COBISS ©
Domoznanski oddelek 35
PTUJČAN
1998
352(497.12 Ptuj)
6005692,1
k
am
OSNOVNA ŠOLA HAJDINA (1797-1897-1997)
POSTALI SMO SODOBNA IN ODPRTA ŠOLA
Danes se lahko pohvalimo z lepo, svetlo in v skladu s prostorskimi normativi dograjeno šolsko zgradbo. Z velikimi napori smo skupaj z Mestno občino Ptuj uspeli nabaviti potrebno šolsko opremo in opremo za telovadnico. Tudi stari del šolske zgradbe nam je do obletnice uspelo primerno obnoviti in opremiti z novejšo tehnologijo (tehnična delavnica, knjižnica, računalniška učilnica).
Zavedamo se, da šola niso samo lepi
nekaj let izvajamo računalniško opismenjevanje v 5. in 6. razredu. S poukom tujega jezika začenjamo že v 3. razredu, fakultativno učenje angleškega jezika pa je omogočeno vsem učencem naše šole.
Stalno obliko izobraževanja predstavljajo tečaji plavanja in kolesarski izpit na razredni stopnji, učenci 4. in 5. razreda pa so vsako leto vključeni v letno ali zimsko šolo v naravi. V tem šolskem letu bodo učenci 7. razreda opravljali terensko raziskovalno delo v Centru obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocijanu.
Posebna oblika izobraževanja je tudi projektno delo, tako za razredne kot šolske projekte. Ob 100-letnici sedanje stare šole smo pripravili široko zastavljen šolski projekt "Stoji učilna zidana", v katerega smo vključili tudi strokovne delavce Pokrajinskega muzeja in Zgodovinskega arhiva s Ptuja, seveda pa tudi mnoge starše in starejše krajane. Na predstavitev projektnega dela smo povabili nekatere starejše učitelje in tudi učence šole. Šolsko prireditev ob 100-letnici in otvoritvi novih prostorov so obiskali mnogi krajani, nekdanji učenci šole, vabljeni gostje, najdražji gost pa je bil vsekakor gospod Leon Štukelj.
NA ŠOLI CENIMO VSAKO DELO
Življenjska šola je tudi zdrava šola, zato se bomo v tem šolskem letu vključili v projektno mrežo zdravih šol. Zdrava prehrana, zdrav način življenja, zdravo in čisto okolje, to so temeljne naloge skupnosti učencev in cilji, ki si jih postavljamo kot prednost v učno-vzgo-jnem procesu. Tudi v tem šolskem letu se bodo učenci lotili projektnega dela na temo Ekologija in posebnost našega zdravega življenjskega prostora.
Ob koncu šolskega leta že celih 39 let izdajamo svoje šolsko glasilo "Najdihojca iz Hajdine", v katerem učenci objavljajo svoje literarne in likovne prispevke.
Prek centra za socialno delo v šoli že nekaj let uspešno izvajamo mladinske delavnice, v katerih si učenci pridobivajo potrebne življenjske izkušnje za nadaljnje šolanje.
RAČUNALNIŠKA UČILNICA - RAČUNALNIŠKO VODENA ŠOLSKA KNJIŽNICA
To sta za učence veliki pridobitvi po dograditvi šolske zgradbe. Računalniško učilnico z desetimi računalniki smo dopolnili z dvema računalnikoma za pripravo gradiv in s projektorjem za predstavitve. Ob strokovni pomoči ljudske in študijske knjižnice s Ptuja smo
preuredili šolsko in strokovno knjižnico. Vse knjižne enote in šolski učbeniški fond nam je uspelo opremiti s črtno kodo, kar nam omogoča lažjo izposojo in boljšo evidenco mladih bralcev.
IZPOLNJUJEMO POGOJE ZA 9-LETNO ŠOLO
Z velikim zadovoljstvom ugotavljamo, da smo po dograditvi prizidka s telovadnico glede na prostorske pogoje pripravljeni na 9-letno osnovno šolanje. Tudi učitelji in ostali strokovni delavci se dodatno izobražujejo in pripravljajo na že morebitno poskusno uvajanje devetletke. S pripravami in zakonskimi predpisi sproti seznanjamo tudi starše na rednih roditeljskih sestankih in govorilnih urah.
RAZVOJNE NALOGE ŠOLE V PRIHODNJE
Z izgradnjo novih šolskih prostorov smo veliko pridobili, šola je prešla na popolni enoizmenski pouk, učiteljem je omogočen pravi kabinetni pouk v specialnih učilnicah, učenci so pridobili moderno urejeno knjižnico s čitalnico, kuhinja deluje v normalnih delovnih pogojih, delitev malice in kosil poteka v šolski jedilnici.
Za izvajanje športne vzgoje sta učencem na voljo srednje velika telovadnica in trim kabinet. Športni objekti so dejansko dvonamenski, kar pomeni, da se v popoldanskem času in ob sobotah vrstijo športne aktivnosti in treningi drugih športnih društev in klubov.
V prihodnje si želimo še več sodelovanja s starši naših učencev, z društvi in klubi v kraju, kar naj se vidi pri skupno pripravljenih kulturnih, športnih in drugih prireditvah.
Nadaljevati moramo s prizadevanji za čim bolj sodobno, kakovostno in prijazno šolo, v kateri se bodo dobro počutili predvsem učenci in njihovi starši, kakor tudi delavci šole. Težnja k delavnosti, kakovosti in strokovnosti ostaja še naprej naša skupna želja in skupni cilj.
Jože LAH, RAVNATELJ
Za nami je jubilejno leto 1997. Pred 200 leti je cerkveni kronist vpisal ime prvega učitelja v našem kraju, pred 100 leti je bila zgrajena sedanja stara šola in v mesecu septembru 1997 smo pridobili nove šolske prostore s telovadnico. Ob tem dogodku je Maja, učenka 8. razreda, zapisala naslednje: "Letos praznujemo tvojo 100-letnico, draga naša šola. Nikar naj ti ne bo nerodno, če ti rečem, da si stara. Tvoja starost je nekaj posebnega. Je modrost. Kljub tvoji starosti se po tebi pretaka mladost. Kaj vse si doživela ob svojem obstoju?..."
IZ NASE
ŠOLSKE KRONIKE
Šola se ponaša z bogato in dolgo preteklostjo. Naš šolski prostor je bil poseljen že pred Rimljani, ki so na tem področju zapustili ostanke temeljev svojih bivališč, grobišč in znamenitega rimskega mitreja. Prva omemba šole sega v leto 1705, začetek rednega šolanja pa v leto 1808, ko je pouk potekal v mežnariji ob farni cerkvi. V tem času je bila šola dvorazredna, leta 1897 že štirirazredna in po letu 1910 šestrazredna. Pred 2. svetovno vojno in še do leta 1952 je bil obvezen pouk v sedemrazredni osnovni šoli. Tega leta je šola z državnim odlokom postala celo nižja gimnazija. Učencem se je tako šolanje podaljšalo na 8 let, kar je pomenilo možnost nadaljevanja šolanja na višji gimnaziji ali na drugih poklicnih šolah. V šolskem letu 1957/58 smo tudi pri nas ponovno uvedli popolno osemrazrednico za vse šoloobvezne otroke.
Ta bežen pregled razvoja šolstva sem vključil namenoma, saj smo tik pred novo veliko reformo osnovnega šolanja, to je uvedbo devetletke.
zidovi in nova oprema, šola smo predvsem mi, učenci in delavci šole. Danes obiskuje našo šolo 250 učencev, razporejenih v 14 oddelkov, za učence nižje stopnje imamo en oddelek podaljšanega bivanja. V šoli že nekaj let deluje tudi oddelek male šole, ki organizacijsko pripada VVZ Ptuj, za naše učence pa to pomeni že sedaj devetletno "šolsko obveznost".
Za redno pedagoško delo skrbi 18 učiteljev, svetovalno delo in poklicno usmerjanje opravlja socialna delavka, v zadnjem šolskem letu pa smo pridobili za krajšo učno obveznost tudi mobilno	pedagoginjo	in
računalničarja.
KAJ IN KAKO DELAMO?
Vsi, ki delamo z mladimi, se zavedamo, da je sleherni naš učenec osebnost zase. Pomembno je, da se v pouk vnaša čim več novosti in takšnih oblik dela, ki jih učenci bolje sprejemajo. Ob rednem šolskem programu dela, ki zavzema redni pouk, dodatni in dopolnilni pouk, imajo naši učenci še možnost vključevanja v več kot 20 različnih interesnih dejavnosti. Že
Proslava ob otvoritvi in stoletnici šole v telovadnici. Foto: Kosi
0510
ČISTO M6STO d.o.o. PTUJ Podjetje zq gospodarjenje z odpadki
Dornavska c. 26, 2250 Ptuj,
-7 A
tel: 062/771-861, Fox: 778-743

©a mrwuMiaiz] mtmmrn
POET TVOI NOV SLOVENCEM VENEC VIIE,
Z PETNAJST SONETOV TI TAKO GA SPLETA, DA »MAGISTRALE«, PESEM TRIKRAT PETA, VSEH DRUGIH SKUPAJ VEŽE HARMONIJE.
(France Prešeren, Sonetni venec)
vmuijrim ' \y
SLOVENSKE STAROSVETNE ŠEME
več logičnih dokazih bi moral biti prvi novoletni mesec marec. Najtehtnejši je tisti iz rimskih časov, ko je bil december deseti in februar dvanajsti mesec. Latinsko februa (februorum) pomeni čistilo. Bil je mesec očiščevalnih obredov, kar bi lahko primerjali z današnjim postom, značilnim za čas po pustu. Namen teh obredov je bil stopiti v novo leto (marec) čist. To je vodilo v marčno veseljačenje ob tem, da se je sonce spet dvignilo. Mi smo novo leto premaknili v januar, ohranili pa smo tedanje novoletno praznovanje, ki se nam danes kaže v pustnih norčijah.
V splošni zavesti pustni čas še zmeraj velja za nekaj posebnega, ko marsikje »ponorijo«. V mestih, trgih in vaseh se vrtijo plesi in pustni obhodi. Dandanes je v nekaterih krajih še nekaj šem, drugod pa nobene več, le kak otrok si natakne kupljeno »iarfo« (naličje) in hodi od hiše do hiše »prosit za debelo repo«. Iz sive davnine izhaja še danes razširjena vera, da obisk šem prinaša srečo, zato jih je treba obdarovati. Nenapisano pravilo je, da šemam ne smeš nič zameriti.
Izročilo se trudijo ohraniti otroški vrtci in šole, ki prirejajo pustne sprevode. Šemljenje je bilo od nekdaj samo moški in fantovski običaj. Znamenje propadanja starosvetnega občutja je, če se kje pojavljajo kot maškare samo še otroci ali pa če se med fašenke mešajo našemljene ženske, neporočene ali celo poročene. Zenske se šemijo od renesanse dalje, ko so se pojavili karnevali kot izbruh novega življenjskega občutja, (op. avtorice, Praznično leto Slovencev, N. Kuret)
Mestni šemski liki so na pohodu. Izjema pa so nekateri kraji, ki še trdno vztrajajo pri svoji dediščini in se držijo starih šemskih likov iz izročila, kot je na primer korant - kurent, a tudi ti so že izpostavljeni nevarnosti folklorizma. Ta se je na Ptuju že zelo razbohotil.
Sprva šeme niso bile prav nič smešne, bile so resne, tudi srhljivo grozne. Vendar so ljudje staro vero pozabili. Šeme so izgubile svojo vsebino, ostala je le njihova oprava. In tisti trenutek so postale smešne. Nekdanja pobožna resnost se je umaknila neugnani burki. Srednjeveška Cerkev je obsojala burkeže in hlinjene »norce«, medtem ko je resnično blaznost spoštovala. V šemah je videla ostanke poganstva in razbrdanosti, zato je oboje poskušala zatreti, a zaman. Pregloboko namreč segajo korenine maskiranja. Danes sklepamo, da so se ljudje maskirali vsaj že pred deset in več tisoč leti. Najstarejša podoba maskiranca, kar jih poznamo, je znameniti, mogoče dvajset tisoče let ali več stari »čarovnik«, naslikan na skalno steno v jami Fréres v francoskih Pirenejih, (op. avtorice, Velika knjiga o praznikih, D. Ovsec). Najslavnejša štajerska in tudi najznamenitejša slovenska šema pa je korant, ki se pojavlja v »korantovi deželi«, od Markovec do Lancove vasi in Haloz, najmanj šest sto let. Našemiti se v koran-ta je bil nekoč sen slehernega fantiča iz Dravskega in Ptujskega polja. Pojavljata se dva koranta; rogati iz Lancove vasi ob vznožju Haloz in pernati iz Markovec, ki se med seboj razlikujeta po nekaj etnološko izvirnih podrobnostih. Najopaznejša razlika je naglavni del maske; medtem ko ima markovski na glavi vranji peresi in na pokončnih gov-
ejih rogovih še barvne papirnate trakove, ima lancovski goveje rogove, obrnjene naprej ali navzdol. Kapa in kravji zvonci so bili nekoč častitljiva dediščina, ki jo je sin prevzel od očeta in je morala ostati pri hiši. Marsikje še verjamejo v moč, ki tiči v kapi. Moški, ki si jo povezne na glavo, zapade čudnemu vplivu in mora proti svoji volji skakati in ne more mirovati. Za kurenta je največja sramota, če mu kdo sname kapo. Zato v rokah drži ježevko, s katero se lahko brani. Korant je prepasan z pasom, na katerem visi vrsta kravjih zvoncev (nekoč so imeli le po en zvonec) in lepo vezenih robcev, ki si jih danes tudi kupi ali vzame od doma, po izročilu pa si jih je nabral pri dekletih, ki so ga rade videle. Tudi pisane volnene nogavice mu je v starih časih spletlo dekle.
