalnice in kakalnice” za blokovska ščeneta - Kdo bo razširil mostiček v Šmarju? Kljub dopustom in počitnicam je v četrtek telefon kar pridno zvonil. Karmen iz Orehovice se ne zdi prav poteza gospoda Jožeta Majesa iz kolesarskega kluba Krka, ki je na nedavni dirki pioniijev za državno prvenstvo v tem kraju razdelil najboljše nagrade svojim tekmovalcem, ne pa kolesaijem rekreativcem iz Orehovice, čeprav so bile namenjene njim. Kdo je odgovoren za zelenice, steze in otroška igrišča v krajevni skupnosti, nas je po telefonu spraševal Miha z Drske. Med bloki so pred dvanajstimi leti lepo uredili igrišče, danes je tako zaraslo s travo, da se ga ne vidi več. “Pobuda za urejenje teh površin bi morala priti od vodstva krajevne skupnosti, in to prav kmalu, sicer bodo te površine le “lulanice in kakalnice za blokovska ščeneta”, zaključuje svoj klic gospod Miha. Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista sl želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,^zato pa je lažje telefonirati. Če var kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Tudi Ljudmilo Mazovec iz Šentjerneja skrbi družbeni objekt. Sprašuje se, koliko nesreč in celo smrti bo še potrebno, da bodo zamenjali mostiček na cesti Šmarje - Vrhpolje. V zvezi s cestami je bil tudi klic B. Volaja iz Novega mesta. Pred dnevi je namreč opazoval delavce Cestnega podjetja pri košnji trave ob nekdanji avtocesti. Ob košnji so bele stebričke, ki označujejo cesto, enostavno odstrigli. To početje bi razumeli le, če bodo sedaj stebričke zamenjali z novimi. Če je tako ob vsaki košnji, ni čudno, da za gradnjo cest po Sloveniji manjka denatja. Zelo osebni klic je prek našega telefona poslal Marjan Kapušin s Krasinca pri Črnomlju. Ne zdi se mu prav, da zdravnica dr. Pavnova iz Črnomaljskega zdravstvenega doma daje takšne izjave o njegovi bolni ženi. Zeli, da se mu opraviči, sicer jo bo sodno preganjal. Š. G. s Sel pri Ratežu ne more razumeti nekaterih ljudi. V soboto je šla s prijateljico po poti mimo domačije Franca Tramteta s Sel pri Ratežu, pa jih je ta odurno napadel in poslal na gozdno pot, češ da tukaj ni poti ali pa da je samo za nekatere. Ivan Kovačič iz Krškega se čudi, da na odprto pismo Matjana Podobnika, objavljeno v našem časopisu, ni odmeva, zato ga je v obliki pesmi napisal kar sam. Stihe je CLUB LUKNA V PETEK 23. 7. PLES V PENI VABLJENI NOVOMEŠKI TABORNIKI SPET OB KOLPI Od sobote je na prostranem travniku nad mlinom v Želebeju ob Kolpi spet živahno. V 40 šotorih uživa 80 tabornikov iz Novega mesta, Bršljina in Straže na letnem taborjenju. Od iutra do večera, včasih pa tudi v noč, odmeva njihovo veselje in radoživost, saj jim pomeni tabor višek udejstvovanja v priljubljeni organizaciji. Tako kot vedno združujejo prijetno s koristnim: tu je učenje praktičnega znanja in raznih spretnosti, vmes so vzgojne in športne igre pa krajši izleti in tekmovanja. S čolni krmarijo po topli Kolpi, zvečer pa jih taborni ogenj združi v pesmi in šalah, ki jim kar ni konca. Starešina tabora je Mojca Grein, taborovodja Gregor Mohorič, vodja programa pa Gregor Gutman. Za zdravje taborečih skrbi dr. Zdenka Gošnik, priljubljeni taborniški mami Ivanki Grabič, ki je znova kuharica tabora, pa pomagajo še drage taborniške mame. Tako kot vedno taborniki tudi zdaj s tabomino sami pokrijejo vse izdatke na desetdnevnem taborjenju. Ideja o cestnohitrostnih dirkah na stezah nekdanjega letališča v Cerkljah je zaživela - Avgusta prve dirke - Že prihodnje leto mednarodne tekme? TAKO SE ZABAVAJO V ZABUKOVJU - Srečanje harmonikarjev v Zabukovju se je nadaljevalo z veselico. (Foto: L. M.) Zgornjega Leskovca pri Blanci. Oba sta redna udeleženca harmonikarskih prireditev v teh krajih in tako vztrajnih muzikantov je tu naokoli najbrž še več. Če slednje drži, ima Zabukovjc več možnosti, da bodo v kraju tudi v prihodnje harmonikarska srečanja. Tokrat so na Zabukovju množično igrali že 14-ič po vrsti. Do pred petimi leti je to srečanje štelo za izbirni nastop za tekmovanje v Ljubečni, vendar se za udeležbo na “Zlati