Koranti se družijo v skupine in na svojih pohodih odganjajo zimo in zle duhove ter kličejo pomlad. Navadno jih spremlja »tajfl« - hudič, ki ima v rokah železne vile. Koranti hodijo od hiše do hiše. V največje veselje jim je, če spotoma srečajo dekle, ponagajajo ji in jo celo pobožajo z ježevko. Odraslemu ne storijo nič hudega, le molče mu ponudijo orokavičeno roko, ne da bi pri tem nehali poskakovati. V prejšnjih časih je bilo nevarno, če sta se srečali dve skupini že vinjenih korantov. Spopadli sta se na dano znamenje - s kvišku vrženo ježevko - in pogosto se je zabliskal tudi nož. Tu in tam je kateri izmed njih obležal hudo ranjen ali celo mrtev. Tudi zato so orožniki pred drugo svetovno vojno korante preganjali.
V koranta naj bi se fantje oblekli prvi dan po svečnici, kar traja do 12. ure na pustni torek. Ne glede na to, da se pust konča šele ob polnoči. Po 12. uri se korant pojavi le izjemoma. V koranta se po izročilu ne sme obleči dekle ali žena in ne otroci. Veliko povojno zanimanje za korante in pogosti nastopi .doma in celo drugod zunaj obrednega časa pa žal zelo pospešujejo notranji razkroj korantije.
Milena Turk, urednica
. /édvomno drži trditev, da je poezija Franceta Prešerna, kljub temu da je stara več kot sto trideset let, še vedno živa in vznemirljiva. To nam potrjuje med drugim tudi veliko število ponatisov, novih izdaj, znanstvenih razprav o njem in seveda njegova splošna priljubljenost med ljudmi. Prešernova besedila ohranjajo svojo visoko vrednost zaradi svoje čarobne moči, zaradi tega, čemur pravimo kakovost ali preprosto lepota. Ta lepota se kaže v neposrednem stiku s poezijo, pri branju, pri zbranem poslušanju pesmi, ki jo doživlja vsak bralec posebej.
Poleg lepote vsebuje Prešernovo delo še neko drugo vrednost. Gre za informacijo o slovenskem svetu, kakšen je bil pred več kot stotridese-timi leti, pa pri tem ne mislimo na biografske ali splošno znane zgodovinske podatke, ampak pesnikovo pričevanje o družbenih okoliščinah, ki so obdajale njegovo življenje in delo. Pesmi med drugim poročajo tudi o tem, kako se je pesnik spoprijemal z ljudmi, ustanovami in dogodki svojega časa. Tega, ali so bili dogodki, ustanove ali ljudje v prvi polovici 19. stoletja zares takšni, kot jih opisuje Prešeren, ne moremo trditi, vemo pa, da jih je on tako doživljal in čutil in tako kazal tudi svojo ljubezen do domovine.
Na tleh leže Slovenstva stebri stari, v domačih šegah vtrjene postave; ječe pod težkim jarmom sini Slave, le tujcem sreče svit se v Krajni žari, ošabno nosijo ti po koncu glave!
Znano je, da je Prešeren velik del svojega pesniškega napora posvetil ljubezni. V takšnih pesmih spremljamo razvoj in boj človeške iskrenosti, nesrečne ljubezni ... Josip Stritar pravi; »Prvi pogled pa nam tudi kaže, da je veliko več kakor vseh drugih med Prešernovimi pesmimi takih, ki pojo ljubezen, tako da, kdor je ravnokar prvič prebral Prešerna, skoraj gotovo se ga polasti misel, da njegov glavni čut, iz katerega izvirajo vsi drugi, ki mu je vdihnil največ pesmi in najlepših, ta je ljubezen." In to misel potrjuje pesnik sam že v pesmi, ko nagovarja svoje strune;
ako morte, omečite neusmiljeno srce;
in naprej v uvodnem sonetu « Očetov naših imenitna dela«; Preslabe, peti boje vam sloveče, pojo Kranjic lepoto moje strune in tvojo čast, neusmiljena devica!
V	sonetnem vencu «Vse misli zvira-jo 'z ljubezni ene«;
Ti si življenja mojga magistrale. Srce mi je postalo vrt in njiva, kjer seje zdaj ljubezen elegije.
V	sonetu «Bilo je, Mojzes, tebi naročeno«;
Peti ljubeznivost tvojo in lepoto je moj poklic in samo opravilo.
Prešeren je v ključnih trenutkih in na nekaterih strateško pomembnih mestih slovenske zgodovine predstavljal nekakšen most med slovensko in nemško kulturo. Seveda ob vsem tem ne bi smeli pozabiti, da je Prešeren govoril iz razmer, ko se je pesniškemu stanu kljub vsemu pripisoval svetniški status, kot je to mogoče razbrati iz vrste Prešernovih pesmi o literarnem poklicu. »Pevec ni nevoščljiv tistim, ki hrepenijo po denarju, on ne potrebuje posvetnega blaga“:
Koder se nebo razpenja, grad je pevcu brez vratarja, v njem zlatnina čista zarja, srebrnina rosa trave, s tem posestvom brez težave on živi, umrje brez dnarja.
Na koncu je treba pristaviti, da je Prešeren v nečem vendarle člen v zgodovini slovenskega leposlovja. S svojimi zapisi ljudskih pesmi in z vrsto lastnih ljudskih pesmi je logičen nadaljevalec Valentina Vodnika.
Stoji, stoji mesto belo,
Celje lepo in veselo, v Celji tipica zelena, tam je postelja narejena; mehke pernice zrahljane, belo rjuhe so oprane, in blazine in odeje so iz drage turške preje.
Tam leži pri belem dnevi kralj Matjaž, bolnik kraljevi;
(Od kralja Matjaža)
Valentina Golob
MìlWlbAVU
36. SEIA MESTNEGA SVETA V ZNAMENJU REBALANSA (DEBALANSA) OBČINSKEGA PRORAČUNA IN OSNUTKOV TER PREDLOGOV SEDMIH SPREMEMB NEDAVNO SPREJETIH ODLOKOV
V ponedeljek, 22. decembra, so se svetniki MS zadnjič zbrali v svojem mandatu v letu 1997 in pred božičnimi ter novoletnimi prazniki. Predsedstvo MS je izbralo ponedeljek, da bi se seje lahko udeležil župan MO Miroslav Luci, ki pa je zaradi državnozborskih dolžnosti svetnike uspel ob koncu seje le pozdraviti, ker je ponovno odhitel na proslavo dneva slovenske državnosti v Maribor.
Predsednik MS Milan ČUČEK je začel 36. sejo ob nekoliko nižji udeležbi kot ponavadi, vendar se je ta povečevala in se sredi seje povzpela na prisotnih 27 svetnikov.
V začetku seje je predlog poslanske skupine SKD, da bi tradicionalno 2. točko Pobude in vprašanja zaradi pomembnosti rebalansa občinskega proračuna prestavili na konec dnevnega reda, povzročil polemično razpravo. ZA predlog so glasovali le 3 svetniki, PROTI pa 17 svetnikov. Predlagani dnevni red so soglasno sprejeli z večino dvajsetih glasov, prav tako zapisnik 35. seje z manjšimi pripombami, ki so jih imeli K. Rižner, R. Fajt, S. Brglez in F. Štrucl. Občinski urad je pisno odgovoril na 36 vprašanj svetnikov. Nekateri odgovori so bili podani že na pisna vprašanja te seje, nekateri pa na vprašanja s prejšnjih sej. Večino odgovorov objavljamo v Ptujčanu. Pisne pobude so dali tudi PS LDS, SLS, SNS, odgovori pa bodo pripravljeni za 37. sejo (12 pobud oziroma vprašanj). Zanimiva so bila ustna vprašanja svetnikov na sami seji. Nekateri niso bili zadovoljni s pisnimi odgovori občinskega urada (Petek, Štrucl, Gornik, Rižner, Fajt, Majnik ...). Na predlog svetnika Petka so sprejeli sklep, naj Odbor za okolje razpravlja o problematiki odvoza smeti. E. Tomašiča je zanimal problem vknjižb etažnih stanovanj v zemljiško knjigo. Vodja oddelka za okolje in prostor S. Napast je odgovoril: »Po zakonu bo potrebno vknjižbe vnesti v zemljiško knjigo v petih letih, problem pa je v špekulacijah pri razdelitvi stroškov funkcionalnega zemljišča. Stanovalci - lastniki se
bodo morali dogovarjati za skupne akcije in porazdelitev stroškov etažnega načrta.«
Veliko število vprašanj, pobud in odgovorov potrjuje pravilnost sklepa mestnega sveta, da je ta točka na začetku seje, saj se tako uveljavi aktivnost svetnikov in odgovornost občinskega urada.
Besedi rebalans ali debalans finančnega načrta - proračuna pomenita po SSKJ skoraj enako: rebalans - uskladitev, debalans - primanjklaj! Občinski urad je naslovil 3. točko dnevnega reda z Rebalans sklada stavbnih zemljišč oziroma Odlok o spremembi odloka proračuna MO Ptuj za leto 1997. V bistvu gre za spremembe (pri-mankljaj) zaradi manjših prihodkov sklada stavbnih zemljišč za okrog 165 milijonov SIT, kar vpliva na zmanjšanje porabe v občinskem proračunu. Iz izračuna zagotovljene porabe za MO Ptuj izhaja, da je poraba za 15 milijonov SIT višja od načrtovane, sredstva za investicije pa so od zagotovljene porabe nižja za 83 milijonov SIT. V letu 1997 je bilo iz občinskega proračuna za hajdinsko šolo namenjenih 74 milijonov SIT, ker je zatajil državni proračun! Zanimiva je bila tudi ugotovitev svetnikov o nesmotrnosti državnih financ, ki so za leto 1997 povečale občinska proračunska sredstva za gasilska društva oziroma za varstvo pred nesrečami za 55% (lani je bilo porabljenih 28 milijonov SIT, letos pa je predvidenih 44 milijonov SIT).
Pri spremembi občinskega proračuna je dolgo razpravo povzročil amandma svetnika Petra Pribožiča (SKD) o predlagani ukinitvi 2,5 milijona SIT za nadaljevanje začetih priprav za novo baročno fasado pri predvideni obnovi minoritske cerkve. Proti ukinitvi postavke je bil tudi Odbor za družbene dejavnosti. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vidovič je na odboru zagovarjal ukinitev, ker so del kamna, ki je uvožen iz Italije, nepravilno skladiščili že v Mariboru in tako ne more zagovarjati nadaljnjega financiranja. Na sejo so poklicali tudi Kristino Šamperl-Purg, ki je problematiko obrazložila in predlagala, da bi potrebovali sredstva za nadstrešek, ki naj bi ga postavili na minoritskem dvorišču in pod katerega bi se skladiščil nabavljeni kamen. Po daljši razpravi je bil ta amandma sprejet z večino glasov, nato pa še predlagani rebalans z vsemi prisotnimi 24 glasovi. Predlog sklepa o začasnem financiranju občinskega proračuna za leto 1998 je bil dopolnjen, da velja samo do 31.3.1998, ko naj bi bil sprejet občinski proračun. Po 58. členu Statuta bi osnutek proračuna moral biti predložen do 31. decembra., kar pa se ni zgodilo.
O osnutkih odlokov o spremembah odlokov bomo poročali, ko bo razprava o predlogih v drugi fazi. Bistvo teh sprememb je v Zakonu o prenehanju Sklada stavbnih zemljišč kot pravne osebe in v tem, da koncesij po Zakonu o upravnem postopku ne podeljuje mestni svet, temveč tajnica občinskega urada na prvi stopnji in župan na drugi.
Mestni svet je sprejel povišanje nadomestil za uporabo mestnega zemljišča za okrog 10% in dal soglasje za cene komunalnih storitev, ki jih Komunalno podjetje
zaračunava MO Ptuj pri izvajanju kolektivne komunalne rabe (za parke, zelenice, čiščenje ...), in na sklep o novi vrednosti točke za izračun komunalnih taks, ki se poviša od 8 SIT na 9,11 SIT. Svetniki bodo morali razmisliti, kako dolgo bodo še odobravali povišanje cen samo na osnovi indeksov.
Svetniki so že tretjič zavrnili dele poslovnih poročil Podjetja za stanovanjske storitve za leto 1996. Zahtevajo popolno poročilo o tem podjetju s celotno razvojno genezo, o vseh pogodbah z občino, o celotni problematiki podjetja,... Zahteve so jasne in bodo po zagotovilu S. Napasta pripravljene za naslednjo sejo MS.
Spremenjen je tudi septembra 1997 sprejet Pravilnik o plačah funkcionarjev v MO Ptuj. Spremembe so bile objavljene v Uradnem vestniku št. 13.
Zaplet je povzročil predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi dveh razlogov: zakaj je predlagano pozitivno mnenje za ravnatelja OŠ Ljudski vrt samo za gospoda Matjaža Neudauerja in ne tudi za gospo Tatjano Vaupotič in zakaj ni za Svet šole predlagan Marjan Janžekovič. Razprava je vznemirila tudi predsednika MS v tolikšni meri, da se je zapletalo,pri izoblikovanju predloga in pri izidu glasovanja.
Po devetih urah sejanja so svetniki že na robu sklepčnosti prejeli od predsednika Mestnega sveta praznično čestitko in nazdravili s čašo haloškega rizlinga, ne z nostalgijo in ne z veseljem, ampak z realnim gledanjem, da smo svetniki različni in da skupaj delamo v lokalni zakonodajni oblasti v korist občanov MO Ptuja.
Pripravil S. B.
37. SEJA MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE PTUJ ZNAČILNA PO ŽIVAHNIH TER DOLGOVEZNIH RAZPRAVAH
Čeprav ni bilo nobenih razprav v več kot 1/3 točk dnevnega reda, je 37. seja MS MO Ptuj, dne 26.1.1998, torej prva v letu 1998, tudi zaradi nekaterih neplodnih razprav in nekaterih nejasnih predlogih občinskega urada trajala nadnor-malnih 7 ur. Že v uvodni točki pobud in vprašanj smo svetniki 2- krat prekoračili odmerjeni čas (točka je trajala 1,5 ure!). Za uvod velja še omeniti prisotnost župana na celi seji in vrnitev svetnika Janeza Bedrača.
Svetnik B. Gornik (Lista KS mesta Ptuja) je dal pismeno pobudo, da se naj za ekološke otoke izdela program, za katerega morajo občinski uradniki pridobiti soglasje mestnih in primestnih četrti. Pobudo sem dopolnil podpisani z opisom neprijetnega dogodka, ko so iz Oddelka za okolje Občinskega urada MO Ptuj brez vednosti in soglasja mestne četrti ter brez odobrenega programa po 7. členu Pravilnika za odlaganje odpadkov (Uradni vestnik MO Ptuj, št. 8/96), zakoličili nadstrešnico za kontejnerje odpadkov ( ekološki otok) pred kuhinjo doma občanov na Belšakovi ulici. Ta je v središču naselja ob cesti. Za začetek
gradnje je slučajno zvedel predsednik Mestne četrti Jezero, g. Marjan Munda in s sklepom izredne seje sveta MČ gradnjo preprečil. Nekaj pismenih vprašanj in pobud so predložili svetniki iz LDS, DeSUS, Zeleni in SDS. Še več je bilo ustnih (F. Štrucl, S. Kosi, K. Rižner, S. Rogina, T. Neudauer, B. Rojic 'in drugi). Predsednik MS g. Milan Čuček je ponovno opozoril svetnike, naj pripravijo pismene pobude kot to predvideva Poslovnik.
Svetniki so sprejeli Rokovnik za postopke sprememb Statuta MO in Poslovnika MS, vendar se ne navdušujejo za generalne spremembe, ker se bo zakonodaja še spreminjala.
Zataknilo se je pri amandmaju župana za spremembo odloka o Ptujčanu iz več razlogov: ker ni bilo jasno kdo naj predlaga komisiji za volitve v uredništvo tri občane, in ker bodo letos nove volitve ni znano, katere in koliko političnih strank in samostojnih list bo v novem MS. Izglasovan pa je bil amandma Odbora za splošne zadeve, kjer se v tretjem členu predloga črta besedilo "na podlagi odločitve urednika".
Pri predlogih sprememb 4 odlokov ni bilo razprav in so objavljeni v Uradnem vestniku.
Pri predlogu o prodaji občinskega zemljišča, na katerem je Tehnoservis KK Ptuj, so svetniki po dolgi razpravi predlog sprejeli, vendar z nekoliko višjo ceno od predlagane (polovično ceno od ocenjene vrednosti).
Sprejet je bil županov predlog, da se umakne predlog o povišanju cene za zemeljski plin, ker bo od 1.1.1998 veljala cena, ki bo dogovorjena s koncesionarjem ADRIAPLIN.
Sprejet je bil program za Kurentovanje 98, podana je bila tudi informacija o »Ptujski trojki«, ki poteka počasneje, ker za Mali grad ni pričakovanih sredstev od države.
MS je brez razprave imenoval začasno urednico Ptujčana, gospo Liljano Vogrinec.
Na koncu sta župan in predsednik MS zaprosila svetnike za sodelovanje pri pripravi pripomb za 3 nove oz. dopolnjene zakone, ki bodo februarja v DZ. Župan je tudi napovedal, da ne bo možno nadaljevati obnove Malega gradu,
razen nujnega vlaganja v stavbno pohištvo (okna, vrata), dokler ne bo državnih sredstev. Občina je doslej že vložila okrog 380 mio SIT.
PripravilS.B.
SKLICUJEM
38. sejo Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, ki bo 3. februarja 1998 ob 13. uri v sejni sobi na Magistratu na Ptuju, Mestni trg 1/1, soba št. 8.
Na dnevnem redu je predvidena obravnava gradiva o strategiji razvoja zdravstvenega varstva v MO Ptuj, ki bo osrednja točka. Nadalje je Predsedstvo predvidelo na dnevni red predstavitev projektov za podhod pod železniško progo in pozidave pri avtobusni postaji, razpravo o poročilu Podjetja za stanovanjske storitve in predlog sklepa o določitvi nagrajevanja delovne uspešnosti funkcionarjev MO Ptuj.
Predsednik MS MO Ptuj Milan ČUČEK
dramim mmim
ZLATA PLAKETA DOMU UPOKOJENCEV PTUI
Minilo je sedemdeset let uspešnega delovanja doma, ki je bil ustanovljen leta 1927. Po težko prehojeni poti se je danes razvil v sodoben, urejen in prijazen Gerontološki center, ki se po uporabnosti uvršča med najsodobnejše v Sloveniji pri opravljanju dejavnosti socialnega in zdravstvenega varstva starostnikov. Dom se je z novogradnjami bistveno povečal in sedaj razpolaga s 415 posteljami. Ima zelo visok standard bivalnih prostorov, s tem pa se je dvignila kakovost življenja, kjer starostniki preživljajo mirno starost v pristnih medčloveških odnosih in bogatem družabnem življenju.
Ob številnih priznanjih Republike Slovenije, občinskih in drugih je delovni kolektiv pod vodstvom direktorice magistre Kristine Dokl v znak hvaležnosti prejel še eno priznanje - Veliko zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije, ki jo je izročil podpredsednik ZDUS Mirko BERNHARD. Ob tej priložnosti je Albin Pišek v imenu
DeSUS Ptuj stoletni varovanki doma Frančiški Klampfer izročil najnovejšo sliko vedute Ptuja in spominski šopek. Turistična zveza Slovenije je kot poseben znak priznanja za lepo urejeno okolje Doma podelila priznanje, ki ga je izročil podpredsednik Turističnega društva Ptuj Emil Tomažič.
Magistra Kristina Dokl pa je ob tej priložnosti Zvezi društev upokojencev Slovenije za 50-letnico njihovega delovanja poklonila veliko sliko Koranta, simbola naših krajev, in se zahvalila vsem za pozornost, ki jo javnost izreka ustanovi in kolektivu.
Po svečanosti je v kulturnem programu nastopil Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ptuj in v polni dvorani zapel nekaj znanih pesmi. Za zaključek so v en glas zapeli pevci in varovanci priljubljeno božično pesem »Sveta noč ...«, ki je orosila marsikatero oko in obudila marsikateri spomin.
Milan Zupanc
Podpredsednik ZDUS Mirko Bernhard izroča plaketo direktorici, mag. Kristini Dokl, foto: Langerholc
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC -SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC -DESUS, Dragi STOJADINOVIČ - ZLSD, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuj, Peter LETONJA - SNS/SND. Naklada 11.200 izvodov. Javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Glasilo PTUJČAN se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po stopnji 5%. Odgovorna urednica Milena TURK, telefon: 771-651, telefax: 771-783. Priprava reklamnih oglasov: Ida BRODNJAK, s.p., telefon 782-613, Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Oblikovanje, teh. urejanje, lektoriranje in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 835-192, 835-230.
ä	um®
Center za socialno delo Ptuj deluje na območju Upravne enote Ptuj, ki obsega devet občin. V teh občinah živi približno 70.000 ljudi. S 1. 1. 1993 je Republika Slovenija prevzela pravice in obveznosti ustanovitelja socialno varstvenih zavodov, katerih ustanoviteljica je bila do sprejetja Zakona o socialnem varstvu občina. V Centru za socialno delo Ptuj (v nadaljevanju Center) je zaposlenih 34 delavcev. Center od decembra 1996 posluje v novih prostorih na Trstenjakovi ulici 5/a na Ptuju. CSD Ptuj je med večjimi centri za socialno delo v Sloveniji, kar je razumljivo glede na velikost upravne enote, število prebivalcev in socialno problematiko. Center za socialno delo Ptuj opravlja vsa dela in naloge v skladu z Zakonom o socialnem varstvu in drugimi zakoni in predpisi, ki določajo poslovanje Centra. Delo Centra poteka na naslednjih področjih:
•	socialno varstvene storitve,
•	socialno varstvene dajatve,
•	družinski prejemki,
•	ostala dejavnost.
Socialno varstvene storitve, ki so
namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav, so: prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini, institucionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji in pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih.
S socialno varstvenimi dajatvami
upravičencu zagotavljamo sredstva za preživetje. Dajatvi sta dve, in sicer: denarna pomoč kot edini vir preživljanja in denarni dodatek.
V	okviru družinskih prejemkov celovito urejamo porodno varstvo in otroški dodatek.
Ostale dejavnosti, ki jih izvajamo na Centru, so usmerjene na področje socialne preventive in pomoči družini za dom in na domu.
V	času precejšnje brezposelnosti si ljudje s težavo zagotavljajo sredstva za lastno preživetje. Osebe, ki so trajno nezmožne za delo, in osebe, starejše od 60 let, če so brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov, brez premoženja ter nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan in sposoben preživljati in živijo doma, so upravičene do denarne pomoči kot edinega vira preživljanja. Do denarnega dodatka je upravičena oseba, ki si začasno ne more zagotoviti sredstev za preživetje iz razlogov, na katere ne more vplivati. Zakon o socialnem varstvu določa merila o upravičenosti do
denarnega dodatka na podlagi zajamčene plače. Posameznik je upravičen do denarnega dodatka, če mesečni dohodek na družinskega člana ne preseže določene višine (cenzus).
Cenzus znaša:
1.	za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti - 29%,
2.	za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta - 34%,
3.	za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja - 42%,
4.	za odrasle osebe - 52% zajamčene plače.
Zajamčena plača trenutno znaša 35.173 SIT.
V	mesecu novembru 1997 je bilo na območju Mestne občine Ptuj 1040 upravičencev oziroma prejemnikov denarnega dodatka. Najnižji denarni dodatek je znašal 2.200 SIT, najvišji pa 72.944 SIT za družino. V povprečju je denarni dodatek znašal 18.239 SIT za družino, celotno izplačilo denarnih dodatkov pa je znašalo 18.968.505 SIT.
Kljub obilici dela strokovni delavci opravljajo še vrsto drugih dejavnosti. Center izvaja dva projekta javnih del, in sicer:
gospodinjska pomoč na domu starejšim občanom in pomoč na kmetijah.
Center izvaja dva preventivna programa: SOS telefon in mladinske delavnice.
V	letu 1996 smo poskusno izvedli program »Delavnice za starše«.
Za rejnike in rejence pripravljamo programe komunikacije z namenom izboljšati kakovost odnosov.
Na območju Mestne občine Ptuj smo v letu 1996 začeli izvajati projekt »Učna pomoč«, ki je namenjen osnovnošolskim otrokom.
V	poletnem času izvajamo kreativne počitniške delavnice za osnovnošolske otroke.