harmoniki” zdaj potegujejo na Studencu. Če so tekmovalne harmonike zbežale pred leti v dolino, je po svoje razumljivo tudi zaradi slabe ceste v Zabukovjc, ki je harmonikam nekako nevarna. Zabukovje je tako obdržalo družabno prireditev, ob kateri se spomni, da so bile pred desetimi leti tu Kompasove zabavne igre, združene s podoknico in pravcato vaško harmonikarsko olimpijado. L. M. KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala psihologinja. TREBNJE - “Klic v stiski” so organizirali tudi pri Centru za socialno delo v Trebnjem. Odslej bodo na vprašanja otrok in odraslih odgovarjali strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. CERKLJE OB KRKI - O ideji, da bi na stezah nekdanjega vojaškega letališčah v Cerkljah prirejali dirke, je bilo v Posavju dosti slišati. Zdaj so ljudje iz brežiškega Promotor teama že na pol poti do prve dirke. Zgodilo se je namreč, da je odpadla cest-nohitrostna dirka avtomibilstov za državno prvenstvo na Ptuju in je dirka v Cerkljah le dobila svoje mesto v koledarju prireditev AMZS. Zdaj je že trdno določeno, da se bodo najboljši slovenski avtomobilisti, ki nastopajo na cestnohitrostnih dirkah, pomerili 21. in 22. avgusta v Cekljah na “Veliki nagradi Brežic”, ki bo štela za državno prvenstvo. Tako bomo Posavci in Dolenjci prvič v svoji bližini imeli podobno športno tekmovaje. V Cerkljah bodo tri dirke, dve za skupno razvrstitev in ena za pokal Jcklotchna-Daihatsu. Tekmovalcem bo na razpolago za-mmivo speljana steza, bogat nagrad-nr sklad in posebni pokali. Vodstvo in članstvo AMD Promotor teama ima z dirkališčem v Cerkljah še velike načrte. Prepričani so namreč, da nudi daleč najboljše možnosti za podobne dirke v Sloveniji. “Posebna prednost proge je v tem, da lahko gledalci z ene same točke vidijo tri četrt vse proge. Število gledalcev bo praktično neomejeno. Ob tekmi bo možen vstop z zadnje strani po vzletni stezi, kjer bo organizirano tudi parkiranje. Do dirke bomo morali počistiti travo, ki je m P Ijale nove goste in jim omogočile, da še obogatijo turistično ponudbo. Dirk se bodo lotili profesionalno. Za izvedbo športnega dela prireditve bodo najeli posebno podjetje, ki ima s tem izkušnje in nosi tudi vso odgovornost. 25 njihovih članov je opravilo seminar in izpite za športne funkcionarje in bodo na letošnji dirki stažirali. Tudi za gostinsko ponudbo in vse drugo bodo poskrbeli s pogodbami s podjetji in tako zago- tovili, da bo vsak izvajalec imel osebni interes za čim boljše delo. Pri pripravi dirk imajo vso podporo občine, ki tudi sama želi, da bi sc zvedelo za dimenzije in kakovost nekdanjega letališča. Upa namreč, da bo tako država hitreje poskrbela za boljšo izkoriščenost in vzdrževanje. Tudi dirke bodo prispevale k temu, da dolgih kilometrov letaliških stez ne bo prerasla trava. B. DUŠIČ-GORNIK Kaj je na sliki? 3.000 TOLARJEV ZA CERKEV V PODBOČJU - Sta si cerkev sv. Križa v Podbočju in novomeška frančiškanska cerkev res tako podobni? Na sliki je bila seveda prva. Tako je odgovorila tudi Novomeščanka Tina Kebelj iz Stritarjeve 1. Denarno nagrado bo prejela po pošti Za naslednjič si dobro oglejte tega levčka. Kaj mislite, na katerih vratih je pribit? Odgovore nam pošljite do ponedeljka, 26. julija, na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Kaj je na sliki?............................... Moj naslov: ................................... Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto t-šf' J' V tW, i • - 4 A VTOMIBILIZEM PRIHAJA - “V društvu Promotor team ne mislimo izpustiti iz rok edinstvene priložnosti za razvoj avtomobilizma, tekmovalcev in prirejanja dirk na stičišču Dolenjske in Posavja,"pravita Veljko Jukič (desno) in Vlado Hrastovšek, sicer predsednik dništva. prerasla asfalt, in luknje zaliti s smolo, posekati nekaj grmovja in pokositi. Veseli smo, da smo dobili dovoljenje ministrstva za obrambo, da z njim dobro sodelujemo in da nam bodo pri delu pomagali tudi vojaki,” pravijo v Promotorju. Že naslednje leto bodo pokusili uvrstiti v koledar kar 6 avtomobilskih in motorističnih dirk, od tega tudi dve ali tri mednarodnega značaja. Promotor team se v svojih načrtih za dirke naslanja tudi na bližnje turistične organizacije, predvsem na Terme Čatež ter le malo bolj oddaljene Dolenjske in Šmatjcške Toplice. Terme so že pokazale izredno zanimanje za dirke, ki bi jim pripc- studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado FILIPU JELENCU iz Železnikov. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: Fantič mlad - ANS. VINKA CVARLETA Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA Vse najboljše, draga mati - ANS. VESNA Najlepša leta - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI Naših 20 let - ANS. FRANCA MIHELIČA Avemarijo zvoni - ALPSKI KVINTET Nič ni lepšega - ANS. TONIJA VERDERBERJA Cvetoče lipe - ANS. TONIJA ISKRE Sredi noči zvezda žari - ANS. BORISA RAZPOTNIKA Spet sva skupaj - HMELJARSKI INSTR. KVINTET Lestvi 2 S 3 (6) (2) (4) (5) (9) (7) (-) (8) Predlog za prihodnji teden: Ne hiti na Tahiti - ANS. HENČEK 'X Glasujem za. Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto zaključil takole: “Kdor koli že, ki pišeš interpelacije, odprta pisma ali epigrame, če mlatiš že, ne mlati prazne slame!” Helena B. iz Novega mesta se pritožuje nad neprijaznostjo dežurnih v novomeški lekarni. Prišla je nekaj po sedmi uri zvečer, pa jo je v vratnem okencu pričakalo “renčanje” namesto prijazne besede. J. P. Iz Berlina srebrni Strekl jevčani « Gasilci z belokranjskega Štrekljevca, ki so edini z Dolenjske nastopili na gasilski olimpiadi v Berlinu, so za 30. mesto osvojili srebrno medaljo ŠTREKUEVEC - Doslej smo bili navajeni, da so pripravljali slavnostne sprejeme olimpijcev v glavnem le na Gorenjskem, šlo pa je predvsem za športnike. V nedeljo pa so nadvse svečan sprejem pripravili za svoje olimpijce tudi v belokranjski vasici Štrckljevec v semiški krajevni skupnosti. Le da tokrat niso pričakali športnikov, ampak desetčlansko gasilsko ekipo, ki sc je s srebrno medaljo vmila z 10. gasilske olimpiadc v Berlinu. Štrekljevčani so bili na olimpiadi, kjer je Slovenija prvič nastopila kot samostojna država, edini predstavniki z Dolenjske. Štrckljevskim gasilcem sta pot na olimpiado odprlA dober nastop in šesto mesto na lanskem državnem prvenstvu v Velenju. V Berlin, kjer so se zbrale številne gasilske ekipe iz vse Evrope, so tako odpotovali še s trinajstimi drugimi slovenskimi ekipami, ki so tekmovale v različnih razredih. Med 141 ekipami v svojem razredu so Štrekljevčani osvojili 30. mesto in s tem srebrno medaljo. V njihovem razredu so bili od slovenskih gasilcev boljši le iz Doba pri Domžalah. Kot je dejal predsednik skupščine občine Črnomelj Martin Janžekovič na slavnostnem sprejemu, ta uspeh ni pomemben le za Štrckljevec, ampak za celotno gasilsko hrambo v občini. Tudi Janez Smole, mojster vzdrževanja v novomeški Tovarni zdravil Krka ter dolgoletni znani in priznani trener gasilcev, ki Štrekljevčane trenira od letošnjega novega leta, je poudaril, da jih ta uspeh nikakor ne sme uspavati. Ta ekipa, seveda z dopolnitvami, mora ostati vsaj še deset let. Gasilci pa niso tajili, da vseh priprav in odhoda na olimpiado finančno ne bi zmogli, če jim ne bi pomagali številni sponzorji z Dolenjske in Bele krajine, z glavnim sponzor- jem ekipe semiško Iskro na čelu. Ob vseh zahvalah, ki so jih ob prihodu domov trosili naokrog gasilci s Štrckljevca, niso pozabili tudi na gostoljubje, ki jim ga je med njihovim bivanjem v Nemčiji izkazovalo slovensko društvo Triglav iz Berlina, ki ga je zastopala domačinka z bližnjega Osojnika Martina Konda. M. BEZEK-JAKŠE BELOKRANJSKI OLIMPIJCI - Redkokdaj se zgodi, da bi tuko majhna vas, kot je Štrckljevec, pričakala olimpijce. Zato so bili Štrekljevčani toliko bolj ponosni na svoje gasilce, ki so z gasilske olimpiade v Berlinu prinesli srebrno medaljo. Zasluge zanjo imajo Anton Malnarič kot vodja ekipe pa Jože Golobič, Tone Sodja, Mirko Sever, Jani Simonič, Mladen, Jože in Rudi Kamenšek, Jože Malnarič, Rudi Kofalt ter seveda njihov trener Janez Smole. (Foto: M.B.-J.)