Projekt »Mi smo kot sonce« smo izvajali na OŠ Ljudevita Pivka. Srednješolcem sta namenjena projekta »Kdo sem jaz?« in »Jaz na drugačen način«.
Podrobnejše informacije o posameznih projektih dobite na Centru za socialno delo Ptuj (tel. 771-621).
Izvajamo še vrsto drugih aktivnosti za širok krog uporabnikov, predvsem pa za osnovnošolske otroke. To so predvsem dejavnosti trenutnega pomena, ko je treba v najkrajšem času opraviti ali rešiti zadevo, ki ne spada v strogo dejavnost Centra, je pa Center tista ustanova, ki razpolaga z določenimi podatki in znanji ter strokovnimi delavci.
Marjan Kokot, dipl. sociolog

Pripravila: M. TURK PETEK, 19. december
V	razstavišču je župan Miroslav Luci odprl razstavo sodobnih fotografij Bogomirja Lugariča. Avtor se z združevanjem dveh likovnih prvin -razmerja med ploskvami, elementi in njihovimi kolorizmi - izraža s fotografijami, ki vsebujejo slikarske likovne značilnosti. V razstavljenih fotoizrezih so segmenti iz narave, ki jih je človek opustil in nevede v njih zapustil kompleksnost narave. Materija za motiviko so opusteli industrijski objekti in odlagališča uporabljenih snovi, najpogosteje odpadnega železa. Videno je B. Lugarič izrazil s fotografijami, ki tipizirajo bivanje družbe v danem času in prostoru.
PONEDELJEK,
21. december
V	veliki sejni sobi je bila 36. seja Mestnega sveta MO Ptuj.
SREDA, 24. december
Pred božični in novoletni čas je priložnost za pogovor o opravljenem delu v iztekajočem se letu in o nalogah v naslednjem letu. V mestni hiši še je v tem času zvrstiloveliko novoletnih sprejemov.
Na božični predvečer/je v poročni .dvorani župan Miroslav'Luci sprejel župane sosednjih občin in mestne svetnike na klepet ob kozarčku in prigrizku.
Nato je bilo pred mestno hišo praznično srečanje ljudi, ki so želeli praznovati tudi zunaj, na odprtem, in biti skupaj z našim mestom, s sosedi, prijatelji, znanci in tistimi, s katerimi morda nihče ne praznuje. Na Mestnem trgu, ki ga je med drugim krasilo božično drevo, dar Občine Juršinci, je župan Miroslav Luci nagovoril zbrano množico ljudi in jim voščil vesele božične praznike.
TOREK, 30. december
V	poročni dvorani je bil ob petih popoldan sprejem za tiste občane, ki sodelujejo in delujejo v ZAŠČITI IN REŠEVANJU. Sprejela sta jih župan Miroslav Luci, ki se jim je zahvalil v imenu vseh občanov, in svetovalec župana za področje ZAŠČITE IN REŠEVANJA Janez Merc, ki je med drugim povedal, da želimo v MO Ptuj uspešno sodelovati z vsemi strokovnimi službami na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za zagotovitev višje ravni varnosti in kakovosti življenja.
Nato je bil ob pol sedmi uri še sprejem za svetnike mestnih in primestnih četrti. Goste so sprejeli in pozdravili župan Miroslav Luci,
predsednik mestnega sveta Milan Čuček in podžupan Ervin EHojker. Srečanje se je v prijetnem vzdušju nadaljevalo s prostim pogovorom o opravljenih aktivnostih v iztekajočem se letu.
SREDA, 1. januar
Pred mestno hišo se je petinštirideset minut po prelomu leta začela novoletna slovesnost s pozdravnim nagovorom direktorja GIZ Poetovio vivat Branka Brumna in z novoletno poslanico župana Miroslava Lucija. Sledila je županova Zdravljica veliki množici Ptujčanov, ki se je veselila na Mestnem trgu in po ptujskih ulicah. Manjkal ni niti ognjemet na ptujskem gradu. Pred Mestno hišo so Ptujčani neutrudno slavili novo leto in plesali še po drugi uri zjutraj.
ČETRTEK, 7. januar
Pri županu Miroslavu Luciju so se sestali predstavniki Zveze kulturnih organizacij. Sestanka so se udeležili vodja Oddelka za družbene dejavnosti pri MO Ptuj Ivan Vidovič, Branka Bezeljak Glazer in Franc Lačen iz ZKO. Pogovarjali so se o problemih zaposlitev pri Skladu za ljubiteljsko kulturo, ki ga je ustanovila država. Država oziroma sklad namreč ne upošteva že dogovorjenih kriterijev o številu zaposlenih v Območni izpostavi sklada na Ptuju. To število naj bi bilo sedaj nižje od že dogovorjenega.
PONEDELJEK, 12. januar
V	poročni dvorani je župan Miroslav
Luci ob začetku novega leta priredil sprejem za vodilne delavce javnih podjetij in ustanov s področja gospodarske	infrastrukture.
Povabljenim so spregovorili in se zahvalili za sodelovanje župan, podžupan Ivan Jurkovič, predsednik Mestnega sveta MO Ptuj Milan Čuček in vodja Oddelka za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo pri MO Ptuj Stanislav Napast.
♦
V	veliki sejni sobi je potekal razgovor med partnerji Kurentovanja 98.
Organizatorji so predstavili ponudbo o sodelovanju za podjetja in načrt Kurentovanja 98, ki bo letos ponovno trajalo 11 dni, od 14. do 24. februarja. V naši občini je kuren-tovanje s svojo 38-letno tradicijo opredeljeno kot osrednja in najpomembnejša prireditev in postaja eden izmed najopaznejših ptujskih in slovenskih dogodkov. Častno pokroviteljstvo	predsednika
Državnega zbora Republike Slovenije, pokroviteljstvo Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Republike Slovenije in uvrstitev
Kurentovanja 98 v koledarje največjih karnevalov v okviru Evropskega združenja karnevalskih mest - F. E. C. C. potrjujejo državni in mednarodni pomen KURENTOVANJA. MO Ptuj je za organizacijo
pooblastila GIZ Poetovio vivat, ki je bilo ustanovljeno z namenom združevanja javnega in podjetniškega interesa na področju turizma na našem območju.
SREDA, 14. januar
V mali sejni sobi je potekala 1. seja uredništva Ptujčana v letošnjem letu.
ČETRTEK, 15. januar
V	veliki sejni sobi je bila 37. seja Predsedstva Mestnega sveta Mestne občine Ptuj.
PETEK, 16. januar
V	poročni dvorani je bil ob začetku novega leta sprejem za vodilne delavce ustanov in zavodov na področju družbenih dejavnosti. Pozdravili in zahvalili so se jim župan Miroslav Luci, podžupan Ervin Hojker in predsednik Mestnega sveta MO Ptuj Milan Čuček. S čudovitim uvodom so prijetno presenetili učenci Glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Kvartet treh sester in brata Šenveter je zaigral Menuet W. A. Mozarta, Veselega kmeta Roberta Schumana in odlomek iz Prodane neveste B. Smetane. Otroci Šenveter so tri leta igrali v triu na dve violini in čelo, pred letom dni pa se jim je pridružila še oboa, katere nevsakdanji zvok, ki spominja na čas srednjeveških dvorov, posebej obogati ta kvartet.
PETEK, 23. januar
V	veliki sejni sobi je popoldan potekala novinarska konferenca župana Miroslava Lucija, na kateri so bili novinarjem predstavljeni pomembnejši projekti, ki so se v zadnjih treh letih zraven redne dejavnosti realizirali ali še potekajo na naslednjih področjih: izobraževanje, otroško varstvo, socialno varstvo, raziskave, kultura, zdravstvo, šport, komunalni objekti, cestne dejavnosti, socialna stanovanja in poslovni prostori. Župan je kot uspeh v zadnjih treh letih poudaril izgradnjo 40 neprofitnih stanovanj. Pričela pa se je že gradnja naslednjih 32 stanovanj in tako bo ptujska občina pridobila trikrat več neprofitnih stanovanj kot je slovensko povprečje za to obdobje. Med drugim je povedal, da se občina v zadnjih treh letih tudi ni zadolžila. Kot prve prioritetne naloge občine v letošnjem letu pa je navedel: izgradnjo gimnazije, investicijo v OŠ Mladika, projekte na področju kanalizacije, ... Letos bo tudi dokončno pripeljan vodovod v vsako gospodinjstvo.
Novinarska konferenca župana Miroslava Lucija.
mmum m&jwm mM\
Prispevki strank niso lektorirani!
iz združene liste
V petek, 19. decembra 1997, so se zbrali člani in članice OO ZLSD Ptuj na prednovoletnem srečanju. Kljub predprazničnemu času smo skupaj pregledali aktivnosti in delovanje v iztekajočem se letu.
Ena najbolj odmevnih akcij je bilo zbiranje podpisov v podporo vprašanj za referendum »Ohranimo naše bogastvo«, kar bi pomenilo take spremembe Zakona o denacionalizaciji, ki bi vsaj deloma preprečile nove krivice in uvedbo veleposesti cerkve. Tudi Ptujčani so množično podprli predlagane spremembe. Na žalost je glas enega ustavnega sodnika izničil izražena stališča več kot 52.000 ljudi v Sloveniji, ki so te spremembe podprli.
Vendar pa prizadevanja za spremembe slabega in krivičnega zakona v ZL še vedno tečejo. Rezultat je ponovno podaljšanje moratorija na nekatere oporekane določbe zakona za 3 mesece, kar seveda pomeni novo priložnost za usklajevanje med strankami. ZLSD vztraja pri svojih zahtevah in predlogih, ki so jih ljudje že podprli. V skladu s programom poteka ustanavljanje občinskih odborov ZL in pridobivanje novih članov. Kot socialdemokratsko stranko ZL zanimajo vprašanja socialne varnosti ljudi. Tako smo preko naših svetnikov v mestnem svetu dali pobudo za izdelavo analize stanja na stanovanjskem področju in zahtevali program občine za zadovoljevanje potreb po socialnih in neprofitnih stanovanjih. Od julija, ko je bila dana pobuda, pa vse doslej mestna občina ni predložila analize in programa, niti ni sporočila, da to pripravlja. OOZL vztraja pri pobudi in terja odgovor oziroma reakcijo občine.
Anka Ostrman
DAN SAMOSTOJNOSTI ALI KO MASKE PADEJO
Ni naključje, da v MO Ptuj vsako leto proslavljamo dan samostojnosti v gledališču. Moramo pa se vprašati ali res na dostojni ravni, saj še ob vstopu v gledališče ni bilo opaziti kakšnih državnih simbolov. Ne duha ne sluha o zastavi republike Slovenije, kot je že zapisal pokrajinski časopis TEDNIK. Toda to že ni konec veličastne zgodbe, saj tudi ni bilo videti kakšnih povabljenih vojnih veteranov ali prostovoljcev za osamosvojitveno vojno. Za to smo se odločili, da se javno zahvalimo vsem tistim, ki so na kakršen koli način prispevali v samoosvojitveni vojni leta 1991. Smo pa globoko razočarani nad organizatorji takšnih državnih proslav na lokalni ravni, saj menimo, da bi se ob takšnih priložnostih spodobilo spomniti ljudi, ki so zastavili svoja življenja za domovino in bi se jih po vzgledu nekaterih drugih občin lahko spomnila tudi MO Ptuj oz. organizatorji, ter jim podelila kakšna občinska priznanja za njihov izkazan pogum leta 1991. Upamo, da se bodo tudi oglasile kakšne veteranske vojne organizacije iz našega okolja, ter zavzela določena stališča nad takšno politiko v MO Ptuj.
Zavese so se zagrnile, maske so padle, državotvorni in patriotsko naravnani ljudje pa smo zopet ostali razočarani in ponižani. Želimo pa si in Vam kličemo, da nas na takšne proslave več ne vabite, saj na njih praviloma ne izzveni nobena pesem posvečena domovini.
Miroslav Letonja Predsednik MO SNS PTUJ
Če je v duši luč, je tudi v človeku lepota,
Če je v človeku lepota, je v hiši harmonija.
Če je v hiši harmonija, bo v državi red.
Če je v državi red, je na svetu mir.
Kitajski pregovor
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ PTUJ IN MESTNA OBČINA PTUJ
VAS VABITA NA
PROSLAVO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
S SLOVESNO PODELITVIJO PRIZNANJ MESTNE OBČINE PTUJ IN ZKO PTUJ
6. FEBRUARJA 1998 OB 19. URI V NARODNEM DOMU
SODELUIEIO:
DPD SVOBODA TEATER III IN FLAVTISTKA KLAVDIJA FEGUŠ
Miroslav Luci, dr. med. Župan Mestne občine Ptuj
Franc Lačen Predsednik ZKO Ptuj
warn«!©
i po nebu rtimi krili lam... i slapovi, i jena reka, 1 mostovi,
in širno nebo,
počasni valovi, tokovi...
Jadram po nebu
z razprtimi krili
in gledam,
jadram in jadram,
ker jaz bom vedno albatros.
David BEDRAČ
Več pozornosti reševanju ekoloških problemov
(mttMßevsmße Sz ptmßtmje Številke)
F tuj a
•	Podtalnica Dravskega in Ptujskega polja predstavlja eno najpomembnejših zalog pitne vode v Sloveniji. Po uradnih podatkih je ta podtalnica že močno onesnažena z nitrati in nitriti ter spada v najslabši kakovostni razred. V manjši meri se izpostavlja problem pesticidov, zato je potrebno preveriti ali se v podtalnici pojavlja tudi alklor in atrazin. V minulih letih smo občutno povečali kanalizacijsko omrežje zato je nujno potrebno zagotoviti, da se na to omrežje priključijo vsi, ki jim je to omogočeno.
Ptujčani še pomnimo, kako smo pred dobrimi osmimi leti zaradi onesnaženosti s peticidi morali po vodo h gasilskim cisternam na ulice.
Prav tako ni daleč čas, ko so na pobudo Zelenih Ptuja materam novorojenčkov v ptujski porodnišnici delili vodne filtre.
Po priključitvi globinskih vodnjakov smo samo začasno rešili problematiko pitne vode. Brez sprememb pri načinu kmetovanja, ravnanja z odpadki in odvajanja komunalnih ter industrijskih odplak, ne moremo pričakovati kvalitetne in dolgoročne rešitve, s katero bi izboljšali in ohranili enega najobsežnejših bazenov podtalnice na Slovenskem.
•	Ob morebitnih posegih v prostor ob Studenčnici je neobhod-no zagotoviti takšne strokovne rešitve, ki ne bodo ogrozile tega
bisera naše naravne dediščine. Prav tako je potrebno sanirati, sonaravno urediti in zaščititi z odlokom zraven Studenčnice tudi potoka Grajeno ter Rogoznico.
•	Kljub večji skrbi se še zmeraj pojavljajo nova divja odlagališča odpadkov. Potrebno je zagotoviti sredstva za njihovo sanacijo, hkrati pa z vsemi zakonskimi in drugimi regulativi preprečiti nastajanje novih.
•	Pod kakšnimi pogoji se sežigajo odpadki v Opekarni Žabjak in ali ima podjetje za tovrstno dejavnost izopljnene vse tehnične pogoje.
•	Ob gradnji novega mostu za pešce in kolesarje je potrebno urediti tudi primerna parkirišča na obeh straneh mostu.
•	Ob izgradnji podvoza smo izgubili mestni park. Potrebno je v kratkem roku pridobiti nadomestne parkovne površine in igralne površine za najmlajše.
•	Ali so bila ob gradnji golf igrišča izdana vsa potrebna soglasja in dovoljenja, kar je skladno z našo zahtevo, da se glede na ekološko občutljivost tega projekta vključi tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
•	Ob večjih posegih v prostor na področju občine Ptuj naj investitor ali ustrezna strokovna služba Mestnemu svetu predstavi tudi Elaborat vpliva na okolje.
•	Delovanje, financiranje in zasnovo ptujske KTV je potrebno
sistemsko rešiti in zagotoviti signal vsem občanom ptujske občine.
•	Pri reševanju ptujskih prometnih zagat je potrebno poskrbeti tudi za varnost pešcev in kolesarjev. Pri tem je potrebno zagotoviti tudi ustrezno zgrajene kolesarske poti.
•	Pri gradbenih delih, kjer se nahajajo posegi na mestnih ulicah in pločnikih, naj se predhodno uskladijo vsa potrebna dela. Ugotavljamo, da ni koor-dionacije med podjetji, ki pokrivajo področje plin, komunala, elektrika, vodovod, PTT, ...
Ta dela je potrebno koordinirati, tisti, ki bi želeli ponovno prekopavati ulice na istih lokacijah pa naj to financirajo iz lastnih sredstev.
•	S projektom ekoloških otokov je potrebno nadaljevati.
•	Pri vseh vrstah popravil in rekonstrukcijah cest se naj uredijo tudi kolesarke steze. To še posebej velja za vse vpadnice v mesto in mestni promet.
Precej te problematike nam je uspelo ustrezno rešiti, s tem ko smo nanjo opozorili, nekatere stvari so v teku, kar nekaj pa je ekoloških in drugih problemov, kjer še nimamo sprejetih pravih rešitev.
Prepričani smo, da je reševanje te problematike nujno in v interesu vseh, ali pa vsaj večine. Zato bomo vztrajali na njihovem reševanju.
Zeleni Ptuja
Odgovor na vprašanje svetnika Antona Ciglarja - komisija za preimenovanje ulic Na vprašanje svetnika g. Antona Ciglarja na 35. seji Mestnega sveta Mestne občine Ptuj v zvezi z delovanjem komisije za preimenovanje ulic dajemo naslednji odgovor:
Predlog za preimenovanje ulic za območje Nove vasi pri Ptuju oziroma skladno s sklepom mestnega sveta za celotno območje mesta Ptuj bo pripravila strokovna komisija, ki jo je s sklepom št. 451-2/97-70 dne 20. 10. 1997 imenoval župan Mestne občine Ptuj. Komisija v skladu s navedenim sklepom na podlagi pobud in predlogov za preimenovanje naselij in ulic, ki jih sprejme mestni svet, pripravi strokovno utemeljen predlog sprememb s potrebno dokumentacijo, časovnim planom in ovrednotenjem stroškov in ga predloži pristojnemu oddelku Občinskega urada Mestne občine Ptuj, ki pripravi osnutek odloka.
Pripravila: Albina Horvat
Odgovor na vprašanje svetnice Majnikove - vlaganja v prometno infrastrukturo na območju MO Ptuj
Mestna občina Ptuj je že v letu 1997 namenila za vlaganja v preplastitev ulic, izgradnjo pločnikov, ureditev JR in prometno signalizacijo okrog 200 milijonov SIT. Tudi v letu 1998 bomo planirali denarna sredstva za te namene glede na potrebe in pobude tako poslanskih skupin kot mestnih in primestnih četrti.
Odgovor na vprašanje SNS - neizvajanje odloka o komunalni ureditvi in nemogoče prometne razmere v MO Ptuj
Odlok bo možno uspešno izvajati ob podelitvi koncesije, ko bo za nadzor na razpolago večje število pooblaščenih ljudi.
Odgovor na vprašanje PS Zelenih Ptuja -posegi v Studenčnico in območje ob njej Posegi v Studenčnico so bili narejeni na osnovi projekta št. 19/93 iz oktobra 1993, ki ga je izdelal VCP Drava Ptuj in potrdil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor (št. UJ-2182/97 z dne 24. 7. 1997).
Posege v samo Studenčnico je tudi na terenu določil g. Janko Urbanek iz ZZVNKD Maribor in izvajalec del je njegove zahteve upošteval pri izvajanju del. Otočki in rokavi so bili narejeni v skladu z navodili g. Urbanka.
Pretok je trikrat večji kot pred posegom, izviri se bodo še očistili v prihodnjem letu, saj so na območju lokacije sedanje uvozne ceste na bodoče golf igrišče. V tem delu del niso izvajali. To bo možno v drugi polovici leta 1998, ko bo ukinjena cesta in bo možno izvire, ki jih je tu največ, tudi očistiti.
Dela še niso končana in se bodo nadaljevala v letu 1998. Uredili bomo brežine, jih zatravili in uredili še dodatne pragove, če bo potrebno.
Dosedanji poseg je stal okrog 17 milijonov, celotna investicija pa bo 24 milijonov.
Na območju Studenčnice še niso rešena lastniška vprašanja. Ta bomo začeli reševati v začetku leta 1998; izvedli bomo odmero in uriš v kataster.
❖
Odgovor na vprašanje svetnika Gornika -ureditev parkirišča na desnem bregu Drave
Projekti za parkirišče so narejeni. Zaradi zapletava v upravnem postopku za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za Surovino na novi lokaciji pa so stvari nekoliko zastale, vendar je bila na pred-lokacijski razpravi dosežena uskladitev, tako da se naše aktivnosti lahko nadaljujejo.
❖
Odgovor na vprašanje svetnika Gornika -ureditev parkirnega prostora za Glasbeno šolo
Parkirišče bo prejeno na prostoru nekdanje lokacije Olge Meglič, kjer bomo porušili obstoječe objekte, razen objekta Koteksa-Koto. Tako bo tu nastal prostor za • parkiranje, ki bo segal od gostilne Ribič do objekta g. Jožeta Vidoviča.
Odgovor na vprašanje svetnika Gornika -postopek za podelitev koncesije za urejanje javnih parkirišč in odvoza nepravilno parkiranih vozil
Javni razpis je v pripravi in bo objavljen po sprejetju spremembe odloka o podelitvi koncesije.
Odgovor vprašanje svetnika S. Brgleza -umik korita v Ulici heroja Jožeta Lacka
Ulica heroja Jožeta Lacka je po odloku opredeljena kot površina, namenjena pešcem, in je kakršna koli vožnja s kolesi prepovedana. Kolo je možno samo potiskati ob sebi, zato je pobuda o premaknitvi cvetličnega korita neutemeljena in v nasprotju z odlokom (korita bodo v željenem razmaku).
Odgovor na vprašanje svetnika Fajta -vdor vode iz kanalizacije v Brstju
Priključek je izvedlo Komunalno podjetje Ptuj in se je za dodatne informacije potrebno obrniti na upravljavca kanalizacije, ki bo v primeru, da se ugotovi napaka na priključku, to tudi odpravil.
Odgovor	na	vprašanje	svetnika
Premužiča - postavitev cisterne za zbiranje deževnice v Mestnem vinogradu
Predlog bodo proučile ustrezne strokovne službe in ga glede na finančne možnosti vnesle v predlog proračuna za leto 1998 (Oddelek za gospodarstvo).
❖
Odgovor	na	vprašanje	svetnika
Premužiča- saniranje obzidja pod vinogradom
Sanacijo podpornega zidu smo že ovrednotili in znaša okrog 10 milijonov SIT. V letošnjem letu teh sredstev ni bilo na razpolago.	Pripravlja se gradivo o
Mestnem vinogradu. Ko bo pripravljeno in če predvideva sanacijo, bomo predlog sanacije vključili v proračun za leto 1998.
Odgovor	na	vprašanje	svetnika
Premužiča - ureditev fasade stavbe pri
Mestnem vinogradu
Urejanje fasade bomo vključili v predlog proračuna za leto 1998.
❖
Odgovor na vprašanje svetnika Premužiča - ureditev vhodnih vrat v Grajski ulici v Mestni vinograd
Vrata v Mestni vinograd smo že uredili.
Herbert Glavič
Odgovor na vprašanje svetnika Rižnerja -možnost povezave CATV mreže naselja Spuhlja, ki je sedaj vezano na CATV sistem Markovci, na CATV Ptuj
Na to vprašanje bodo odgovorili strokovnjaki za CATV sisteme, ki smo jih zaprosili za mnenje.
Odgovor na vprašanje svetnika Mesariča - priprava celotnega razvoja oziroma reševanja kabelskega sistema in smernic za nadaljnji razvoj CATV sistema na Ptuju
Pobudo bomo posredovali Odboru za CATV Ptuj, Jadranska 12.
❖
Odgovor na vprašanje svetnika Štrucla -vzdrževanje hidrantne mreže za celotno mesto Ptuj
Za vzdrževanje in uporabnost hidrantne mreže je zadolženo in odgovorno Komunalno podjetje Ptuj, ki upravlja z vodovodom. Ustrezne strokovne službe bodo morale skupaj s KP Ptuj in gasilskimi društvi najprej ugotoviti stanje ter nato predlagati nove ali nadomestne hidrante za območja, ki so požarno slabo
zaščitena ali nezaščitena.
❖
Odgovor na vprašanje svetnika Štrucla -začetek izgradnje kanalizacije v Golobovi in Sagadinovi ulici
V skladu z gradbeno pogodbo, ki je bila podpisana 15. 12. 1997, bi se gradnja začela v sedmih dneh od uvedbe posla. Možen začetek del bi bil 22. 12. 1997. Zaradi dotrajanosti in premajhne zmogljivosti bomo hkrati z izgradnjo kanalizacije rekonstruirali tudi vodovod.
Odgovor na vprašanje B/1 svetnika S. Brgleza - sprašuje, kdaj bo položena kanalizacija za priključitev Krambergerjeve in Marohove domačije iz Brstja 1 in 1/a in zakaj ni bila izvedena v okviru programa za sanacijo odškodnin občanom Brstja za odlagališče
Odgovor: Priključitev Krambergerjeve in Marohove domačije iz Brstja 1 in 1/a na kanalizacijo rešujemo. Kanalski priključek bi bil že zgrajen, če bi dobili soglasje dveh lastnikov zemljišč, čez katera sta predvideni celo dve varianti priključitve omenjenih domačij na obstoječi kanal v Brstju, vendar nobena lastnikoma ne ustreza. Dogovori in pogajanja tečejo naprej in upamo na pozitivno rešitev. Izgradnja omenjenega priključka oziroma pravična odškodnina, če priključka ne bi bilo mogoče izvesti, je obveznost investitorice Mestne občine Ptuj, ki jo bo realizirala do dokončne sanacije deponije.
Tone Purg
Odgovor na PS Zelenih Ptuja - ureditev kolesarske steze v Mestni občini Ptuj
Problematiko kolesarskih stez bomo reševali v okviru celostnega reševanja prometnih zagat v mestu Ptuj in okolici.
V
Odgovor na vprašanje svetnika Tomašiča in svetnice Majnikove - dodatna športna igrišča, drsališče in kotalkališče v Ljudskem vrtu
Igrišča, drsališča in kotalkališče bomo lahko izvedli le, če bodo zagotovljena sredstva v predlogu proračuna za leto 1998.
Odgovor na vprašanje svetnika Mesariča
-	postavitev prometnega znaka v Cankarjevi ulici
Postavitev znaka v Cankarjevi ulici je neutemeljena, saj sta na začetku Dravske ulice postavljena znaka prepovedan promet za avtobuse in za tovorna vozila.
Odgovor na vprašanje svetnika Mesariča
-	postavitev prometnega znaka šolska pot na Mariborski cesti
Znak šolska pot bomo na Mariborski cesti postavili takoj, ko bodo dopuščale vremenske razmere.
V
Odgovor na vprašanje svetnika Fajta -komu občani lahko prijavljajo poškodbe na cestišču
Občani lahko prijavljajo poškodbe na cestišču Oddelku za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo.
V
Odgovor na pobudo svetnika Neudauerja o javni razsvetljavi Vičave, Maistrove ulice, Ulice Vide Alič in Klepove ulice
Ureditev javnih razsvetljav bomo vključili v predlog proračuna za leto 1998. Javna razsvetljava Vičave bo izvedena v letu 1998 v okviru rekonstrukcije ceste Vičava-Orešje.
❖
Odgovor na pobudo svetnika Neudauerja o pobiranju takse za reklamne lističe na avtomobilih
Takšne takse ni možno pobirati, saj jih neznane osebe zatikajo za vetrobranska stekla avtomobilov, ki so parkirani.
Zdenka Matjašič
❖
Odgovor na vprašanje - problem meteornih vod na križišču v Spuhlji v »Spodnjih Kočah«
Problem odvodnjavanja na križišču v »Spodnjih Kočah« smo poskušali rešiti v tem letu, vendar zaradi nasprotovanj lastnikov zemljišč nismo bili uspešni. Zato predlagamo zadolženim za to področje, da zaradi lažjega urejanja sosedskih odnosov pridobijo pristopne izjave lastnikov zemljišč in ta dela uvrstijo v program za leto 1998.
❖
Odgovor na vprašanje - program izvajanja del v Spuhlji v letu 1998
Širina cestišča od magistralne ceste št. 3 Ptuj-Ormož je dejansko problematična. Razvoj naselja in povečanje števila avto-
•EX33ZE1E
—
mobilov zahtevata temeljito rekonstrukcijo glavne napajalne poti z razširitvijo vozišča na najmanj 5 m. Rešitev problema pešcev in kolesarjev ter ureditve cestne razsvetljave narekuje strokovni pristop k reševanju tega problema z zagotovitvijo sredstev po programu za leto 1998.
Milan Pavlica
Odgovor na vprašanje - posek dreves ob Potrčevi cesti
Na podlagi pritožb, da so ob Potrčevi cesti v Ptuju posekali večje smreke, je komunalni inšpektor dne 26. 11. 1997 opravil pregled na tem mestu. Ugotovil je, da so bile smreke, ki sicer niso bile zaščitene, odstranjene dne 22. 11. 1997 po naročilu lastnika zemljišča Janka Gabrovca. Za posek dreves stranka ni pridobila nobenega dovoljenja, zato bo zoper njo uveden postopek pri sodniku za prekrške v skladu z Odlokom o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin ter narave v občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 18/79 in 38/86).
Zahtevek za ureditev tega območja mora biti usklajen s PUP za območje P11-I1, Zdravstveni center in okolica (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 35/88), ob izdaji lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja novega poslovno-stanovanjskega objekta, za katerega je stranka podala vlogo pri Upravni enoti Ptuj. Pred izdajo kakršnih koli dovoljenj pa si mora upravni organ pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in mnenje Mestne občine Ptuj.
Jožica Težak
❖
Odgovor na vprašanje svetnika S. Brgleza - o golf igrišču
Pri Upravni enoti Ptuj nismo uspeli pridobiti verodostojnih informacij, ker je bila dokumentacija za golf igrišče poslana na drugostopenjski organ na Ministrstvo za okolje in prostor.
❖
Odgovor na vprašanje poslanske skupine LDS v zvezi z lokacijami novih bencinskih črpalk
Gradnja bencinskih črpalk je planirana ob vpadnicah v mesto Ptuj. Za lokacijo ob Osojnikovi cesti, ob odcepu ceste h gasilskemu domu, je Mestna občina Ptuj v dnevniku Večer 9. 12. 1997 objavila javni razpis za prodajo zemljišča za gradnjo bencinskega servisa. Na Zagrebški cesti je lokacija za bencinski servis planirana ob Cestnem podjetju Ptuj, kjer je lastnik zemljišča Petrol. Petrol na tej lokaciji še ni začel graditi, ker v ta namen še ni imel zagotovljenih finančnih sredstev. Na vpadnici v mesto iz mariborske smeri lokacija še ni določena, ker je predvidena prestavitev Mariborske ceste. Lokacijo bencinske črpalke bo potrebno uskladiti z novim potekom Mariborske ceste.
Odgovor na vprašanje poslanske skupine SLS z dne 19.12.1997 v zvezi s plačilom odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda pri gradnji golf igrišča
Upravna enota Ptuj je Ministrstvo za okolje in prostor zaprosila za pojasnilo o plačilu odškodnine zaradi spremembe namembnosti pri gradnji golf igrišča. Pojasnila še nismo prejeli, zato investitorju še nismo izdali odločbe o plačilu odškodnine.
Danica Hren
❖
Odgovor na vprašanje svetnika Štrucla -pranje posod za smeti
Podjetje Čisto mesto je v juniju nabavilo posebno vozilo »smetan - pralec«. Od takrat naprej po njihovem zagotovilu pri blokih in na ekoloških otokih perejo posode za biološke odpadke enkrat mesečno. V naslednjem letu bodo oprali vse posode en- do dvakrat na leto, posode za biološke odpadke pa vsakih 14 dni. To pa ne velja za posode pri individualnih hišah, za higieno katerih so po občinskih predpisih dolžni skrbeti uporabniki sami. Če bi obstajal interes, da bi enkrat mesečno prali tudi te posode, je podjetje Čisto mesto ponudilo svoje storitve za 19 tolarjev po gospodinjstvu na mesec.
❖
Odgovor na dodatno vprašanje svetnika Petka z dne 16. 12. 1997 - o znižanju cene za odvoz odpadkov v primestni četrti Grajena
Takoj ko bodo v skladu s sprejetimi občinskimi predpisi v celotni občini dani pogoji za to (postavitev ekoloških otokov), prehajamo na 14-dnevni odvoz odpadkov za enotno ceno 1.002,19 tolarjev po gospodinjstvu, ki jo je, upoštevajoč Uredbo o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev (Ur. I. RS, št. 63/97), potrdilo tudi Ministrstvo za ekonomske odnose.
Odgovor na dodatno vprašanje poslanske skupine SLS, št. B2 z dne 19. 12.1997 - o novi lokaciji za odlagališče odpadkov
Na medobčinski ravni so bile predlagane tri lokacije za novo deponijo - dve v občini Videm in ena v občini Ormož. Za območje Mestne občine Ptuj pa intenzivno proučujemo še dve možni lokaciji in alternativni MBS sistem (mehansko biološko stabilizacijo odpadkov), za katerega ni potrebno zgraditi klasične deponije.
Odgovor na vprašanje svetnika S. Brgleza - v zvezi z odškodnino občini za izkopani gramoz z golf igrišča ni nobene pravne podlage za zaračunavanje takse kot vir dohodka občine Mineralne surovine (kamor sodi tudi gramoz) so namreč od uveljavitve Zakona o varstvu okolja v lasti države (111. člen). Za njihovo izkoriščanje ta podeljuje koncesijo. Vendar v danem primeru ne gre za namensko izkoriščanje gramoza, pač pa za gramoz, pridobljen od izkopov oziroma odkopov na gradbišču. Po razlagi Oddelka za okolje in prostor Upravne enote Ptuj v skladu s 54. členom Zakona o rudarstvu za tako pridobljen gramoz niti ni potrebno pridobiti posebnega dovoljenja.
Alenka Korpar
HEGXkDQ
CISTO MESTO -
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
Nekoč je živel človek v večjem sožitju kot danes. Sodoben način življenja je to sožitje zelo omajal. Danes vse bolj izkoriščamo svoj planet in mu zadajamo rane, ki se bodo težko zacelile. Šele pred nekaj desetletji se je pojavil pojem varovanja okolja. V Sloveniji smo se ga začeli zavedati pred nekaj leti, na ptujskem območju pa predvsem po letu 1989, ko smo se prvič srečali z velikim onesnaženjem pitne vode.
Vsak od nas lahko in mora prispevati k varovanju zemlje, vode in zraka, če želimo, da bodo tudi naši otroci živeli vsaj tako zdravo, kot živimo mi. Izredno pomembno je, da ne onesnažujemo svoje okolice bolj , kot je nujno potrebno. Odpadki, ki jih vsak dan puščamo za seboj, so eden od velikih onesnaževalcev okolja. Prav je, da omogočimo njihovo zbiranje in odlaganje zato vas vabimo k sodelovanju , da s skupnimi močmi poskrbimo, da bo tudi vaša okolica čista in urejena. Vsem tistim, ki še nimajo posod in se še niso vključili v redni odvoz odpadkov, bomo v bližnji prihodnosti ponovno pripeljali posode, saj mora biti vsak prebivalec vključen v redni odvoz. V nadaljevanju vam bomo predstavili način, kako gospodarno ravnati z odpadki, vsakodnevnim proizvodom človeka.
Prvi in osnovni pogoj je prav gotovo preprečevati nastanek odpadkov, to lahko dosežemo tako, da že pri nakupu razmišljamo kakšen izdelek bomo kupili, ali je embalaža zamenljiva, ali jo bo po uporabi potrebno odvreči med odpadke? V kolikor ni možno uporabljati proizvodov, ki ne povzročajo gore odpadkov, pa je potreb-
no ločevanje odpadkov na izvoru. To
pomeni, da morate odpadke, ki jih sedaj pomešate, ločiti doma »na izvoru« in jih ločene odnesti in razvrstiti v posode za odvoz odpadkov.
Najbrž ste že opazili, da je v vaši okolici nameščeno več posod za odpadke, katere so opremljene z nalepkami za različne vrste odpadkov. Vljudno prosimo vse uporabnike, predvsem tiste v mestnem jedru in v blokovnih stanovanjih, da odpadke odlagate v posode po vrsti odpadkov in tako dodate svoj del za lepše in čistejše okolje, tako pa bo tudi vaše odjemno mesto prijaznejše in bolj urejeno.
Država in občina sta varovanje okolja predpisala z zakoni. Tako Zakon o varstvu okolja, kakor občinski Odlok o gospodarjenju s komunalnimi odpadki na območju Mestne občine Ptuj št.: 7/96 in Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj 8/96 (objavljena sta bila v Uradnem Vestniku Mestne občine Ptuj, ki je sestavni del občinskega glasila Ptujčan), natančno določata, kako je potrebno ravnati z odpadki ter predvideva inšpekcijski nadzor ter v primeru neupoštevanja zakona in odloka kaznovanje kršilcev zakona.
Zaradi ločeno zbranih odpadkov bo prihranjen dragocen deponijski prostor , ki se sedaj na ta način polni bolj kot bi bilo potrebno , kajti vsi se moramo zavedati , da je deponijski prostor zelo drag. Tako ne bo potrebno dodatno prebiranje odpadkov na odlagališču, kar morejo sedaj delati naši delavci.
MED ODPADKE, KI JIH JE NUJNO LOČENO ZBIRATI, SPADAJO:	
BIOLOŠKI ODPADKI, odlagajo se v posodo z nalepko biološki odpadki:	
Dovoljeno odlagati:	Ni dovoljeno odlagati:
Iz domače kuhinje:	- pepel
• sadje in zelenjava	- tekočine
• jajčne lupine	- stara olja
• ostanki mlečnih izdelkov	- sestavljivi materiali
• čaj, čajne vrečke in kavne usedline	(tetrapak, plenice)
• stara zemlja za rože, odmrle rastline	- sanitarni izdelki
• higienski papir - serviete, robčki	- vsebina iz sesalnikov
• lasje, perje	- ometi, gradbeni material
Z vrta :	- kovine, steklo, PVC vrečke
• pokošena trava, plevel, listje	- kosti in ostanki živali
• razrezane grmovnice, žagovina	- baterije, barve, laki
• ostanki rož, zelenjava	- zdravila in kemikalije
STAR PAPIR, odlagamo ga v namensko	posodo z nalepko star papir:
Dovoljeno odlagati:	Ni dovoljeno odlagati:
• časopisi, prospekti	- tapete, serviete
• katalogi, knjige, revije	- tetrapak, stiropor, folije
• pisalni in pakirni papir	- celofan, higienski papir
• karton	- cementne vreče
• embalažni papir in škatle	- umazan papir, papirnati jedilni pribor
Opozorilo: kartonske škatle predhodno raztrgajte, da ne zavzame celotnega volumna!	
ODPADNO STEKLO, odlagamo v namensko posodo z nalepko odpadno steklo:	
Dovoljeno odlagati:	Ni dovoljeno odlagati:
• vse vrste steklenic	- ravno steklo - šipe
• kozarci za vlaganje	- avtomobilske šipe
	- žarnice vseh vrst
Steklo mora biti čisto ter z njega odstranjeni vsi ne stekleni deli !	
ODPADNA KOVINSKA EMBALAŽA, odlagamo io v namensko posodo z nalepko kovine:	
Dovoljeno odlagati: Ni dovoljeno odlagati:	
• pločevinke od pijač	- pločevinke od barv in lakov
• konzerve, pokrovi od steklenic za vlaganje	
OSTALI ODPADKI, odlagamo jih v posodo z nalepko ostali odpadki:	
Dovoljeno odlagati:	Ni dovoljeno odlagati:
• sestavljeni materiali (tetra pack....)	- papir
• ohlajen pepel	- steklo
• PVC vrečke in odpadna plastika	- biološki odpadki
• smeti in vsebina sesalcev	- kovine, kosovni odpadki
• ostanek po ločenem zbiranju	- posebnih odpadkov

DESNI BREG DRAVE eden najlepših pogledov na mesto Ptuj (replika na članek v Ptujčanu)
V	kolikor boste upoštevali naše napotke, boste dodali svoj prispevek na prihranku energije. Papir in steklo sta surovini, ki ju je mogoče ponovno uporabiti.
Največji delež v količini vseh odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvu pa prav gotovo predstavljajo biološki odpadki, ki pa so lahko prav tako zelo koristni. Velika škoda je, da bi te odpadke odlagali v isto posodo, kot ostale odpadke.
Novosti, ki jih pripravljamo v bližnji prihodnosti!
V	kratkem bodo zgrajeni novi »EKOLOŠKI OTOKI«, na katerih bodo postavljene namenske posode za različne vrste odpadkov (podobno kot je že pri blokih in na posameznih lokacijah). V posode na ekoloških otokih je v skladu z odlokom in pravilnikom prepovedano odlagati ostale odpadke, ampak le odpadke, KI JIH JE NUJNO LOČENO ZBIRATI NA IZVORU SVOJEGA NASTANKA IN ODLAGATI V NAMENSKE TIPSKE POSODE. (Glej razpredelnico na prejšnji strani!)
Še posebej bi radi opozorili povzročitelje, da začnejo uporabljati nastavljene posode po vrstah odpadkov in vanje odlagajo ločene odpadke!
V	kratkem bo na vseh območjih, kjer sedaj poteka tedenski odvoz ostalih odpadkov, organiziran štirinajst dnevni odvoz odpadkov, o čemer pa bodo obveščena vsa gospodinjstva.
KOSOVNI ODPADKI so odpadki, ki jih ni dovoljeno odlagati v tipske posode za odpadke ali ob nje ( pohištvo, bela tehnika, TV in akustični aparati, kolesa, umetni podi ....) Za odvoz kosovnih odpadkov so organizirane enkrat letno akcije odvoza, lahko pa jih tudi sami pripeljete na Center za ravnanje z odpadki (CERO), prosimo vas, da dovoz vršite v času obratovanja centra, zato ga ponovno objavljamo.
Obratovalni čas centra za ravnanje z odpadki in uradne ure za stranke na sedežu podjetja:
OBRATOVALNI ČAS:
	V ZIMSKEM ČASU	V LETNEM ČASU
VSAK DELOVNIK	od 8.00 do 17.00	od 8.00 do 20.00
OB SOBOTAH	od 8.00 do 14.00	od 8.00 do 14.00
OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH JE CENTER ZAPRT ZA VSE DOVOZE !
URADNE URE ZA STRANKE :
- VSAK DELOVNIK od 10.00 do 14.00 ure
INFORMACIJE NA TEL.: 771 - 861
ZAČELO SE IE POMLADANSKO DELO NA WITH
Čeprav še ni nastopila koledarska pomlad, opažamo iz dneva v dan več ljudi pri prvih pomladanskih opravilih. Toplo in lepo vreme je zvabilo v naravo veliko ljudi, ki so začeli z obrezovanjem vinogradov, sadovnjakov in s čiščenjem vrtov.
Ob tem se pojavi problem odstranitve vejevja, trave in podobnega. Ker je kurjenje v naravi prepovedano in nevarno, želimo pomagati vsem, ki ne vedo kam s tovrstnimi odpadki. Najbrž je večini občanov znano, da smo v podjetju čisto mesto že v lanskem letu pričeli kompostirati biološke in zelene odpadke, zato vabimo vse, da tovrstne odpadke pripeljejo na Center za ravnanje ž odpadki v Brstju brez dodatnega plačila. Tako odločitev občanov bomo nagradili z vrečo že zrelega komposta.
S tem želimo spodbuditi občane, da prenehajo odlagati koristne odpadke na divja odlagališča ali jih kuriti po vrtovih in s tem onesnaževati okolico ter jeziti sosede, ki jih moti dim.
Odpadke lahko pripeljete vsak delovni dan v času obratovanja deponije!
V Ptujčanu, št. 11/ leto III, sem prebrala članek (Desni breg Drave eden najlepših pogledov na mesto Ptuj). V tem članku piše, da so se tuji strokovnjaki zbrali zato, da bi pomagali pri urejanju desnega brega reke Drave in da bi dali kakšen predlog ali idejo za ureditev prostora med reko Dravo in potokom Studenčnico. Po izjavi Angleža Richarda Andrevvsa, da je potrebno upoštevati mnenje prebivalcev Ptuja in jih vključiti v proces urbanističnega načrta, sem se odločila, da napišem svoje skromno mnenje o bodočem razvoju turističnega mesta Ptuj. Ti strokovnjaki vidijo zares lepo sliko in lokacijo za izgradnjo desnega dela reke Drave, ki naj bi povezovala Prešernovo ulico s termami Ptuj. Prof. Gabrijelčič vidi na desnem bregu Drave priložnost za izgradnjo apartmajev, v zelenju, z drevoredi in parki, z igrišči za odrasle in otroke. To naj bi bilo preddverje mestne panorame. Zares potrebujemo tudi malo večjo mestno dvorano, ki bi lahko sprejela okrog 2000 ljudi.
Desni breg Drave ima resnično izjemne možnosti za razvoj turizma. Z izgradnjo golf igrišča bi po njegovem mesto pridobilo na ekskluzivnosti, kajti zrasla bi mu tržna vrednost. Nadalje piše, da golf neposredno ne prinaša drugega kot stroške, posredno pa velike koristi. Golf pomeni urejeno zemljišče, prijetno na pogled, za koga?
Meni, da tudi drugje po Evropi gradijo golf igrišča na kmetijskih zemljiščih, kar je povezano z velikimi premijami za tiste, ki se za to odločijo. Kot sem že dejala, ti ljudje vidijo lepo sliko turističnega mesta Ptuj, ne poznajo pa potreb Ptujčanov in okolice, saj smo do neke mere tudi domačini turisti, od katerih bi lahko imeli korist. Poglejmo Ptujske toplice! Kaj lahko ponudijo domačemu turistu (da ne omenjamo tujih)? Zjutraj imajo rezervirano za ljudi, ki so zares potrebni zdravljenja in rehabilitacije. Temu se Ptuj ne sme in ne more odreči. Popoldan pa imajo šolski otroci v večini plavalne tečaje ali pa skupinska kopanja. Ničesar nimam proti njim, saj so prav tako potrebni rekreacije kot odrasli in so del naše skupnosti.
Če pomislim tudi na golf igrišče! Kot nam je vsem dobro znano, bodo golf igrali predvsem bogati in zahtevni ljudje, tudi ti bodo ptujski turisti. V tem primeru bodo ptujske toplice morale ponuditi kaj boljšega kot pa živžav v enem bazenu. Zunaj sta zares še dva nepokrita bazena, ki služita le kratek čas poleti. Zakaj nimamo raje več ogrevanih pokritih bazenov? Ljudje gremo v toplice, da se psihično in fizično odpočijemo od stresov in naporov življenja. Radi se po kopanju uležemo na ležalnik, kaj preberemo ali zadremljemo. Trušča otrok in piskanja piščalk pa nismo dolžni prenašati, saj vstopnico kar drago plačamo. Domačim in tujim turistom, ki so dalj časa v bungalovih ali apartmajih toplic, bi lahko uredili sprehajalne poti in trim steze. Uredili bi lahko tudi kolesarske poti, prostor za rolkanje, pozimi, v času snega, kolikor ga pač imamo, pa tekaške poti. Nedvomno bi bilo dobro za Ptujčane in okoličane in tudi za turiste, da bi imeli naravni park z rezervati divjih in domačih živali, ki žive pri nas. Na sredini tega parka bi lahko zgradili restavracijo ali čajnico s pogledom na igralni prostor za otroke. Pozimi bi ga spremenili v umetno drsališče. Gostom bi ponudili tudi ure jahanja. Vse to bi lahko povezali in uredili na Hajdinski gmajni. Veliko predlogov in boljših idej vidim za razvoj turiz-
ma na Ptuju. Predvsem ne bi smeli pozabiti na potrebe samih Ptujčanov in okoličanov, ki s svojimi otroki nimajo kam iti v prostem času. S svojimi problemi se zapirajo v svoje hiše, gledajo televizijo. Otroci iščejo družbo na ulicah, v diskotekah in neprimernih prostorih, kjer se ne naučijo nič dobrega.
Menim, da je bila lokacija za izgradnjo golf igrišča neprimerno izbrana. Hajdinsko gmajno naj bi izkoristili in uredili v naravni park z veliko živalmi in vsega lepega v korist nas vseh, Ptujčanov in okoličanov. Golf igrišče naj bi zgradili na haldi aluminija Kidričevo, saj tja tudi spada zaradi več razlogov.
Golf igrišče se sestoji predvsem iz zelenic nizko pokošene trave, kjer ni plevela, niti krtinovcev, zato bo nedvomno potrebno škropljenje proti plevelu in gnojenje. Kot vsi vemo, je v neposredni bližini Studenčnica. To zastrupljanje narave je nepotrebno, ker je v prestižni namen. Na haldi aluminija Kidričevo pa je že tako vse uničeno in zastrupljeno in ne bi bilo tako velike škode.
Kot vse kaže in se na veliko govori, da se na Hajdinski gmajni pere umazan denar iz aluminija, se mnogi, med njimi tudi jaz, sprašujemo, zakaj ga ne operejo prav tam, kjer so ga moralno dolžni, kar bi bilo iz ekološkega vidika tudi pametneje. Seveda ne smemo pozabiti, da tam ne morejo izkopavati čiste naravne rude gramoza, ki bi ga lahko bogato prodali, ampak le svoj lastni zastrupljeni aluminijev gnoj.
Tam naj si gospodje zgradijo in ogradijo svoje golf igrišče. Ko se bodo naveličali igrati golf, se s svojimi mercedesi lahko pripeljejo še na ogled Ptuja ali pa izberejo rekreacijo v Termah Ptuj.
Tako bi imeli korist vsi, tudi tisti, ki ne bodo imeli toliko denarja, da bi se včlanili v golf klub. Hkrati jim ne bi bilo treba od daleč gledati vsega tega prestiža. Nezadovoljni bodo tudi zaradi tega, ker si ne bodo mogli kupiti posebnih čevljev, brez katerih se po golf igrišču ne sme hoditi. Sicer pa niso seznanjeni, da tudi ni sprehajanja po golf igrišču, saj je šviganje žogic v tem prostoru zelo nevarno. Ne vem, česa se Ptujčani tako veselijo? »A ja!« Samo bogati, teh pa je zelo malo.
Nadalje bi se rahlo dotaknila še Studenčnice, ki je last nas vseh, ljudi in živali. Pametni vodilni gospodarji v tujih deželah proučujejo, kako bi naravne vire voda ohranili, obnovili izvire in življenje v njih. Zgradili bi ribogojnice, kajti vsepovsod se trudijo in iščejo zdravo naravno hrano. Velike vsote denarja porabijo, da bi popravili napake, ki so jih spregledali in storili naravi. Menijo, da smo se do narave dovolj mačehovsko obnašali. Ptujčani bi zares morali premisliti, kam vlagajo denar, saj Studenčnico že tako težko regulirajo. Če izvirov ne bodo očistili in jih odprli, če sploh še so, bodo naredili kanal s stoječo, zastrupljeno in smrdečo vodo. Čemu vsi izdatki, ki jih plačujemo davkoplačevalci?
Ta članek sem napisala tudi zato, ker sem članica Zelenih Ptuja in je moja moralna dolžnost, da tudi njih opozorim in vprašam, kaj so storili v tej smeri. Ne strinjam se z mnenjem glavnega zdravstvenega inšpektorja Andreja Knausa, ki je po faksu poslal mnenje, da gradnja golf igrišča po zdravstveni plati ni sporna. Na biološko neokrnjeni naravi in na področju podtalnice je izgradnja golf igrišča resnično neprimerna.
Slavica VOGRINEC
Pripravil: Franc MERC Teh. vodja
Pripravil: Franc MERC Teh. vodja

V prostorih Mestne občine Ptuj (Mestni trg 1, III. nadstropje) od 28. 11.1997 v okviru projekta ENSVET deluje energetsko svetovalna pisarna. Pisarna je odprta za občane vsak ponedeljek in sredo od 16.00 do 18.30 ure, lahko pa v tem času za nasvet pokličejo po telefonu na številko 778-516 ali se po telefonu predhodno najavijo na številko 778-592.
Glavni namen projekta ENSVET je z brezplačnimi nasveti in razgovori občanom pomagati pri izvajanju ukrepov za učinkovitejšo rabo energije, s čimer se znižuje poraba energije v gospodinjstvih, zmanjšuje onesnaževanje okolja, povečuje pa uporaba obnovljivih virov energije (sonce, veter itd.).
Poleg strokovnih nasvetov o pravilni izbiri ogrevalnih sistemov, oken, toplotne izolacije itd. občani v pisarni lahko dobijo tudi aktualne informacije o finančni pomoči, ki jo država namenja za učinkovitejšo rabo energije. V preteklosti so to bile nepovratne subvencije za izolacijo podstrešij, nastavitev oljnih gorilnikov, izboljšanje tesnjenja obstoječih oken v objektih itd.
Vsi tisti, ki načrtujejo prehod ogrevanja s kotlov na trdo gorivo na ogrevanje z lahkim kurilnim oljem, UNP ali zemeljskim plinom, lahko še vedno pridobijo zelo ugodne ekološke kredite Ekološkega razvojnega sklada Republike Slovenije za prehod na čiste vire energije.
Prav tako je do porabe predvidenih sredstev možno pridobiti
nepovratne subvencije za vgradnjo solarnega sistema za pripravo tople vode. Subvencija je možna v višini
18.000.	00 SIT na m2 sončnega kolektorja oziroma največ
108.000.	00 SIT na gospodinjstvo. Ob izpolnjevanju ustreznih pogojev je možno omenjeno subvencijo pridobiti tudi za sisteme, ki so bili zgrajeni po 1. 1. 1996.
Agencija RS za učinkovito rabo energije bo tudi letos namenila določena sredstva za spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih - financiranje izvedb izolacij obstoječih podstrešij in tesnjenja oken, ki bo potekalo podobno kot v lanskem letu.
Prek svetovalne pisarne bo vsem občanom omogočen nasvet o posameznih načinih izvedbe za zadostitev tehničnim kriterijem, predvsem za izolacijo podstrešij. Začetek akcije pričakujemo v januarju 1998.
Informacije bo mogoče dobiti tudi na internetu (www.mgd.si/aure).
Obisk občanov v prvem mesecu delovanja pisarne kaže, da je takšna oblika svetovanja več kot dobrodošla tako za prebivalce Ptuja kot sosednjih občin, saj je bila prej najbližja pisarna v Mariboru nekoliko preveč oddaljena.
Energetski svetovalci vljudno vabimo vse, ki imajo kakršen koli energetski problem ali vprašanje, da se oglasijo v naši pisarni na Ptuju, kjer se bomo potrudili, da bomo skupaj strokovno in kakovostno rešili problem.
Energetsko svetovalna pisarna Ptuj
GLEDALIŠČE PTUJ
Žal nam preteklega leta zaradi bolezni igralcev ni uspelo zaključiti z napovedano celjsko komedijo "Minister v škripcih". Upamo, da nas bo "minister" obiskal v začetku pomladi. Sicer smo s celotnim preteklim letom kar zadovoljni: 154 prireditev v stavbi Gledališča Ptuj je obiskalo skupaj 1 9.640 gledalcev, naše gledališče pa je odigralo 35 predstav še po drugih krajih Slovenije. Če dodamo še nagrade: Aljoši Koltaka za vlogo Kumine v Čudežnem zaboju, nagrado Zlata ptica, ki jo je prejel S. Strelec za oživitev profesionalnega gledališča na Ptuju, in priznanje za prispevek našega gledališča k turistični ponudbi mesta Ptuja, k temu pa še svečano 50. ponovitev Govora malemu človeku, menimo, da smo delali dokaj dobro in da smo bili tudi na slovenski gledališki sceni prepoznavni in "vidni". Seveda se hkrati zavedamo problemov, ki jih imamo predvsem s stavbo gledališča, tehnično neopremljenostjo odra, pogosto premajhnim avditorijem ... Vendar: verjamemo, da bomo zmogli tudi te izzive.
Za začetek novega leta smo povabili v goste otroško predstavo "O tem se ne govori". Kranjska predstava je bila na Festivalu otroških predstav slovenskih poklicnih gledališč izbrana za najboljšo predstavo v celoti in z veseljem smo jo ponudili tudi našim najmlajšim obiskovalcem.
Ob koncu meseca so se nam predstavile vrhunske igralke ljubljanske Drame: Nataša Barbara Gračner, Polona Vetrih in Marjana Brecelj v moderni fekalni drami W. Schwaba" Predsednice".
Spoštovani obiskovalci gledališča!
FEBRUAR: V norem pustnem času vam ponujamo komedijo Mestnega gledališča ljubljanskega ŠTAJERC V LJUBLJANI, komediografa - in politika - Toneta Partljiča. Na ptujskem odru bo nastopilo 15 igralcev, ki vas bodo zabavali z duhovito zgodbo: Kolektiv osnovnošolskih učiteljic iz prestolnice si zamisli izlet v prelepe Slovenske gorice. Gostitelj. - mlad ravnatelj neke OŠ - se pri tem zaplete z mikavno učiteljico ... in kmalu dobi ponudbo za službo v Ljubljani! Tu se pa začnejo stvari zapletati ... Predstavo ŠTAJERC V LJUBLJANI, ki so jo odigrali že več kot 140-krat, si lahko ogledate v nedeljo, 15. februarja, ob 17. ali 20. uri v Gledališču Ptuj. Predvidevamo, da bo gledališče zelo hitro razprodano, zato vas prosimo, da si vstopnice priskrbite čim prej. Da pa smo predstavo finančno sploh "zmogli", so prijazno pripomogli: župan MOP dr. M. Luci, Klub študentov Ptuj, Nova Ljubljanska Banka - Ptuj, Območna obrtna zbornica Ptuj, Talent d. o. o. Vsem hvala. PRIPRAVLJAMO: Intenzivno študiramo našo naslednjo premiero: komedijo z naslovom SOBO ODDAM. V glavni vlogi bo nastopil Sandi Krošl, ki je svojo bleščečo igralsko kariero začel prav na Ptuju leta 1950 v predstavi Miklova Zala. Premira: ponedeljek, 2. marca 1998.
Obiskovalce gledališča prosimo, da rezervirane vstopnice dvignejo čim prej pred pred- \ stavo, tako da z začetkom predstav ne bomo zamujali. Hvala za razumevanje.
Uprava gledališča
IZDELAVA V PUSTNIH « OBLAČIL PO NAROČILU '
VELIKA
IZBIRA
PUSTNIH
OBLAČILI
PUSTNE
MASKE
DEKORATIVNO OPREMLJANJE
TRGOVINA, PROIZVODNJA, « STORITVE, Slovenski trg 9,
PTUJ, tel.: (062) 778-356
Tina ŠPRAH s.p„ Vičava 48,2250 Ptuj
PUSTNI SATENI od 720,00
za Im
PUSTNI
DODATKI
• PUSTNO i ▼ BLAGO s že od 1900,oo
• za 1kg<
o
•r
Informacije TIC Ptuj 062 771 569 ali http://www.poetovio-vivat.si/kurentovanje98

TOMC 1998
ptujski
yjj ******* HAm**
OBHODNA POT PUSTNE POVORKE V NEDELJO 22. FEBRUARJA

OBUSNA POSTAJA ZAČETEK - KONEC
Povorka bo potekalo m# po Osojnikovi cesti, Trstenjakovi, Slomškovi, Miklošičevi, Krempljevi, Dravski, Cafovi, Prešernovi, Slomškovi, Potrčevi ulici ter Ciril Metodovem drevoredu z vmesnimi postanki Qza nastope pustnih skupin pri Vinski kleti, pred Upravno enoto Ptuj, pred Mestno hišo, na Minoritskem trgu, pri Peš mostu ter na Slovenskem trgu. Začetek in konec povorke bo na avtobusni postaji. Ob vstopu m v mesto obiskovalci mesta plačajo Pustnino.
POETOVIO VIVAT
GOSPODARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE ZA TURIZEM
Organizator Kurentovanja '98 razpisuje:
NAGRADE ZA IZVIRNO OKRAŠENE STANOVANJSKE HIŠE IN LOKALE
Da bi bil karnevalski Ptuj med 14. in 24. februarjem čimbolj pisan, razigran in vesel vabimo stanovalce in lastnike stanovanjskih hiš in lokalov, da zunanjost svojih zgradb čimbolj domiselno okrasijo in tako pripravijo pravo karnevalsko kuliso za pustovanje. Posebna komisija bo okrašene hiše in lokale pregledala in ocenila, najboljše pa nagradila. Trem nagrajencem bo razdelila nagrade v vrednosti 150 tisoč tolaijev in priznanja organizatorja. Zaradi lažjega pregleda prosimo, da svojo zamisel in okrasitev pisno prijavite v TIC na naslov Gospodarsko interesno združenje Poetovio vivat ( tel: 771 569; 773 534 ).
NAGRADE V VREDNOSTI POL MILJ ONA TOLARJEV
za najlepše maske na Kurentovanju '98
Posebna komisija bo v karnevalski povorki v nedeljo 22. februarja izbrala pet skupinskih mask in jih nagradila. Skupine ( najmanj trije člani ) se morajo prej pismeno prijaviti v TIC - u na naslov Gospodarskega interesnega združenja Poetovio vivat, Slovenski trg 14, Ptuj ( tel.: 771 569,773 534 ). Prijava naj vsebuje opis skupine, maske, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Prijaviti seje treba do 20. februarja 1998.
Osnovni kriteriji za ocenjevanje bodo motivi in liki iz ptujske zgodovine ali aktualni dogodki našega časa.
Nagrade za najbolj domiselno skupinsko masko na VELIKEM KARNEVALSKEM PLESU v soboto 21. februarja v karnevalski dvorani.
GLAVNI POKROVITELJ
MESTNA OBČINA PTUJ	VEČERU CERTUS éjltX
ZAVAROVALNICA	■ ...

i=J=^=i-i
ort Ar
Telekom
Slovenije
Podelili bomo nagrade v vrednosti:
1.	nagrada	100.000,00 sit
2.	nagrada	60.000,00 sit
3.	nagrada	30.000,00 sit
Ministrstvo za obrambo - Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Tiskala tiskarna:
ZNAKI ZA ALARMIRANJE OB NEVARNOSTI NARAVNIH IN DRUGIH NESREČ
l. OPOZORILO NA NEVARNOST - enoličen zvok sirene, ki traja 2 minuti - se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče in drugih nesreč.
❖
Prižgi radio ali TV in spremljaj obvestila o nevarnostih in ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi.
2. NEPOSREDNA NEVARNOST - zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto - se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.
zaščitnih ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi.
3. KONEC NEVARNOSTI - enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund - se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti,
zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost.
4. PREIZKUS SIREN zvok sirene je enak znaku za konec nevarnosti - se opravlja vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri.
Če potrebuješ nujno medicinsko ali veterinarsko pomoč, pomoč gasilcev, gorske reševalne službe ali drugih reševalnih služb ali če opaziš naravno ali drugo nesrečo, pokliči center za obveščanje -112.